PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmor t P\P\ so-'0 02°° OS* •• i \'X ■#&>** **..... , - .p-'32 PP 559 35723 A60°' . dnevnik aiori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 69 (14.160) Trst, nedelja, 22. marca 1992 Predsednik Cossiga umor Sebastiana Corrada ocenil kot zločin proti državi »Splošni preplah« izpuhtel polemike pa se ne pojenjajo Scotti skupaj z načelnikoma Sisdeja in Sismija pred komisijo za tajne službe Iottijeva se sprašuje o kredibilnosti vlade, ki ravna negotovo in nedosledno RIM — Destabilizacijski načrt oziroma tisto, kar je od njega ostalo, še vedno dviga temperaturo na italijanskem političnem prizorišču. Notranji minister Scotti je v zvezi s tem včeraj - skupaj z načelnikoma Sisdeja in Sismija, prefektom Vocijem oziroma generalom Ram-ponijem - poročal še parlamentarnemu odboru za tajne službe in v bistvu ponovil, kar je povedal že dan prej in v zvezi z okrožnico poudaril, da je »informator« Elio Ciolini po umoru Salva Lime ponovno pisal bolonjskemu sodniku Leonardu Grassiju, da bi poudaril dramatično potrditev svojih napovedi v pismu 6. marca. Ob vsem tem je treba še povedati, da je sodnik Grassi že predvčerajšnjim zvečer povedal, da je vodstvu policije jasno povedal, kdo je informator, da pa v kasnejšem pismu tega v začetku ni izrecno navedel. Včeraj se je celotne zadeve lotila tudi predsednica poslanske zbornice Nilde Iotti v Reggiu Emilia, kjer je sodelovala na nekem partizanskem shodu. Poudarila je, da je okrožnica notranjega ministrstva ustvarila vzdušje izredne napetosti. Pri tem je še dejala, »da če se odmisli utemeljenost, primernost in resnost celotne zadeve, pa ostaja dejstvo, da nekdo v ključnem obdobju demokratičnega življenja skuša globoko poseči v volilno kampanjo.« Ob tem pa je Iottijeva tudi dejala, da je zelo zaskrbljujoče »nasprotje med ministrskim predsednikom in notranjim ministrom.« Iottijeva je še poudarila, da so Andreottijev! poskusi, da bi pomen celotne zadeve do skrajnosti zmanjšal, v očitnem nasprotju z njegovimi zaskrbljenimi in zaskrbljujočimi izjavami, ki jih je dal pred dnevi. »Kakšno kredibilnost ima torej lahko neka vlada v očeh javnosti,« se je vprašala Iottijeva, »če ob tako delikatnih vprašanjih ravna tako negotovo in nedosledno.« Sam ministrski predsednik Andreotti pa je včeraj glede tega zapleta dejal, »da bi moral sodnik bolj resno jemati v poštev, kdo je "informator". Morda bi bil v tem primeru bolj previden in ne bi pri- žgal vžigalne vrvice, ki pa se je na srečo ugasnila že po nekaj urah.« Andreotti pa je tudi zagovarjal Scottija, ki naj bi po njegovem ravnal primerno in dejal, da zaradi vsega tega nikomur ni mogoče ničesar očitati, saj je »bolje opozarjati, kot pa kasneje izjavljati, da bi bili lahko malo bolj pazljivi.« Vendar povsem prizanesljiv s Scottijem pa le ni bil, ko je dejal, da »ni slabo, če se po prejemu določenih informacij tudi preveri, kdo je informator.« Luciano Violante (DSL) pa se je spraševal, kako je lahko Ansa kot uradna tiskovna agencija vest posredovala, če ni bilo soglasja predsedstva vlade. Za Vio-lanteja je tudi pomenljivo dejstvo, »da je ravno TG1 napihnil zadevo, medtem ko sta bila TG2 in TG3 veliko bolj previdna.« Predstavnik DSL je k temu še dodal, da je bil Andreotti tisti, ki je ob umoru Salva Lime pred vsemi drugimi dejal, »da se nekaj dogaja in da nekdo načrtuje nekaj hudega.« Marco Pannella pa je dejal, da je po- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tatarstanski referendum nov izziv za Jelcina MOSKVA — Zaman je predsinočnjim ruski predsednik Boris Jelcin pozval prebivalstvo Tatarske avtonomne republike »na čut odgovornosti«, večina ljudi se je včeraj kljub temu udeležila referenduma o neodvisnosti Tatarstana. Sodeč po množični udeležbi od 70 do 80 odstotkov volilnih upravičencev, se referenduma niso udeležili samo potomci tistih Tatarov, pred katerimi sta nekoč trepetala tako Kijev kot Moskva, temveč tudi drugi. V Tatarstanu živi namreč le 48 odstotkov Tatarov, Rusov pa je kar 43 odstotkov. Za Borisa Jelcina je po čečenskem ta eden najhujših udarcev, saj sta se že dve avtonomni republiki Ruske federacije odločili za samostojno pot. Osamosvojitev Tatarstana pa je zanj toliko bolj boleča, ker ta republika dobesedno leži na nafti, kar opravičuje dejstvo, da so poleg Tatarov in Rusov tudi Baškiri, Cuvaši, Mordvi in Marijci podprli tatafstansko neodvisnost, ker svojega naftnega bogastva nočejo deliti z drugimi. Ze res, da je bilo referendumsko vprašanje skrajno dvoumno, tako da je rusko ustavno sodišče proglasilo referendum za neustaven, a v Moskvi se bojijo, da bi čečenskemu in tatarskemu zgledu sledilo še preostalih 14 republik Ruske federacije. Slovenija in Hrvaška opazovalki v SEI Po nepričakovanemu iraškemu pristanku na zahteve Varnostnega sveta Raketni izvedenci OZN že v Bagdadu Irak pripravlja ofenzivo proti Kurdom CELOVEC Slovenija in Hrvaška sta na včerajšnjem srečanju zunanjih ministrov Srednjeevropske iniciative prejeli status opazovalk, ki bo veljal do prvega srečanja predsednikov vlad te regionalne evropske organizacije, ta pa bo 18' julija letos na Dunaju, je na pogovoru z novinarji povedal gostitelj srečanja zunanji minister Avstrije Alois Mock. Predstavniki Jugoslavije ali drugih republik nekdanje federacije na celovški sestanek niso bili vab-ijeni. Prihodnji status države, ki bo zadržala ime Jugoslavija, ostaja od-Prt, prav tako pa tudi status oz. sodelovanje z ostalimi novimi državami gia »južnoslovanskem« ozem-JU| je zapisano v sklepni deklaraci-H včerajšnjega sestanka. Uradne Prošnje za polnopravno članstvo v srednjeevropski inicativi so posla-e tudi Ukrajina, Belorusija in Bol-9arija, za sodelovanje pa se zanima tudi Romunija. »SEI bo v polni meri podprla članstvo Slovenije in Hrvaške v KVSE in Svetu Evrope. Sodelovanje z ostalimi državami na »južnoslovanskem« ozemlju pa bo temelji-o na njihovi prošnji in demokratih merilih Sveta Evrope, zlasti glede človekovih pravic,« sta zatrdila zunanji minister Italije Gianni Pe Michelis in Poljske Krysztof Skubiszewski. O človekovih pravicah včeraj Uiso govorili, vendar, kot je dejal Cianni De Michelis, je celotno delovanje SEI utemeljeno na mednarodnih načelih človekovih pravic ln svoboščin: »Na jugoslovanskem Primeru se lahko naučimo, kam lahko privede nespoštovanje človekovih pravic.« Slovenski minister j upel pa je v svojem govoru pred-lagal ustanovitev dveh dodatnih skupin k že obstoječim dvanajstim, ki bosta obravnavali manjšinske Pravice in demokratične ustanove. Deset mrtvih, na desetine ranjenih in še neznano število priprtih je tragični obračun posega turških varnostnih sil med petkovim praznovanjem kurdskega novega leta v jugovzhodni Turčiji. Policija se je znesla nad vsemi, vključno nad otroki in starejšimi BAGDAD — Dan po presenetljivi napovedi Sadama Huseina, da bo spoštoval določila Varnostnega sveta, je v Bagdad že prispela skupina 35 raketnih izvedencev OZN, ki bodo nadzorovali uničenje iraških raket srednjega dometa tipa scud. Na Dunaju pa se mudi skupina iraških jedrskih izvedencev, ki s funkcionarji Agencije za jedrsko energijo (AIEA) razpravljajo o bodočnosti iraškega jedrskega obrata v Al Thiru. OZN trdi, da je treba ta obrat uničiti, ker služi v vojaške namene. Iraški izvedenci skušajo to preprečiti, ker bi to pokopalo iraške načrte »za miroljubno uporabo jedrske energije«. Ob vsem tem pa washingtonska administracija še vedno dvomi, da se bo Irak res odpovedal vsemu orožju za množično uničenje, saj je Sadam Husein že večkrat blefiral. Zahodne trditve, da se je Husein zbal ameriško-britanskih groženj o novem »puščavskem viharju«, je težko preveriti. Trenutno je le jasno, da Bagdad nekaj pripravlja proti Kurdom, saj že nekaj dni na severu kopiči oklopne enote in topništvo. Po trditvah Teherana je iraška vojska v petek prvič napadla kurdske položaje, a je bila odbita, ker v boj še ni poslala glavnine vojske. Ob teh vesteh lažje razumemo Sadamov pristanek na resolucijo OZN. Pri »osvobajanju« iraškega Kurdistana Bagdad noče imeti odprtih računov z Zahodom, saj je prepričan, da mu ne bodo odrekali pravice, da pomete s »se-cesionisti«. Navsezadnje je v zadnjih dneh prišlo do spopadov tudi v turškem Kurdistanu, ne da bi kdo protestiral. S potrditvijo dosedanjih političnih smernic slovenskih liberalnih demokratov Janez Drnovšek novi predsednik LDS BOGO SAMSA LJUBLJANA — Kongres liberalnih demokratov se je zaključil po predvidenem scenariju z izrazitim poudarkom na dveh osrednih osebnostih, na Školču in Drnovšku. Dosedanjemu predsedniku Školču so izročili prvo zlato izkaznico stranke, v kratkem udarnem otvoritvenem nagovoru pa je Školč poudaril, da je treba v Sloveniji predvsem na stežaj odpreti vsa vrata in okna. Strah pred Jugom in Severom je nepotreben, bunkerji na