Urednik ,,1'čiteljskega Tovariša". Koliko Ganglove energije leži v »Učifejskem Tovarišu«, bi nam lahko podal le cdoten pregled vseh šifriranih, podpisanih in nepodpisanih člankov in notic ter uredniških korektur. ki so prešle njegove roke. Prvič ga najdemo v seznamu sotrudrsikov »Učiteljskega Tovariša« leta 1892. pod urednikom Zumrom, kjer Je v 16. številki objavljen njegov »Prolog ob priliki :.biturijentske veselice slovenskih in hrvatskih pripravnikov«. S prestopom praga iz učiteljišča v življenje je postal »Tovariš« spremljevalec njegovega dela. Povečini se je v naslednjih letih oglašal s pesnitvami: Jožefu Cimpermanu (1893., str. 113), Ivanu Tomšiču (1894., str. 129), kateremu je napisal tudi nekrolog. Simonu Gregorčiču (1894., str. 321). V istem letu ea najdemo v prozi tudi v listku »šola in svet« (1894.. str. 124, 140, 154, 171) in s psevdonimom »Kolega« pod nekrologom ..es. Gabrovška (1894., str. 378). V nadaljnih letil je razširil delokrog svojega dopisovanja in je pričel vzbujati zanimanje učiteljstva tudi za prosvetno gibanje drugega slovanskega sveta »Narodopisna češko-slovanska razstava v Pragi« 1. 1895. (1896., str. 118, 195, 160). Drugi njegovi sestavki v 1. 1895.—1897. so: Andr. Praprotnik (1895., str. 233), Po strašnih dneh (1895., str. 153), Šola in dom (1895., str. 129, 146, 162), Ob Praprotnikovem grobu (1896., str. 378), t Anton Nedved (1896., str. 333, 244), Tomšičeva slavnost (1897., str. .304, 313, 323). V teh letih najdemo med »Književnostjo« tudi ocenjena prva njegova književna dela »Pisanice« (1896., str. 374), »Iz luči in teme« (1897., str. 342, 361, 395), Materine sanje (1897., str. 14), Josin-Gangl: Drugo berilo in slovnica za obče ljudske šole (1897., str. 219, 251) in kjer je tudi »Naša pesem« (1897., str. 251),. Leta 1898. je postal Gangl sourednik »Učiteljskega Tovariša« in je kot tak zastavil svoje pero — ki je bilo mehko, kadar je pisal lirične pesmi: neizprosno, kadar ga je zastavil v obrambo stanu; odločno v obrambi tovarišev; samozavest- iio, prl kazanju poti učiteljstvu — še bolj v prid in povzdigo učiteljstva. Pisati ie pričel tudi organizačne in izrazite stanovsko-politiške članke: O naši stanovski organizaciji« (1898., str. 18), Pozdravljeni bodite! (1898., str. 169), Slavnostni prolog (1898., str. 177) ter temperamentni uvodnik prve številke (brez podpisa) »In hoc signo vinces< U898., str. 1). Več člankov je se njegovih v tem letu, kakor tudi pozneje I. 1899., 1900., ki pa jih ni razbrati. ker so nepodpisani. »Učiteljski Tovariš« je postal že 1. 1897. stanovskopolitični list, v teh letih je pa dobil še izrazitejši stanovsko-politiški značaj in ie uvedel tudi v svoie predale obče veljavni princip. da so izhajali stanovsko-politiški članki v listu brez podpisa. Naidemo pa i Gangla omenjenega med »Književnostjo«: ! »Iz luči in teme« (1898., str. 272), Zbrani spisi ža mladino I. (1898., str. 102, 111, 127). Josin-Gangl: Drugo berilo in slovnica {1898., str. 222), Sinion Jenko: Pesmi II. (1901., str. S3). V letniku 1902. sta njegova sestavka Naše mladinsko slovstvo« tstr. 250) in »Naše stališče« Cstr. 157—160 in 266—268), o čemer je poročal na XIV. glaVni skupščini »Zaveze« v Trstu. Od tega leta naprej se je pričel na skupščinah. močno uveljavljati in jim je posvečal obče mnogo pozorno§ti. Leta 1903. je prevzel Garsgl sam glavno uredništvo :>Učiteljskega Tovariša«, ker ga je tedanji urednik Jakob Dimnik z ncvim letoni odložil. Potem ie bil Gangl »Tovarišev« urednik do sredi leta 