mejah pa so prav tako odvečni kot berlinski zid. V popolnem sozvočju s Školčevimi tezami je bil poseg novega predsednika Janeza Drnovška (na sliki). Liberalno-demokratska stranke je neideološka stranka, v kateri najdejo zatočišče vsi, ki ne iščejo ne rdečih ne črnih vragov, ki želijo živeti v normalni, urejeni državi, kjer lahko vsakdo najde svoj prostor in zaščito in kjer je možno gospodarsko sodelovati in uspevati. Stranka bo namenila posebno pozornost razreševanju ekonomskih problemov, treba je zaustaviti negativne trende in jih obrniti navzgor. Drnovšek je bil pri teh sanacijskih receptih zelo jasen in precizen. V tem okviru je poudaril tudi pomembnost politike do drugih držav nekdanje Jugoslavije, saj bi morala prispevati k urejevanju številnih praktičnih problemov slovenskih podjetij. Novi predsednik je izrazil resno zaskrbljenost za sedanji politični in gospodarski položaj. Predvsem vidi rešitev v volitvah in je v tej zvezi dejal: »Mi se volitev ne bojimo in smo pripravljeni takoj stopiti v volilno tekmo. Očitno pa je, da marsikdo zavlačuje in skuša odložiti volitve. Pred stranko se postavlja vprašanje, kaj storiti v takšni situaciji. Gospodarsko stanje je vsak dan slabše, ljudje ne razumejo strankarske kombinatorike in taktiziranja, ne razumejo zakaj NADALJEVANJE NA 2. STRANI Veliko neznank na današnjih deželnih volitvah v Franciji Predvolilne napovedi govorijo v prid Le Penovim srajnežem PARIZ — Francoski volilci bodo danes v prvem krogu volili 1.890 deželnih in približno 2.000 pokrajinskih svetovalcev. Na volitve bo šlo polovico celotnega volilnega telesa in po predvidevanjih sodeč se bo vse skupaj za vodilne stranke končalo precej zaskrbljujoče. Voditelji glavnih strank namreč krajevnim problemom niso posvečali prevelike pozornosti in zato je po mnenju vseh mogoče pričakovati občuten padec socialistov in obeh desnih strank. Zato pa naj bi slavili zeleni in predvsem Le Penovi skrajni desničarji. Po predvidevanjih naj bi socialisti padli pod 20 odstotkov, obe desni stranki (RPR in UDF), ki se skoraj povsod predstavljata s skupno listo, naj ne bi presegli 35 odstotkov (18% RPR in 16% UDF), medtem ko naj bi Le Pen in dve zeleni stranki dobili vsaka do 15% glasov. Na rahel napredek lahko upajo tudi komunisti, ki naj bi zbrali 10 odstotkov. Pri glavnih francoskih strankah se vsi bojijo ab-sentizma, ki bi lahko presegel 50 odstotkov. Zato so vsi pozvali volilce, naj se podajo na volišča;, da bi na ta način preprečili pohod Le Penove skrajne nacionalistične desnice, ki precej bolj zvesto sledi svojemu voditelju. Kljub temu, da so volilna predvidevanja v Franciji običajno dokaj točna, pa jih na glavo lahko postavi predvsem tista polovica volilcev, ki še ni gotova, da bo danes šla na volišča. Albanski vozel TIRANA — Skoraj dva milijona Albancev bo danes na drugih svobodnih volitvah skušalo dokončno obrniti stran svoje povojne zgodovine. Po 18 mesecih kaosa, ki je sledil padcu starega komunističnega režima, vse ankete napovedujejo zmago opozicijskega bloka. Neznanka pa je še vedno podeželje, ki je lani omogočilo zmago nekdanjih komunistov sedanje socialistične stranke. Resnici na ljubo pa so bivši komunisti tudi voditelji opozicijskih strank, saj je bila Albanija edina država vzhodnega ideološkega bloka, ki ni imela prave opozicije. Opozicija, predvsem demokratična stranka bivšega šefa partijske celice tiranske bolnišnice Šalija Berishe, pa napovedujejo zmago, ker naj bi ji Zahod obljubil gospodarsko pomoč. Položaj je do skrajnosti zapleten, saj je političnemu kaosu sledil v bistvu družbeni in gospodarski propad, ki ga bodo le s težavo premostili, neglede na današnjega zmagovalca. Nekateri celo napovedujejo izbruh državljanske vojne, če bi bili volilni izidi preveč izenačeni. Prisotnost sil OZN ni ustavila napadov ZAGREB, SARAJEVO — Oficirji mirovnih sil OZN so včeraj nadaljevali s svojim nameščanjem na območju, ki jih bodo varovale modre čelade Unprofor. To pa ni motilo srbskozvezne vojske, da ne bi grobo kršila premirja skoraj na celi črti fronte. Granate so namreč padale od Nove Gradiške do Osijeka in Karlovca, provokacije pa so bile tudi pri Zadru, v šibeniš-kem zaledju in pri Dubrovniku. Tu so srbska vojska in črnogorski rezervisti bili tako nerodni, da so na muho vzeli neko ladjico pod zastavo "Evropske skupnosti, na kateri so bili evropski opazovalci in oficirji OZN. Na srečo ni bil nihče ranjen. Tega pa ne moremo trditi za Osijek in za ostala bojiš- ča, kjer je bilo po trditvah hrvaškega radia več oseb ranjenih. V Kninu pa je več tisoč krajin-čanov včeraj bučno pozdravilo princa Tomislava Karadjordjeviča, ki je baje skušal posredovati med pristaši Milana Babiča in Slobodana Miloševiča. Hrvaški radio pa je včeraj poročal o neuspelih poskusih srbskih in črnogorskih rezervistov, da bi s silo zasedli območje Neuma. Skrajno napeto je baje tudi pri Mostarju in v Bosanski Gradiški. Ker Srbom ni uspelo Muslimanov vplesti v spopad, so sedaj še okrepili svoje provokacije proti bosan-sko-hercegovskim Hrvatom. Nič čudnega torej, da predsednik BiH Izetbegovič dobesedno roti, naj modre čelade pospešijo svoje nameščanje na kriznih območjih. • Preplah NADALJEVANJE S 1. STRANI zornost medijev okrožnici služila predvsem zato, da se je »pozabilo« na nekatere trditve predsednika Cossige. Pri tem je vodja radikalcev opozoril na predsednikove izjave v Palermu, kjer je izjavil, »da se je pripravljen odpovedati načelom pravne države. Predsednik republike pa je včeraj obiskal mesto Castellammare Di Stabia, kjer se je srečal s sorodniki ubitega občinskega svetovalca DSL Sebastiana Corrada, spregovoril pa je tudi v občinskem svetu. V zvezi z ubojem Corrada je Cossiga dejal, da je šlo za zločin proti državi, obisk v Castellammare Di Stabia pa je ocenil kot »akt solidarnosti s stranko, v kateri je bil Sebastiano Corrado, in z občinskim svetom.« Državni poglavar je še dejal, da se »s takimi umori skuša zrušiti temelje civilnega življenja v državi,« eden od ciljev tega zločina pa je bil po Cossi-govem mnenju, da organizirani kriminal tudi na tak način poseže v normalen potek volilne kampanje.« • Janez Drnovšek novi predsednik LDS NADALJEVANJE S 1. STRANI je treba čakati še nekaj mesecev, da bi se šele potem začelo nekaj spreminjati. Stranka na to lahko odgovarja še enkrat: prava sprememba je možna šele z volitvami. Pripravljeni pa smo tudi do volitev prevzeti del odgovornosti in po svojih najboljših močeh pomagati, da se navzdol drseči voz zaustavi v nekajmesečnem obodbju do volitev, da bi ga potem začeli potiskati navzgor. Če se bo vzpostavila sorazmerno trdna koalicija in se dogovorila o najnujnejših nalogah, ki jih je treba izpeljati do volitev, potem smo pripravljeni pri tem sodelovati. Takšna prehodna vlada se naj ne bi vključevala v sedanjo naraščajočo ideološko in politično polarizacijo, pač pa bi morala v interesu vseh Slovencev pripeljati do čimprejšnjih volitev.« Na tiskovni konferenci je Drnovšek poudaril, da je prevzel funkcijo v stranki, da se bo ukvarjal z njo in z njenimi problemi, ne bo torej in noče biti formalni, reprezentativni predsednik. Glede mandatarstva, ki bo na dnevnem redu zasedanja strank centra v ponedeljek, pa ni zavrnil nobene možnosti: če bodo resni pogoji, je pripravljen prevzeti to nalogo, ali podpreti nekega drugega mandatarja. V resnici so še vse opcije odprte. Kongres se je zjutraj pričel v Cankarjevem domu v izredno svečanem vzdušju. Pozdravili so ga predstavniki vseh strank zastopanih v slovenskem parlamentu, prvi Lojze Peterle, kot predsednik vlade in seveda predvsem kot predsednik krščanskih demokratov. Iz Italije so kongres pozdravili socialisti in liberalci, predstavniki SKGZ, Slovenske skupnosti in Koroških Slovencev. Na njihovo pobudo, predvsem pa na pobudo poslanca Franca Jurija, je kongres posvetil dolžno pozornost manjšinskim problemom, čeprav je bila celotna razprava objektivno omejena. Drnovšek je prejel 226 od skupno oddanih 227 veljavnih glasov. Med podpredsedniki pa: Jaša Zlobec 222, Bogomir Kovač 225, Edvard Oven 164, Vika Potočnik 220 in tajnik Gregor Golobič 218. Kot vidimo so »držali« predkongresni dogovori o štirih podpredsednikih, čeprav je kandidat notranje opozicije Oven prejel očutno manj glasov. Balkansko nihalo Slovenija se še ni povsem izmuznila izpod balkanskega nihala. Je le predolgo živela pod njim. Balkansko nihalo pa je dokaj nevarna naprava. Njegova posebnost je v tem, da vselej zaniha do skrajne možne točke: najprej na eno, potem na drugo stran. V Sloveniji se to sicer ne dogaja več tako izrazito, pravzaprav se že nekaj let ne, toda nihalo družbenih sprememb vendarle rado zaniha bolj, kot je nujno potrebno. Poznavalci slovenskih razmer se gotovo spominjajo časov, tega je manj kot dvajset let, ko so najbolj vneti lokalni partijski funkcionarji hoteli popisati verne direktorje. Naključje je hotelo, da je zamisel, porojena v neki ljubljanski občini, prišla v javnost, dvignil se je prah in pobuda je morala v predal. Zdaj se spet utegne dvigniti prah. V mestecu blizu Ljubljane je šolar prinesel domov obrazec, ki naj bi ga izpolnil, kdor bi se želel včlaniti v planinsko društvo. Do tod je bilo doma vse lepo in prav. Toda nekje sredi obrazca je bila tudi rubrika, v katero bi šolarjevi starši morali vpisati svojo veroizpoved. Obrazec je romal nazaj v šolo prazen in šolar se ne bo včlanil v planinsko društvo. Primera sta različna in nastala sta v različnih obdobjih, imata pa nekaj skupnega. Obakrat je nekdo šel predaleč, onstran tistega, kar mora in sme vedeti, ko se ukvarja z neko javno dejavnostjo, naj bo to strankarska ali društvena. Toda takšna je bila nekoč narava družbenih odnosov v Jugoslaviji in s tem na njenem severnem obrobju, nekaj takšnih odnosov je Sloveniji ostalo še zdaj. Lahko bi se reklo, da jo še zmeraj po malem zanaša v skrajnosti. Kdor se jim upira, je pri tem svojem početju na moč previden, ker so nekdanje izkušnje pri takšnih ravnanjih sorazmerno slabe. Res pa je, da je previdnost danes skorajda povsem odveč. Navsezadnje so politične razprave živahne in odprte, le politične kulture krepko manjka. To se vidi tudi ob iskanju pravšnjega mesta za Slovenijo v evropskem prostoru. Precej javne besede so pri tem vprašanju dobili zagovorniki obasolutne slovenske suverenosti, ki sodijo, da se Slovenija nima kaj povezovati in vključevati v evropske združbe, saj se je komaj osamosvojila. Se manj so pripravljeni poslušati kakršnekoli zamisli o obnovitvi južnoslovanskega enotnega ali vsaj skupnega trga. Tudi pobuda za ustanovitev območja svobodne trgovine jim je povsem odveč. Takšne in podobne pobude so kaj hitro uvrščene v predalček z nalepko nekrofilskega »ju-goslovenarstva«. Zato je bilo tudi komaj slišati vodilnega človeka slovenske gospodarske zbornice, ki se je zavzemal za carinsko unijo južnoslovanskih držav. Nekoliko na boljšem so privrženci postopnega vključevanja v Evropsko skup- nost, morda tudi zato, ker bo to sila dolg proces, ki se bo bržkone začel maja ali junija s sporazumom o gospodarskem in finančnem sodelovanju, kakršnega je imela že nekdanja Jugoslavija, pozneje naj bi.se status Slovenije spremenil v pridruženo članstvo in okoli konca tisočletja v polno članstvo. Razen tega je Evropa še vedno v modi, za vključevanje v njo je zanesljivo večina slovenskih državljanov. Toda skrajnosti so na delu, čeprav bolj nedolžne kot nekoč. Med takšne bi nemara lahko uvrstili tudi trenutne zamisli o novi vladi, ki jo skušajo sestaviti sredinske stranke, od kar je razpadel Demos. Veliko je slišati o tem, da bi Slovenija do volitev, ki naj bi bile bržkone pozno jeseni, potrebovala sorazmerno šibko vlado. Takšna bi bila sprejemljiva za vse stranke, ki bi jo podprle v parlamentu. In zakaj ima takšen pogled na morebitno prehodno vlado vsaj nadih skrajnostnega, čeprav je videti predvsem kompromisen? Nekatera dejstva mu enostavno ne govorijo v prid. Temeljno je najbrž obenem tudi najbolj splošno. Država je v gospodarski in socialni krizi, kar je sicer neizogibna cena za prehod iz ene družbene ureditve v drugo, vendar zato ni nič manjša. Brezposle-nost skokovito narašča, ljudje pa pravijo, da mora država pomagati vsem, ki ostanejo brez dela. Tako so bili vajeni in raziskovalci javnega mnenja ugotavljajo, da se v tem pogledu ni še prav nič spremenilo. To potrjujejo tudi številna gesla med zadnjo opozorilno stavko, najbrž nekje globoko povezana tudi z največjim problemom slovenske družbe, družbeno lastnino. Večina slovenske industrije je še vedno v družbeni lasti, se pravi v nikogaršnjih rokah, torej hočeš nočeš pod državnim skrbništvom, če ne neposrednim pa vsaj posrednim. Šibka vlada pa ne bi mogla ukrepati, čeprav bi morala. To se vidi že pri sedanji vladi. V slovenskem političnem prostoru je moč trenutno zelo razpršena, zato ni nič nenavadnega, če pridejo na površje takšna razmišljanja o šibki vladi kot najustreznejši prehodni rešitvi. Uganka pa je, ali bo življenje preneslo takšno rešitev. No, nekaj dobrega je vendarle že prineslo. Sleherna nova država nagiba k temu, da bi se ukvarjala predvsem z velikimi temami, kar seveda pomeni, da bi se pečala sama s seboj. Slovenski to ni dano. Ker je politična moč razpršena, danes sicer preveč, se ne more pretvarjati, kot da tudi življenje države ni sestavljeno iz usode, stisk, želja in zahtev vseh njenih državljanov. Za kaj takega nima dovolj moči, kar je sicer bila njena neprijetna lastnost še pred nekaj leti. To pa bo tudi najhitreje umirilo balkansko nihalo. BOŽO KOVAČ 6F vabilo nnnn vabilo nnnn vabilo nnnn vabilo nnnn vabilo nnnn vabilo Nedelja 2 2. marca odprto no - s t o p“ 2 O . Kaj je bolje od nazdravljenja novemu igMTJgi Nazdraviti mu v novem zastopništvu! Pripnite varnostne pasove! Še danes, vas Fiat vabi na prigrizek, da nazdravimo dvema novostima: predstavitvi novega avtomobila Cinquecento in novega Fiatovega zastopništva v Trstu v Ulici Flavia. To je Lucioli srl. Nove strukture, — . . . novi ljudje, nove zamisli in še nekaj jjj/m zastopništvo Fiat več: zanesljivost Lucioli z znakom Trst, ui. Flavia 104 Fiat. Pričakujemo vas v Ul. Flavia! J'r;žiščeJIII TRST Koncertna abonmajska sezona podboje in druge arhitektonske elemente; 1991/92 V torek, 24. t. m., ob 20.30 posode, mize, klopi, kamine ter v Kulturnem domu v Trstu ostale uporabne in okrasne izdelke; GODALNI KVARTET vse vrste izdelkov spomeniške arhitekture; GLASBENE MATICE ornamente, simbole in klesane na- in Marko FERI - kitara piše Na sporedu: Haydn, Castelnuovo- ter vse vrste oblog iz kamna Svetujemo pri izvedbi in vgrajevanju Tedesco, Merku in Smetana Prodaja vstopnic eno uro pred Uradujemo ob torkih, četrtkih in so- pričetkom koncerta pri blagajni botah dopoldne in popoldne Kulturnega doma. HUJŠANJE BREZ LAKOTE • s pomočjo stimulacije proti apetitu shujšate od 8 do 10 kilogramov mesečno • učinkovito odpravljamo celulit, maščobne obloge, ohlapne mišice in kožo e Center vodi internistka dr. Tina Sentočnik e Informacije in naročila: Medico-estetski center Ryodoraku Štorje 80, Sežana, tel. 0038/67 68 491 torek - sreda - petek Notifikacija za javne razglase v smislu 150. člena civilnega postopka Notificiramo upravičencem, da je gospa Maria COS-MA, rojena v Loreggi (Padova) dne, 25. 3. 1932, bivajoča v Trstu, Ul. Scomparini 24, z odv. Giovannijem ZIGANTE-JEM pozvala pred sodišče v Trstu naslednje osebe: Amalio Bajec por. MARION, r. v Trstu 12. 11. 1898 in Marijo CIRAR vd. BAJEC r. v Ljubljani 28. 3. 1876, Antonio Riebez pok. Antona, Francesco Lozar pok. Frances-ca, Francesco Lozar pok. Giuseppeja, Anno Rebez pok. Andreja, Mario Rebez pok. Andreja, Gioseffo Rebez pok. Andreja, Giovanno Vecchiet roj. Bonetta, da se določi preiskovalni sodnik, za dne 9. 11. 1992, ob 9.30 za razpravo lastninske pravice, po priposestvovanju nepremič- a) 1/2 p.l. kat. št. 75, tq. 4 označeno "I" v roza in kat. 75, tq. 4 označeno "II" v oranžnem vknjiženo v P.T. 782 Rocol; 1/2 p.i. kat. št. 75, tq 4 v sivem in označeno "V" vknjiženo v P.T. 784 Rocol; in 8/9 p.i. sledečih: del kat. št. 147 označeno "IH", tq 1; del kat. št. 75 označeno "II", tq. 18; del kat. št. 76 označeno "I" ost. tq. 0.08 torej za skupno tq. 19.08 vknjiženo v P.T. 84 Rocol; skupno parcela kat. št. 474 s površino 104 kvm. b) 1/2 p.i. kat. št. 473/2 s površino 170 kvm, P.T. 13189 kat. obč. Rocol. Nepremičnine so sedaj vknjižene na zgoraj pozvane osebe kot je razvidno iz zemljiških knjig. Notifikacija je izvršena v smislu 150. člena c.p. in odloka predsednika sodišča v Trstu z dne 3. 1. 1992. Trst, 6. marca 1992. %/^ooui.Re^®'' °cr Katinare Shajališče poznavalcev pravega domačega sladoleda □ naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami □ senčnat vrt □ prostorno parkirišče Ansambel Tržaškeoa partizanskega pevskega zbora 'TINKO TOMAŽIČ" pod pokroviteljstvom RO-ZZB Slovenije in Tržaškega pokrajinskega združenja VZPI-ANPI — V nedeljo, 29. marca 1992, ob 17. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku 20. obletnica TPPZ "P. Tomažič" in 45. obletnica glasbene dejavnosti Oskarja Kjudra v svečani koncert SE POMNITE TOVARIŠI posvečen žrtvam nacifašizma SPORED: mednarodne partizanske pesmi racitatorja: Stane Razstresen in Aldo Pressel solista: Edit Kocjan -sopran in Igor Pauletič -bas bariton dirigent: Oskar Kjuder Otvoritev RAZSTAVE O DEJAVNOSTI TPPZ P. Tomažič in dirigenta Oskarja Kjudra bo v Prosvetnem domu Tabor na Opčinah v četrtek, 26. t.m., ob 18. uri. V kulturnem programu bo nastopila skupina solistov TPPZ P. Tomažič. Spetič (SKP) govoril o zastopstvu manjšine v parlamentu Dva tedna do političnih volitev Včeraj so se predstavile ženske Carbone polemičen do Cecovinija Volilne zdrahe med socialisti in Listo za Trst Volilno zavezništvo med PSI in LpT je zamajala ostra politična polemika med podpisnikoma tega sporazuma. Polemiko je pred nekaj dnevi sprožil načelnik deželnih svetovalcev PSI Tersar, ki je očital svoji stranki, da se je preveč prilagodila melonarski volilni kampanji. Listarje je nato še razburil deželni odbornik Carbone, ki je pozval svoje somišljenike, naj oddajo preferenco tajniku Perelliju, listar Cecovini pa je v zameno zagrozil, da LpT ne bo podprla skupnega kandidata za senat, ki je socialist Agnelli, čeprav ima slednji tudi izkaznico Liste. Včeraj se je znova oglasil Carbone, ki je sicer potrdil veljavnost volilnega sporazuma z LpT, hkrati pa je dodal, da se volilci PSI ne prepoznavajo v listarskih kandidatih in da ne sprejemajo »omejene suverenosti«, ki jo vsiljujejo Cecovini in somišljeniki. Če Lista ne bo podprla Agnellija, kot grozi Cecovini, obstaja celo možnost, ki je sam Carbone ne izključuje, da socialisti ne bodo podprli zavezništva LpT-PSI, ker se ne prepoznavajo v Camberjevi volilni kampanji. Za koga oziroma za katero stranko bi v tem primeru glasovali tržaški socialisti? Do političnih volitev nas ločujeta še točno dva tedna, tako da bodo stranke v prihodnjih dneh kar se da popestrile volilno kampanjo z upanjem, da bodo prepričale čimvečje število volilcev. V kavarni Tergesto je včeraj dopoldne Zveze žensk Italije UDI predstavila javnosti kandidatke raznih strank, ki se potegujejo za mesta v sehatu in v zbornici. Rečeno je bilo, da je na kandidatnih listah še vedno premalo žensk, še manj pa je žal tistih, ki imajo realne možnosti za izvolitev. Nosilec liste SKP za poslansko zbornico Stojan Spetič se je na sinočnjem zborovanju pri sv. Jakobu povrnil k vprašanju možnosti izvolitve. »O tem, kdo bo izvoljen in na kateri listi, bodo tokrat -kot še nikoli prej- odločali volilci. In Slovenci še posebej, pri čemer bodo očitno sodili tudi o doslednosti posameznikov. Odnos do javne rabe slovenščine, kot v primeru občinskega statuta v Trstu, je lahko zgovorno merilo«, je dejal Spetič. Predstavnik SKP je vsekakor znova opozoril na dejstvo, da se za sedmo senatorsko mesto v deželi poteguje tudi SKP s kandidaturo Jelke Gerbčeve, ki lahko po njegovem prepreči izvolitev misovca ali furlanskega gladiatorja Beorchie. V nadaljevanju svojega posega je Spetič poudaril, da se ne strinja z levičarji, ki podpirajo večinski ali uninominalni sistem. Ta namreč po njegovem v prvi vrsti škoduje manjšinam. Pač pa se je dosedanji senator zavzel za zajamčeno manjšinsko zastopstvo in obračunavanje ostankov najprej v deželnem okviru. Tudi to bi namreč omogočilo Slovencem, da -tudi v primeru zajamčenega mesta v parlamentu- povečajo svoje predstavništvo podobno kot je uspelo Italijanom na slovenski obali Istre. SKP je sinoči v Miljah odprla strankin občinski sedež. Na odprtju sta spregovorila deželni tajnik Antonino Cuffaro in Jelka Gerbec, kandidatka za senat v drugem volilnem okrožju. Demokratična zveza-DSL ima danes in jutri na sporedu celo vrsto volilnih manifestacij. Danes zjutraj z začetkom ob 10. uri bo na Borznem Trgu solidarnostna manifestacija z oblikovalci TV oddaje Samarcanda, ki so jo, kot znano, ukinili. Prisoten bo direktor TG3 Sandro Curzi. Jutri zvečer ob 20.30 pa bo v gledališče Miela govoril posl. Gianni Lanzinger, sicer zastopnik zelenih, ki pa v Trstu podpira kandidate Demokratične zveze. Večina sindikalistov tržaške CGIL pripravila poseben ekonomski dokument V obvezo bodočim parlamentarcem Več kot 30 sindikalistov tržaške CGIL je pripravilo skupen dokument, v katerem je razgrnilo probleme, ki bi jih po njihovem mnenju morale upoštevati stranke oziroma njihovi kandidati v tej volilni kampanji, po izvolitvi pa tudi v parlamentarnem udejstvovanju. Dokument vsebuje teme, ki so v ospredju vsakdanjega dela sindikatov tako na nacionalni kot na krajevni ravni in ki naj bi volilcem služile kot sredstvo za primerjavo volilnih programov strank in kandidatov in torej za njihovo volilno izbiro. Sindikalisti v uvodu dokumenta opozarjajo na tveganje, da se volilna kampanja preveč oddalji od realnih problemov, zato zahtevajo od bodočih predstavnikov Trsta v parlamentu, naj se obvežejo okrog nekaterih temeljnih točk. Pri krajevnih problemih navajajo podpisniki dokumenta v prvi vrsti naslednje prioritete: popolno izvajanje zakona za obmejna območja, reforma pristaniške uprave s konkretizacijo mednarodne vloge pristanišča, zajamčenje sredstev za razvoj znanstveno-raziskovalnih dejavnosti in oblikovanje take industrijske politike, ki bo dajala prednost nastajanju proizvodnih dejavnosti z visoko dodatno vrednostjo, še zlasti v industrijskem in razvitem storitvenem sektorju. Z nizom prireditev se javnosti predstavlja društvo animatork Lupusinfabula Druga stran ali ustvarjalnost za otroke Prav pred kratkim je zagledalo luč sveta novo slovensko društvo: gre za združenje Lupusinfabula, nastalo pa je na pobudo skupine animatork, ki si v okviru ZSKD že več let prizadevajo, da bi z raznimi pobudami popestrile in izboljšale položaj otrok in mladih ljudi v naši družbi. Društvo ima tudi svojega predsednika, in sicer Pavla Strajna, ki se sam že dolgo časa tudi strokovno ukvarja s šolsko in sploh vzgojno problematiko. Lupusinfabula torej združuje osebe, ki delujejo na področju vzgojne, družbene in kulturne animacije, ki skušajo med drugim ovrednotiti vse pobude in tudi ustvarjalnost, namenjena Prav mlajšemu občinstvu. Odtod torej zamisel, da se novoustanovljeno društvo prvič predstavi javnosti prav z razstavo ilustracij za otroke, likovno delavni-co in okroglo mizo o deželni založniški dejavnosti za otroke. Niz omenjenih pobud se bo pod skupnim naslovom Druga stran začel z odprtjem razstave dveh oglednih likovnih ustvarjalk na področju otroške ilustracije: Jasna Merku in M egi Pepeu se bosta Predstavili občinstvu v četrtek, 26. t.m., ob 17.30, v Prostorih Galerije Tržaške knjigarne. Odkod tako neobičajen naslov? Druga stran naj bi označevala vse, kar je v človeku skritega, na pogled nevidnega, Druga stran obsega vse, kar je ustvarjalnega, torej notranjega in čestokrat nelogičnega. Tako Megi Pepeu kot Jasna Merku se ukvarjata z ilustracijo za otroke, obe sodelujeta s tržaškim Centrom za mladinsko književnost A. Alberti (s TK Galerijo in društvom Lupusinfabula soorganizator teh pobud), obe imata za seboj že več objavljenih likovnih oprem k pripovedim ali knjigam za mlajše in najmlajše bralce. Megi Pepeu bo ob tej priložnosti z animatorko Darjo Samar vodila likovno delavnico, ki jo Lupusinfabula namenja otrokom: delavnica bo v torek, 31. t.m., ob 10. uri, v prostorih TK Galerije, sodelovali pa bodo učenci 5. razreda osnovnih šol od Sv. Jakoba in s Katinare. Kot že omenjeno, se v Drugo stran uokvirja tudi tematsko soočenje o deželnih založniških pobudah za otroke. Tudi okrogla miza bo v torek, 31. t.m., in sicer ob 18.30. Vodil jo bo Livio Sossi, udeležili pa se je bodo uredniki Miran Košuta (ZTT), Fabrizia Bosco (Založba Le Marasche, San Giovanni al Natisone), Orietta Fatucci (tržaška Založba E Elle) in Alfredo Stoppa (Založba Cera una volta, Pordenon). DAMIANA OTA Znani ansambel na koncertu DSL Slovenska komponenta DSL in sekcija iz zgoniške občine prirejata danes ob 18. uri v zgoniškem špor-tno-kulturnem centru koncert znanega slovenskega ansambla New swing guartet, v okviru katerega bosta predstavljena slovenska kandidata DSL na prihodnjih volitvah, Anamarija Kalc in Pavel Fonda. Slovenci v DSL so letos -kot piše v izjavi za tisk- zastavili volilno kampanjo v novi, sodobnejši obliki, tako da bodo volilcem ponudili tudi nekaj kulturnega užitka in zabave. Vstop na koncert New svving guarteta bo prost, prav zato ker je okvirjen v volilno kampanjo in bodo morebitni prostovoljni prispevki namenjeni finansiranju promocije slovenskih kandidatov DSL. New svving guartet, katerega glavni solist je Oto Pestner, bo imel tokrat koncert s svojim najboljšim repertoarjem. V petek so podelili letošnje nagrade iz Flajbanovega sklada Slovensko dobrodelno društvo je v petek popoldne letošnje štipendije iz Flajbanovega sklada in sicer visokošolcem, ki so izpolnili predpisane pogoje. Nagrade so tako prejeli: Katja Tomasi - študentka 1. letnika Ekonomske fakultete v Trstu, Martin Pertot - študent agronomije na univerzi v Vidmu, Damjan Hlede -študent prava in Marko Budal -študent na Inženirski fakulteti v Trstu. Društvo je dodelilo tudi nekaj Podpornih nagrad in sicer: Paolu Di Marcantoniu, Marku Ozbiču in Barbari Mauri. Ocenjevalni komisiji je predsedoval inž. Franko Pisani, ki je nagrade tudi predal in orisal kriterije, ki se jih komisija pri podeljevanju nagrad drži: študijska uspešnost, gmotno družinsko stanje in delavnost kandidatov na raznih