1919., torej vštevši souredništvo od leta 1898. polnih dvaiset let, izvzemši kratko dobo med vojno. ko je bil pri vojakih in v izjemnih priiikah, ko ie list uredil naš predsednik tov. Luk*. Jelenc sam. Ko ie Gangl prevzel >Tovariševo« souredništvo. je pričel list izhajati v povečani obliki četverke na celi poli, trikrat na mesee. Važno je bilo leto 1900.. ker se je tedaj izvršila preoriemacija celotne organizacije nčitelistva in glasila na širši nacionalni podlagi v iugoslovanski smeri. Do leta 1890. je bil -Učit. Tov.« glasilo »Slovenskega učiteljskega društva«. Z letom 1900. ie postal list last Zaveze in hkrati glasilo jugoslovenskega učiteljstva. Pod skupnim uredništvom J. Dimnika in Gangla v 1. 1900. (1. štev.) je tedaj izšel program. v katerem podaje uredništvo sledečo načelno izjavo: »Učit. Tov.« bo zastopal. interese jugoslovanskega učiteljstva: zavoljo tega pa bo tudi objavljal spise v slovenskem in hrvatskem jeziku. S tem uresničimo in ožitvorim-o oni prekrasni ideal,ki navdušuje vsakega pravega Slovana — namrečzdruženje in zbližanje južnoslovanskega naroda.« Sestavek je obsegal tudi podrobni uredniški program, ki se ga je Gangl držal vso svojo uredniško dobo. V Ganglovi uredniški dobi se je razvil sUeit. Tov.« do popolnosti stanovskopolitiškega glasila. Z novim letom 1905. je postal tednik, s i. številko 1908. leta ie izšel tudi v obliki povečan, na celi poli. Po času izhaianja, po obliki. po notranji ureditvi in po časovno primerni vsebini — v vseh smereh se je -Učiteljski Tovariš« reformiral. Nemalo je iniel Gangl pretrpeti osebno zaradi uredništva in duhovnega vodstva učiteljstva: toda imel je vse učiteljstvo za seboj, zato se ga klerikalna strahoviada ni upala uničiti tako, kakor je hotela. Lahko pa s ponosom rečemo, ako bi ne bil »Učit. Tov.« v tej dobi v tako odločnih in energičnih rokah, bi učiteljstvo ne imelo vsega — kar ima danes! Učiteljstvo se je pod vplivom »Učit. Tov.« pričelo osamosvajti na časnikarskem in gospodarskem polju. V Ganglovi uredniški dobi ie izbruhnila svetovna vojna. Izšla je znana okrožnica SLS, ki je razvila akcijo tudi zoper »Učiteljskega Tovariša« ter mu posebno v zlo štela. srbofilsko tendenco. Na podlagi razmer je >Tovariš« mnogo trpel v tem času, a stal je tudi v najkritične.ši dobi vedno na braniku stanovskih pravic. Klerikalna stranka je s pomočjo avstrijske vlade napela vse sile, da uniči Engelberta Gangla. Najostudnejše denuncijacije so romale iz Ljubljane v Idrijo, na Dunaj, v Radgono, v Opatijo, v Gradec in v Trst. Za vsako ceno so hoteli uničiti Gangla in ga imeti kot svojo žrtev. Izposlovali so končno njega službeno premeščenje in ga dvakrat vteknili v voiaško suknjo. Članki v Ganglovi uredniški dobi nam podajejo sledečo sliko njegovega vsestranskega delovanja: V obrambo! I. (1903., str. 209—211), II. (1903., str. 217, 218). — Govor na protestnem shodu v Ljubljani (1904., str. 2. 3. 4). t Leopold Ptrebin (1904., str. 55). t Konrad Črna- J logar (1904., str. 109). — Prolog .1905., str. 223). Od leta 1906. zasledujemo Ganglove članke lahko po znaku —, ki ga ie stavil ob začetku članka, t. n.: Demokratizacija U906., str. 43). — K imenovanju novih okrajnih šolskih nadzornikov. Dvojna mera. — Končano je delo (1906., št. 52). — _Naša organizacija. (1907., št. 13). — Učiteljstvo in parlament. (1907., št. 24). — Vstajajo — mrliči. (1907., št. 33). — Nezdrave razmere v kranjskem šolstvu. (1907., št. 40). — Učiteljstvo sebi. (1908., št. 2). — lilapec Jernei in njegova