področjih uveljavljanja slovenske narodnostne skupnosti, (ni) Na sliki (foto Križmančič) nekateri letošnji dobitniki nagrad. Važno sporočilo za šolske suplente Doklada za brezposelnost je znesek, ki ga zavod INPS zagotovi delavcu, tudi šolskemu suplentu, ki je ostal brez službe. V celoti doklada znaša 20 odst. plače, ki jo je suplent prejel v prejšnjem letu (upoštevajoč samo dneve, v katerih je bil prosilec na delovnem mestu). Predpogoji za predložitev prošnje so naslednji: a) več kot dvoletna doba dajatev (v praksi je potrebno, da je supletn imel vsaj teden dni dela na šoli do konca leta 1989); b) vsaj 78 dni dela v prešnjem sončnem letu (1.1. do 31.12.1992). Rok za predložitev prošnje zapade 31.3.92. Prošnji mora prositelj priložiti ustrezne dokumente. Obrazce in informacije dobite na Sindikatu slovenske šole v uradnih urah za stranke (torek in četrtek 11.30 - 13.00, sreda 15.30 - 16.30, petek 16.00 - 17.00). Danes bo na sporedu pobuda »Trst na kolesu«, za katero se je že prijavilo približno 250 ljubiteljev kolesarstva, na startu pa jih bo najbrž mnogo več. Udeleženci se bodo zbrali na Trgu Unita, kolesarili bodo do Sesljana in se nato znova vrnili v mesto. Urnik za ogled zemljiške knjige Urad za ogled zemljiške knjige sporoča, da bo od jutri do 31. t.m. odprt s skrajšanim urnikom. Osebje se bo namreč moralo ažurnirati z novimi infor-matskimi postopki; zaradi tega bo urad v popoldanskih urah zaprt. Da bi omogočili regularno zapečatenje predstavljenih prošenj, bo sprejetje le-teh omejeno na časovni pas med 9. in 10.30, medtem ko bo dosedanji urnik od 9. do 12.30 za konzultiranje zemljiških knjig, zbirk dokumentov, prošenj o izvlečkih in za dvig odlokov ali dokumentov, ostal nespremenjen. 23. 3. 1986 23. 3. 1992 Angela Sosič Šesto leto je prešlo, odkar vzela si slovo, a v srcu še tolažbe ni in večkrat solzne so oči. SVOJCI Opčine, 22. marca 1992 Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Danilo Pertot Žalostno vest sporočajo sin Ales-sandro z ženo Marino, vnuka Ale-xander in Andro, žena Nella, brat Bruno z ženo Liliano, sestra Santina, svakinja Anna, nečaki ter ostalo sorodstvo. Zahvaljujemo se zdraniku Raffaeleju Dolharju in osebju Kliničnega centra na Katinari. Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari. Trst, 22. marca 1992 Žalovanju se pridružujejo družine Grlo, Umer, Bruno in Marangon. Sodelavci podjetja Alpexport sočustvujejo z Alessandrom ob izgubi dragega očeta. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša ljubljena' Sonja Stopar Lizier vd. Požar Žalujoči mož Valdo, sinova Alex in Sergij, nevesti Isa in Milena ter vnuki Dimitrij, Luca in David. Posebna zahvala prof. F.S. Ferugliu in dr. Živku Lupincu ter zdravnikom in osebju oddelka Glinica Medica in Sanatorio Triestino. Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Sočustvujeta z družino Livio Lizier in nona Carmela. Žalovanju se pridružujeta družini Abram in Murgano. Trst, Melbourne, Isola del Liri, 22. marca 1992 Žalovanju se pridružujejo sestra Meri z možem Maksijem ter nečaka Stojan in Marjan z družinama. Ob prerani izgubi predrage Sonje sočustvujeva z njenimi dragimi Mira Hreščak in Marinka Modic Ob izgubi drage mame izreka Ale-xu in Sergiju iskreno sožalje Elena z družino. Ob izgubi drage prijateljice Sonje izrekava družini iskreno sožalje Jarmila in Daria ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega Bruna Slavca Posebna zahvala g. župniku Žarku Škrlju, g. Emi, nosilcem krste, sveč in vencev, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. SVOJCI Mačkolje, 22. marca 1992 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Karla Komarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Beden-čiču ter zdravnikoma dr. Senčarju in dr. Jevnikarju. SVOJCI Fernetiči, 22. marca 1992 KONCERT ZA KLASIČNO HARMONIKO Maurizio Marchesich (solo) Christian Marchesich (duo) danes, 22. t. m., ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih Na sporedu: Bach, Semionov, Scarlatti, Čajkin, Žurbin, Boelmann in Gridin GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU sklicuje v petek, 27. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju 92. REDNI LETNI OBČNI ZBOR Odbor TMRalPiiia UL. SV. FRANČIŠKA 20 Center za mladinsko književnost »A. Alberti« Združenje »Lupusinfabula« Vas vabijo v četrtek, 26. t. m., ob 17.30 na otvoritev razstave ilustracij za otroke Jasne Merku in Megi Pepeu gledališča FOTOKROŽEK TRST 80 predstavlja projekcijo diapozitivov v tehniki križnega prelivanja z originalno prekmursko glasbo in komentarjem PREKMURJE 1991 v petek, 27. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu Ul. sv. Frančiška 20 II. nadstropje ________Vabljeni!_______ koncerti Kulturni dom Slovensko stalno gledališče - ponovitev recitala VES TA SVET JE ODER jutri, 23. t.m. in v sredo, 25. t.m., ob 11. uri (za šole). V četrtek, 26. t.m., ob 16. uri za abonma red 1 in v nedeljo, 29. t.m., ob 16. uri izven abonmaja ponovitev satiričnega kabareta S. Verča in B. Kobala IME MU BO JUST. Slovensko stalno gledališče gostuje v torek, 24. t.m., ob 20. uri v Kopru s satiričnim kabaretom S. Verča in B. Kobala IME MU BO JUST. Gledališče Rossetti Danes ob 16. uri (red II. nedelja) bo Teatro degli Incamminati zadnjič ponovilo E. Rostanda CVRANO DE BERGE-RAC v režiji Marca Sciaccaluga, v glavni vlogi Franco Branciaroli. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. V torek, 24. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil s celovečernim koncertom kantavtor ROBERTO VECCHIONI. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava je izven abonmaja, za abonente pa je predviden popust. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1991/92 V torek, 24. t.m., ob 20. uri (red E) šesta predstava enodejank MOZART IN SALIERI Rimsky-Korsakova in IL COM-PLEANNO DELL1NFANTA Zemlinske-ga, ki je prvič uprizorjena v.Italiji. Dirigent Lir Jia, režija Frank Bernd Gott-schalk. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Ponovitev v četrtek, 26. t.m., ob 20. uri za red L. La Contrada - Gledališče Cristallo Danes, ob 16.30 bo gledališka skupina Consorzio '90 iz Neaplja predstavila MILLELUCI DEL VARIETA'. Režija Antonio Casagrande. V glavnih vlogah nastopata Rosalia Maggio in Dalia Predlani. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti. Jutri zaprto. Ponovitev v torek, 24. t.m., ob 16.30. Gledališče Silvio Pellico Danes ob 16.30 v gledališču v ul. Ana-nian bo na sporedu komedija TRIESTE E UN CALAFA' Bruna Cappellettija in Ruggera Paghija. Ponovitve: v petek, 27. t. m. in v soboto, 28. t. m., ob 20.30 ter v nedeljo 29. t. m., ob 16.30. SKD Tabor Openski glasbeni večeri V soboto, 28. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert Godalnega kvarteta GLASBENE MATICE, ki ga sestavljsjo Žarko Hrvatič (violina), Jagoda Kjuder (violina), Marko Bitežnik (viola) in Peter Filipčič (violončelo). Sodeluje pianist Sijavuš Gadžijev, docent klavirja na konservatoriju v Moskvi. Na sporedu Haydn, Smetana in Schumann. Vabljeni! Societa del concerti Tržaško koncertno društvo Jutri, 23. t.m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili MADRIGALISTI IZ PRAGE. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V soboto, 28. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert godbe MEAZZI DRUM BAND in 8. maja skupina MASSIMO FARAO' OUARTET. Danes ob 20. 30 v organizaciji kulturnega združenja Anagrumba in v sodelovanju z zadrugo Bonawentura bo na sporedu koncert hard rock glasbe s tržaškimi ansambli Charme, I Trabokets in Blind Ambition. Diskoteka Matt - Sesljan Danes ob 21. uri koncert rock skupine Max Berlin. Auditorium Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) Nedeljski koncerti Danes ob 11. uri nastop orkestra gledališča Verdi ENSAMBLE STRUMEN-TALE. Na sporedu Mozartove skladbe. Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi in v Muzeju Revoltella uro pred pričetkom predstave. V Ricmanjih ob sv. Jožefu bo danes ob 18. uri v ricmanjski cerkvi KONCERT KLASIČNE HARMONIKE. Igrata solist Maurizio Marchesich in v duu z njim Christian Marchesich. Na sporedu skladbe Bacha, Semionora, Scarlattija, Čajki-na, Žurbine, Boelmanna in Gridina. razne prireditve šolske vesti Jutri, 23. t.m. se bodo zvrstile na liceju Prešeren razširjene seje medrazrednih svetov za l.a, l.c, 2.a, 2.c. Začetek ob 15.30. Občni zbor novinarjev Deželni svet Novinarske zbornice FJK sporoča, da bo redni letni občni zbor, povsečen sprejetju poslovnega obračuna za lansko leto in proračuna za letošnje, v ponedeljek, 30. marca, ob 15. uri v prvem in ob 15.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v Novinarskem krožku na Korzu Italija 13. razstave V Društvu slovenskih izobražencev je na ogled razstava grafičnih listov slikarke BARE REMEC. V muzeju Revoltella je do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe". V gledališču Miela so na ogled risbe in projekti risb za otroške knjige tržaške ilustratorke FEBE SILLANI. V galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, je na ogled razstava risb LIN-DSAVA KEMPA. V galeriji Rettori Tribbio v Ul. delle Beccherie 7/1 je na ogled razstava slik malega formata z naslovom Pomlad 1992. kino V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 23. t. m„ ob 20.30 VEČER POSVEČEN AKTUALNI POLITIČNI SITUACIJI V SLOVENIJI. Gost večera bo predstavnik družbeno-politič-nega zbora slovenskega parlamenta dr. Ludvik Toplak, ki bo govoril na temo: PRIVATIZACIJA IZ RAZLIČNIH POLITIČNIH POGLEDOV. ARISTON - 15.00, 18.30, 22.00 J.F.K. - Un caso ancora aperto, dram., ZDA 1991, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner, Sissy Spaček. Jutri ob 17.30 in 21.00. EXCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 Vite sospese, i. Michael Douglas, Melanie Griffith. EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 Ombre e nebbia, r. Woody Allen. NAZIONALE I - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Tacchi a spillo, r. Pedro Almodovar, i. Miguel Bose. NAZIONALE II - 16.10, 18.10, 20.15, 22.15 Scacco mortale, i. Christopher Lam-bert, Diane Lane. NAZIONALE III - 15.20, 18.20, 20.15, 22.15 Malo Grosso, r. John McTier-nan, i. Sean Connery. NAZIONALE IV - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 II principe delle maree, dram., ZDA 1991, r-i. Barbra Streisand, i. Nick Nolte. GRATTACIELO - 17.30, 19.45, 22.00 Cape Fear - II promontorio della pa-ura, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro, Jessica Lange, Nick Nolte, □ MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 Una pallottola spuntata 2 e 1/2 - L'odore della paura, r. David Zucker, i. Leslie Nielsen, Prisedla Presley. Jutri ob 17.00 Chiedi la luna. EDEN - 15.30, 22.10 A vidita perversa anale, porn., □ D CAPITOL - 16.30, 18.40, 20.20, 22.10 La famiglia Addams, ZDA 1991, r. Barry Sonnenfeld, i. Anjelica Huston, Raoul Julia, Christopher Lloyd. Jutri ob 17.00. LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 Un medico, un uomo, r. Randa Haines, i. Willi-am Hurt, Christine Lahti. ALCIONE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Deli-catessen, r. Junot - Caro. RADIO - 15.30, 21.30 Trans anal Wen-dee, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ izleti Združenje aktivistov invalidov NOB, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prirejajo enotedensko bivanje v Šmarjeških toplicah od 25. aprila do 2. maja t. 1. Vpisovanje in informacije na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 360324 v dneh 23., 24. in 25. marca. Klub prijateljstva obvešča, da ja odhod na izlet v Dobrovo, Kromberk in na Sv. goro v sredo, 25. t.m, ob 8.30 s trga Oberdan v Trstu. Dragi ALJOŠA! Že spet ti moramo čestitati. Na 15. vsedržavni razstavi filma v Casteggiu ti je bila podeljena I. nagrada v posebni kategoriji "Evropa1. Tvoja klapa: Milko in Lili, Mario in Barbara, Vanja in Sonja, Sergio in Alda, Rudi in Neva, Primož in Alexia, Nazario in Laura, Zorko in Laura ter Rafko in Nadja. Ob rojstvu sina IVANA iskreno čestita srečnima staršema in nonotom sekcija DSL »J. Pegan« Zgonik. Danes praznuje v Gropadi okroa-lih 50 let SILVANO KRIŽMANČIČ Vse najboljše mu želita Gospodarska zadruga in KD Skala Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP D'Annunziov drevored 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Žavlje (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. D Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14) Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drevored 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 SAMI Sl PRIPRAVITE POROČNE BOMBONIERE Ul. Manzoni 18 - TRST Tel. 632123 TORBICE - ČEVLJI USNJENI IZDELKI novosti 1992 NABREŽINA 97 včeraj - danes razna obvestila Skupina Kraškega pusta iz Piščancev SE ZAHVALJUJE VSEM, ki so finančno prispevali in pomagali pri izdelavi pustnih šem, vsem maskam, posebna zahvala kuharicam in vsem, ki so prispevali z lastnim delom in požrtvovalnostjo. Žalna seja ob osmini smrti msgr. Jožeta Prešerna bo danes, 22. t.m., ob 18. uri v Marijinem domu v Ul. Risorta. V imenu organizacij, ki jih je on vodil, se ga bodo spomnili Marij Gerdol, Marjan Kravos, Sergij Pahor in Tomaž Simčič. Sodeloval bo MPZ Novega sv. Antona. Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel priredi letos naslednje poletne pobude: poletno središče v Trstu za otroke od 3 do 14 let starosti, pet dni tedensko od 22. junija do 14. avgusta 1992. Središče bo narodnostno mešano: letovanje na Ptuju za otroke od 6 do 12 leta starosti in za otroke od 12 do 17 leta starosti, od 29. junija do 13. julija 1992; euroweekend v Trstu - kulturni in sprostitveni večeri. Večeri bodo ob petkih od 26. junija do 14. avgusta 1992. Vpisovanje za poletno središče in letovanje 92 je odprto v Slovenskem dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, kjer lahko dobite podrobnejšo razlago o pobudah doma. Pletenje - tečaj se odvija na Skladu Mitja Čuk, Narodna ul. 126 - Opčine vsak torek med 20. in 22. uro. Vpis je še mogoč. Informacije na tel. št. (040) 212289. Danes, NEDELJA, 22. marca 1992 LEA Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 18.20 - Dolžina dneva 12.16 - Luna vzide ob 23.15 in zatone ob 7.29. Jutri, PONEDELJEK, 23. marca 1992 VIKTORIJ PLIMOVANJE DANES: ob 5.18 najnižja -45 cm, ob 11.26 najvišja 23 cm, ob 16.52 najnižja -22 cm, ob 23.03 najvišja 41 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 5.53 najnižja -39 cm, ob 12.08 naj višja 14 cm, ob 17.08 najnižja -12 cm, ob 23.23 najvišja 34 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,2 stopinje, zračni tlak 1019,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: E lisa Bressan, Anna Braico, Angeloantonio Iadevito, Manuel Ortolano. UMRLI SO: 30-letni Roberto Bertoch, 37-letni Giorgio Torre, 89-letna Maria Herbo, 86-letna Teresa Cetin, 42-letni Mario Bearzi, 63-letni Adriano Carli, 64-letna Grazia Carone, 83-letni Virgilio Brešani, 81-letni Carlo Hrovatin, 88-letna Argene Bernardon vd. Cova, 60-letni Se-batiano Daris, 90-letna Giuseppina Mer-lich, 81-letna Antonia Delise, 79-letni Antonio Gorella, 89-letna Maria Zoro- vich, 87-letna Elisabetta Rohregger, 37-letni Graziano Pugnetti. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 22. marca 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940). Od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. marca 1992 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 35 (tel. 727089), Ul. Bel-poggio 4 (tel. 306283), Ul. Flavia 89 - Žavlje (tel.232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 35, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Ul. Flavia 89 - Žavlje. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (tel. 635264). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 37 32 40 48 14 CAGLIARI 76 16 44 45 66 FIRENCE 10 61 45 23 3 GENOVA 45 76 25 59 17 MILAN 4 11 48 60 15 NEAPELJ 58 70 22 89 87 PALERMO 17 40 70 43 82 RIM 80 26 59 58 31 TURIN 20 38 84 36 53 BENETKE 50 49 ENALOTTO 86 8 89 X 2 1 X 1 X 1 2 1 X 2 1 KVOTE: 12 57.271.000.— 11 1.342.000,— 10 123.000.— čestitke DARIU MATIUSSIJU in KARIN KOCJANČIČ iskreno čestitajo prijatelji ob zmagi na meddeželnem in deželnem prvenstvu v standardnih plesih. Ob rojstvu malega TOMAŽA čestitamo srečnima staršema Nadji in Danje-lu. Nabrežinske cerkvene pevke. SILVANO KRIŽMANČIČ iz Gropade se danes sreča z Abrahamom. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in srečna leta mu želijo teta Ivanka, svak Vitto-rio, Savica in Marjo. V Križu pri šoli hišica stoji, tam MARIJA KOŠUTA jutri 87 let slavi. Da bi še naprej tako "in gamba" bila, ji želijo hčerki in vnukinje iz srca. Jutri praznuje rojstni dan MARTA ŽENIČ. Še mnogo let zdravja in veselja v družinskem krogu ji želijo mož Ludvik, Robi in Erika. mali oglasi #?weoa sos„mi TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802 ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI OD 1.300.000 lir DALJE—NUDIMO TUD!TELEFAKSE V DOLINI se je izgubila mala dolgodlaka bela psička. Sliši na ima Pika. Najditelju gre nagrada. Tel. št. 228390. IZVAJAMO, opremljamo, dopolnjujemo po meri pohištveno opremo. Sprejemamo ponudbe na tel. št. 228877. Obiščemo Vas in nudimo brezplačne predračune. ŠIVILJSKA POPRAVILA nudimo vsako sredo med 8.30 in 12.30 na Skladu Mitja Čuk, Narodna ul. 126. Tel. št. (040) 212289. PRODAM golf GT 1800, letnik '84, bele barve za 5.000.000 lir. Tel. ob večernih urah na št. 382761. PRODAM ford sierra ghia 1800, letnik '89 za 13.000.000 lir po dogovoru. Tel. 327323 po 17. uri. PRODAM peugeot 305 GT 1600, letnik '86, bele barve, priključek za prikolico, električno streho 78.000 km. Cena 5.500.000 lir po dogovoru. Tel. 211345 -zvečer. PRODAM golf gti, prevoženih 86.000 km, z vsemi pripomočki, po zelo ugodni ceni. Tel. št. 417735 ob večernih urah. PRODAM fiat regata 70 popolnoma prenovljeno, letnik '84, prevoženih 74.000 km, modre barve za 5.000.000 lir po dogovoru. Tel. št. (040) 226452. PRODAM fiat uno 55 S, bele barve, v dobrem stanju, letnik '84, prevoženih 150.000 km za 3.200.000 lir. Tel. na št. 410476 v popoldanskih urah. PRODAM majhno stanovanje z malim vrtom pri Sv. Jakobu. Tel. št. 228390. PRIVATNIK prodaja na Opčinah stanovanje 75 kv. m s skupnim vrtom in garažo. Tel. na št. 213931 - ob večernih urah. PRODAM hišo v dolinski občini, potrebno popravil. Tel. 228390. SAMEC rotvveiller prekrasen, star 7 tednov, visok rodovnik prvakov prodam. Bertoncelj - tel. 003861/271142 od 19. do 21. ure. PRODAJAMO mladiče srednje sive kodre - pudle. Tel. št. (003867) 72169. SPREJEMAMO naročila za mladiče nemškega ovčarja, rojene 24. januarja 1992. Starši odlični z rodovnikom. Ža informacije tel. na št. 228315 od 19. do 20.30. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerov-lje št. 34. Toči belo in črno vino. OSMICO ima odprto Dušan Guštin v Repnu št. 22. Vabljeni! OSMICO je odprl Slavko Švara - Trnovca 14. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino. PODJETJE išče za svojega sodelavca manjše stanovanje, primerno za 2 osebi, v Trstu ali okolici. Pismene ponudbe na Publiest - Ul. Montecchi 6 -34137 Trst pod šifro "Podjetje'. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU razpisuje natečaj za novega gostilničarja. Pismene ponudbe sprejema odbor Gospodarskega društva -Kontovel 152. POKLICNI NOVINAR s stalnim bivališčem v Sloveniji (Primorska), uveljavljen na področju poslovnotržnih komunikacij in stikov z javnostjo, nudi firmam, podjetnikom, trgovcem in interesentom vse vrste novinarskih uslug, pripravo biltenov, katalogov, prospektov in drugi publikacij ter sporočil. Ponudbe pod "Poklicni novinar” poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst. IŠČEM delo kot hišna pomočnica, dvakrat tedensko. Tel. 226564 ob večernih urah. IŠČEM SLUŽBO v bližini Gorice, Čedada ali Vidma. Lahko tudi trikrat tedensko. Tel. št. (003865) 79850 od 18. do 20. ure. 22 - LETNO dekle z večletno delovno izkušnjo išče resno zaposlitev, tudi kot hišna pomočnica ali otroška varuška. Tel. (040) 200882. VAJENCA zaposli elektroinštalatersko obrtno podjetje. Tel. 0481/882032. TRGOVSKO PODJETJE zaposli uradnh co z večletno prakso v izvozno/uvozni dejavnosti z znanjem angleškega jezika. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Trgovsko podjetje". GOSTILNA NA KRASU išče veščo natakarico, znanje italijanskega in slovenskega jezika. Tel. št. 229168. NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. št. 212688. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz ekonomije, prava, italijanščine in slovenščine. Tel. 53420. ■ '' . : : • nedeljski televizijski in radijski sporedi I~X »Al1 _________ 6.55 Varjete: Evropa Evropa 7.45 Dok.: Kvarkov svet 8.30 Variete: La banda dello Zecchino 10.00 Zelena linija Magazine 10.55 Maša 11.55 Aktualno: Parola e vita 12.15 Zelena linija 13.00 Aktualno: TG ob enih 13.30 Dnevnik 14.00 Toto-TV Radiocorriere 14.15 Variete: Domenica in... (vodijo Pippo Baudo, bolita Morena, R. Berge, N. Frassica), vmes vesti in (18.10) 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.25 Športne vesti 20.40 TV film: Fronto soccorso 2 (dram., It. 1991, r. France-sco Massaro, i. Ferruccio Amendola, Barbara De Rossi) 22.20 Športna nedelja, vmes (23.00) kratke vesti 23.50 Šport: Zona Cesarini (vodi Gianni Mina) 0.30 Dnevnik in vreme 1.00 Šport: biljard 1.40 Film: L'assassino colpisce all alba (krim., Fr. 1971) 3.20 Nočni spored \ RAI 2 7.00 Risanke in nanizanke 8.00 Aktualno: Mattina 2 (vodita Alberto Castagna in Isabel Russinova) 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Aktualno: Prossimo tuo 10.30 Aktualno: Giorno di festa 11.30 Nanizanka: Lassie 12.00 Aktualno: Fuori onda 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Diogenes in vreme 13.45 Variete: Ciao weekend (vodita Giancarlo Magalli in Heather Parisi) 17.25 Aktualno: Europop 18.00 Športno popoldne: konjske dirke, plavanje, avtomobilizem F3 19.45 Vreme in dnevnik 20.00 Rubrika: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Beautiful 22.00 Aktualno: Scrupoli (vodi Enza Sampo) 23.15 Dnevnik in vreme 23.35 Rubrika o protestantizmu 0.05 Dok.: Rdeča nit (vodi Gianni Bisiach) 0.20 TV film: II mulino del Po (dram., It. 1963) 1.25 Film: Flagrant desir (krim., 1985) 3.55 Nočni spored | ^ RAI 3_________________ 7.25 Drobci 8.10 Potni list za Evropo 8.55 SP v smučanju: moški slalom, 1. tek 10.00 Kolesarstvo 10.30 Drobci 10.45 Koncert: Uto Ughi in Beethovnove sonate 11.20 Dok.: Antartida 11.55 Moški slalom, 2. tek 13.00 IP v kartingu 13.25 Aktualno: U.S.A. e getta 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Variete: Girone alVitalia-na (vodi A. Barbato) 17.00 Film: In compagnia dei lupi (fant., VB 1984) 18.40 Domenica gol in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in šport 20.00 Risanke: BlobCartoon 20.30 Film: L u-ltimo imperatore (zgod., It.-ZDA-VB 1987, r. B. Bertolucci, i. John bone, Joan Chen) 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Aktualno: Babele 23.50 Film v originalu: Voglia-mo vivere! (kom., ZDA) 1.35 Filmske novosti 1.45 Variete: Fuori orario [" fr TV Slovenija 1 8.40 Otroška matineja: Živ Žav, 9.30 Superbabica 10.00 Zvoki tamburic 10.30 Križ-Kraž (pon.) 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.10 Risanke: Kremenčkovi 12.35 Videomeh (pon.) 14.25 Video strani 14.35 Film: Snežni metež 16.00 Nad.: Kapitan James Cook (i. Keith Mitchell) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Film: Dvomljiva slava (dram., ZDA 1944, r. Raoul Walsh, i. Errol Flynn) 18.50 TV Mernik 19.05 Risanka in Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik, vreme in šport 19.55 Zrcalo tedna 20.15 Zdravo 21.20 Podarim-Dobim 21.40 Dok. oddaja: V navzkrižnem ognju 22.20 Dnevnik, vreme in šport 22.55 Sova, vmes nanizanka Ko se vname star panj in nadaljevanka Božji mlini na veter (zadnji del) 0.15 Video strani TV Koper 13.00 Nadaljevanki: Rayanovi, 13.20 Amandoti 14.00 Film: Can't stop the mušic (glas., ZDA 1979) 15.40 Risanke 16.00 Otroški program 16.40 Aktualnosti: Agora 18.20 Aktualno: Meridiani 19.00 TV Dnevnik - Vsedanes 19.25 Nadadaljevanki 20.30 Film: Midva (ZDA 1978, r. John Erman, i. L. Lasser) 22.05 Žrebanje lota in dnevnik 22.20 Nanizanka: Na kalifornijskih cestah 23.10 Zgodovina pop glasbe TV Slovenija 2 1 8.50 SP v smučanju: slalom M, 1. tek, 11.50 2. tek 10.00 SP v poletih, tudi ob 13.45, 14.00 akrobatsko smučanje 18.00 Sova, vmes nan. Murphy Brown in nadaljevanka 19.25 Napovednik 19.30 Dnevnik HTV 20.00 Dok.: Potovanja 20.55 Nanizanka: Dekalog 21.50 Avtomobilizem F1 23.25 Športni pregled _ CANALE 5__________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar) 10.15 Aktualno: Reportage 11.30 Elettorando 11-45 Dokumentarec: L'arca di Noe (vodi Licia Colo) 12.30 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5 13.45 Variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini) 18.10 Nanizanka: Časa Vianello - Problemi di cuore 18.40 Variete: Buona domenica 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Film: Da grande (kom., It. 1987, r. Franco Ajnurri, i. Renato Pozzetto, Giulia Boschi) 22.30 Aktualno: Nonsolomoda (vodi F. Pasguero), 23.00 Italia domanda (vodi Gianni Letta) 24.00 Dnevnik TG 5 0.05 Šport: Veliki golf 1-10 Aktualno: Elettorando 1-25 Film: II jolli e impazzito (dram., ZDA 1957) 8-35 Programi non stop RETE 4_________________ 8.00 Nabožna oddaja 8.15 Nan.: La famiglia Addams 8.45 Rubrika o parlamentu 9.30 Aktualno: Onorevoli si-gnore 10.00 Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani) 10.55 TG 4 vesti 11.55 Glasba: Koncert VViener Philharmoniker Orchestra 13.30 TG 4 vesti 13.40 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Nad.: Sentieri, 14.45 La donna del mistero 2 16.45 Aktualno: Onorevoli si-gnore 17.05 Nad.: General Hospital, 18.00 La passione di Tere-sa, vmes (17.50) TV 4 vesti 19.35 Nadaljevanki: Primavera (i. Fernando Carillo), 20.30 La mia seconda madre 22.30 Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear) 23.25 Nedeljski koncert:' Simfonija št. 4 v B-duru op. 60 (L. van Beethoven, Filharmonični orkester Scale, dirigent Seiji Ozawa) 0.20 Nanizanki: Spenser, 1.30 Ritorno a Eden 2.30 Nočni spored ITALIA 1_______________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke 10.15 Šport: Calciomania (vodijo Luana Colussi, Cesare Ca-deo, Maurizio Mosca) 11.30 Odprti studio 11.45 Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 12.45 Vodič nogometnega prvenstva (vodita Sandro Piccinini in M. Mosca) 13.30 Aktualno: Conto alla ro-vescia, nato vreme 14.15 Odprti studio 14.30 Nanizanka: Flash (pon. 1. epizode, i. J.W. Shipp) 16.00 Film: La collina degli sti-vali (vestern, It. 1969, r. G. Colizzi, i. Terence Hill, Bud Spencer) 18.00 Nanizanka: MacGyver -Sogni mortali 19.00 Odprti studio in vreme 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.30 Avtomobilizem Fl: VN Mehike 22.50 Šport: Pressing (vodijo Rai-mondo Vianello, Kay San-dvik, Omar Sivori) 24.00 Studio šport 0.30 Odprti studio 0.55 Nočni spored ODEON___________________ 13.00 Risanke: Mimi 13.30 Nan.: Stazione di polizia, 14.30 Lo sceriffo del Sud 15.30 Nedelja s Happy End 16.30 Film: Ponzio Pilato (zgod., 1961, r. Irving Rapper, i. JeanMarais) 18.00 Nedelja z »Rosa selvaggia« 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Ouattro donne in carriera 20.30 Film: C hi c'e in fondo a guella scala (dram., 1988) 22.30 Film: The Lover (dram., r.