pravica. (1908., št. 8). — Zastonj. (1908.. št. 11). V 18. številki 1908. leta je izrabil svojo poslansko imuniteto v korist učitelj- •stva in priobčil oster članek »Nemoralnost in krivica« proti korupciji v deželneni šolskem svetu kranjskem — s polnim podpisom. Ves koncentrični ogenj klerikalnega časopisja je zaradi »take predrznosti« nameril nani. kar tudi razberemo iz :Vestnika« (1908., št. 19. in 20). Gangl je krepko odgovarjal: »fnkvizitorji« (št. 32). — Hinavstvo in farizejstvo (št. 33). Dalje so njegovi članki: Žrtve (1908., št. 46). — Žirovnikov slučaj (1909.. št. 29). — Kritika kritike (1910.. št. 15 in 17). — Izjava (1910., št. 21). — Z bojem do zmade. (1911., št. 1). — Hinavščina in hudobiia. (1911., št. 42). — Važna odredba. (1911., št. 49). — Tomislav Ivkanec t. (1912., št. 10). — Pesem bodočih dni. (1913., št. 1). — Zaveza in — Družba sv. Mohorja. (1913., št. 9). — Pesem mladine. (1916., št. 11). — Novi soneti. (1917., št. 14). — Slovenska gimnazija v Trstu in še nekaj. (1917.. št. 14). — Šolski ravnatelj A. Novak. (1917.. št. 15). — Karel VVider. (1917., št. 19). — Morituri vos salutant. '1917., št. 25). — Meseca avgusta 1. 1916. je napisal Gangl lep članek v počeščenje rojstne 601etnice bivšega urednika Jakoba Dimnika. V 1. številki 1. 1917. je dr. J. Šlebinger posvetil Ganglu spis — k literarni 25letnici; Gangl pa Luki Jelencu k rojstni 601etnici (1917., št. 20) dolg uvodnik, kjer opisuje Jelenčeve velike zasluge za učiteljstvo. Že leta 1913. je posvetil njemu članek >Naš Luka« (št. 36—37). Znamenit ie Ganglov članek »Jugcslovanstvo in učiteljstvo« (1913., št. 19), ki ima še danes programatično vrednost. Ganglovi govori na učiteljskih skupščinah so_ objavljeni, v kolikor niso že našteti: ^šola in kmetiško vprašanje«. (1908., §t. 38). — Štiridesetnica državnega šolskega zakona. (1909., št. 38). — § 1. drž. šol. zakona (Na skupščini v Novem mestu). — Pozdrav slovanskemu učitelistvu — ob 251etnici »Zaveze«. (1913. št. 36—37). — Naloge naprednega slovenskega učiteljstva — ob 251etnici Zaveze«. (1913., št. 38). Dolgo se je boril za ustanovitev stalnega strokovnega tajništva in obvezno naročitev »Učiteljskega Tovariša«, kar je realiziral ? svojim »Poslovnikom«. (1914., štev. 4). Ob SOletnici »Učit. Tov.« in 251etnici >Zaveze< je izdal slavnostno številko »Učiteljskega Tovariša«. (1910.. št. 1 in 1913., št. 36 in 37). Pedagoške ocene je priobčil Gangl o Bežkovem vzgojeslovju. (1916., št. 16). — Bežkovo »Obče vzgojeslovje — učna knjiga. (1917.. št. 22). Ko je leta 1917. pričelo prvo predprevratno vrenje, je priobčil več razprav o preustrojitvi šolstva, med temi svoj spis »Načrt preustrojitve našega šolstva« (1917., št. 21). Ti sestavki so bili podlaga znani poznejši FlereGanglovi brošuri po prevratu. Tudi Fr. Levcu in liubadu je posvetil dva spisa (1916., št. 25 in 26). Ganglove »aiorizme o vzgoji in šoli« najdemo v »Vestniku« Učit. Tov.« štev. 11, 1. 1898, s šiiro »E«. Spretno je vzgajal pri uredništvu sotrudnike in dopisnike ter je s tem pokazal, da je bil tudi kot urednik — pedagog. Mnogo je še člankov in notic, ki jih ni moči razbrati brez Ganglovega sodelovanja — položeni so stanu na oltar! S 23. številko 1919. se je Gangl poslovil od uredništva »Učit. Tov.«, dasi ga je faktično oddal šele z julijem istega leta. Danes mu spleta »Tovariš« njegova dela v pester venec, ki ne bo ovenel, dokler bo bdela v učiteljstvu ona stanovska zavest in oni smisel za delo, ki ga je sam sejal v učiteljske vrste. Ivan Dimnik.