-i. Michal Bat Adam) TMC_____________________ 8.00 Risanke 8.20 Nanizanka: Batman 8.50 SP v smučanju: moški slalom, 1. tek 9.55 Risanke in nanizanke 11.50 Moški slalom, 2. tek 12.30 Papežev blagoslov 12.45 Film: Le spie vengono dal semifreddo (kom., It. 1966, r. Mario Bava, i. Franchi-Ingrassia) 14.30 Variete: Qui si gioca 17.40 Film: C e sempre un doma- ni (dram., ZDA 1945, r. Del- mer Daves, i. John Garfi-eld, Eleanor Parker) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Šport: Golagoal (vodita Alba Parietti, Jose Altafini) 22.30 Ladies & Gentlemen 23.20 Jadranje: America's Cup 0.30 Film: I ragazzi di Stepford (dram., ZDA 1986) 2.15 Aktualno: CNN News TELEFRIULI______________ 8.00 Telefriuli non stop 13.00 Športne napovedi 13.30 Variete: Serade furlane, vmes športne vesti 16.15 Rubrika: Občina 18.45 Športne vesti 20.30 Nan.: Gli occhi dei gatti 21.30 Rubrika o motorjih 22.00 Nad.: White Florence 22.30 Športne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Jutranji koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Velik križ (H. Šmahelo-va, r. Adrijan Rustja, 2. del); 10.35 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poetična drama: Antigona (r. Boris Kobal); 15.05 Potpuri; 15.30 Krajevne stvarnosti; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pesem 1991; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Kmetijski in zdravstveni nasveti; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 17.00 International mušic nevvs; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd - Horoskop; 7.30 Nedeljske pesmi; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna - Nedelja v gledališču; 10.40 Družinski svet; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 17.30 Prenos košarkarske tekme Jadran TKB; 19.30 Morski val. m p on edeljkovi teleriz ijski in radijski sporedi vi- KV 1 RAI 1 < RAI 2 ^ RAI 3 fr TV Slovenija 1 m TV Koper 6.55 Aktualno: Unomattina 10.00 Dnevnik in Gospodarstvo 10.15 Aktualno: Ci vediamo 11.00 Kratke vesti iz Milana :^ 05 Aktualno: Ci vediamo 2.00 Variete: Piacere Raiuno, vmes (12.30) kratke vesti 13-30 Dnevnik in Tri minute 4.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroška oddaja 15.00 Risanke: Hallo Kitty j® Dok.: Velike razstave .0 00 Mladinski variete: Big! io„ Nabožna oddaja Kratke vesti 1« o ^ar*ete: Vuoi vincere? 8.30 Aktualno: Ora di punta 2ni° Vreme in dnevnik ■40 TV film: Fronto soccorso 2 (dram., It. 1991, i sco Massaro, i. , Amendola, B. De £15 Volilna tribuna £•10 Dnevnik in Emp< •40 Nan.: Cuori senz< 0-10 Dnevnik in vrem •40 Filmske novosti -50 Rubrika opolnoči !-20 Film: Un bellis vembre (kom., It. 1969, i. ~ Gina Lollobrigida) 2.50 Nočni spored 7.00 Nanizanke in risanke 9.05 Ne samo o kmetijstvu 9.20 Dok.: Vita degli animali 10.00 Rubrika o židovski kulturi 10.40 Film: Condannato a morte 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: Fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.40 Segreti per voi 13.50 Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.25 Aktualno: Rubriki kronike v živo, Tua - o lepoti 17.00 TG - Diogenes 17.25 Kratke vesti iz Milana 17.30 Aktualno: RAI 2 za vas 17.55 Rock cafe in šport 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.10 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.20 Molitev Matere Tereze 20.30 Nan.: L'ispettore Derrick 21.35 Aktualno: Mixer, il piacere di saperne di piu 23.15 TG 2 - Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe 0.10 Glasba: Rossini - Ne samo »crescendo«, Tancredi 1.50 Nočni spored 10.30 Kolesarstvo 12.00 Krožek ob 12 12.05 Kratke vesti 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok.: Ambientevivo, 15.15 1_ viaggi del San Michele 15.45 Šport: nogomet C in B lige, 17.00 deželni nogomet 17.45 Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.45 Volitve 1992 18.50 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Film: L'ultimo imperatore (dram., It.-ZDA-VB 1987) 22.30 Dnevnik - ob 22.30 22.45 Variete: Porca miseria (vodijo Fabio Fazio, Bruno Gambarotta, Patrizio Roversi) 23.50 Variete: Aspettando Gril-lo... (vodi A. Bagnasco) 0.40 Dnevnik in vreme 1.05 Variete: Fuori orario 9.25 Spored za otroke: Festival otroške in vedre pesmi 87 10.15 Nad.: Bertinijevi 11.00 TV Mernik in Forum 11.30 Utrip (pon.) 11.45 Zrcalo tedna (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Video strani 16.25 Napovednik 16.30 Podarim - Dobim 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Slovenska kronika 17.20 Spored za otroke: Radovedni Taček - Most, 17.35 Jelenček 18.10 Obzorja duha 18.45 Dok.: Boj za obstanek 19.10 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Nan.: Gospod Bean 20.35 Dosje: Prostitucija v Sloveniji 21.20 Drama: Vejica (r. Meto Jovanovski, i. L. Blagoje-viČ-Jovanovska, Aleksander Caminski) 22.45 Dnevnik, vreme in šport 23.15 Sova, vmes nanizanki Coplan in Zvezdne steze -StarTrek 0.45 Video strani 13.00 Nadaljevanki: Rayanovi, 13.20 Amandoti 14.00 Film: Midva (pon.) 15.35 Risanke: Super Classic 16.00 TV Novice - Oresedici 16.10 Otroški spored 17.00 Nanizanka: Na kalifornijskih cestah 18.00 Zgodovina pop glasbe 18.30 Studio 2 in Odprta meja 19.00 TV Dnevnik 19.25 Nadaljevanki 20.30 Športni ponedeljek 22.00 TV Dnevnik Vsedanes 22.10 Nad.: Princ regent 23.00 Nanizanka f fr- TV Slovenija 2 16.25 Sova, vmes nan. 17.40 Euroritem (47. odd.) 18.00 SP v poletih 19.00 Videošpon 19.25 Napovednik 19.30 TV dnevnik Koper 20.05 Žarišče 20.30 Zelena ura 21.30 Videogodba 22.00 Alpe-Donava-Jadran 22.30 Sedma steza 22.50 Film: Tajni agent (VB 1936. r. A. Hitchcock) CANALE5 7 °0 Aktualno: Na prvi stri o nn Braccio di Ferro a'°° Aktualno: II mondo , Q bebe (vodi A. Vianini) a.35 Film: Maddalena (dram. 1953, r. Augusto Genim _ Maria Toren, Gino Cei 11 en Aktualno: Elettorando , V Kviz: II pranzo e servito ‘4-40 Aktualno: Affari di fai 13.00 Dnevnik TG 5 £ t.O Variete: Non e la RAI ‘•-JO Aktualno: Forum, 15 Agenzia matrimonia 15.30 Ti amo parliamone b-00 Otroški variete: Bim b bam in risanke •00 Kviza: OK il prezzo e g sto (vodi Iva Zaniccl on n« 19-°° La mota della forti 40.00 Dnevnik TG 5 On »n Variete: Striscia la noti •40 Film: Un pallottola spur ta (kom., ZDA 1988, r. 1 vid Zucker, i. Leslie N sen, Priselila Presley) 2t n Aktualno: Italia domar ■05 Variete: Maurizio Cost zo Show, vmes (24. Dnevnik TG 5 1-30 Aktualno: Elettorando L50 Programi non stop RETE 4__________________ 7.55 Dober dan, prijateljica 8.00 Nad.: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitu-dine, 9.00 La valle dei pini 9.30 Onorevoli signore 10.00 Nadaljevanka: Una donna in vendita 10.30 Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti 11.35 Nadaljevanka: Marcellina 12.10 Otroški variete: Ciao Ciao 13.30 TG 4 vesti 13.40 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.45 Senora, 15.15 Vendet-ta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino, 16.20 Cristal 17.00 Onorevoli signore 17.20 Nad.: Febbre d'amore 17.50 TG 4 vesti 18.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.30 Kviz: Il gioco delle coppie 19.15 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.40 Primavera 20.30 Nadaljevanka: La donna del mistero 2 22.30 Film: La saga del padrino (dram., ZDA 1977, r. F. Ford Coppola, i. Marlon Brando, Al Pacino, l.del) 1.30 Nočni spored ITALIA 1_______________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroški variete 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky -Il gruppo rock, 9.30 Chips -Il guartiere, 10.30 Magnum P.I.- Riunione di famiglia 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 13.00 Aktualno: Conto alla ro-vescia, nato vreme 14.15 Odprti studio 15.00 Nanizanke: Supercar - Lot-ta alla pari, 16.00 La bella e la bestia - Una mano ami-ca, 17.00 A-Team - Alta moda... di fuoco, 18.00 Mac-Gyver - Marama Dalton 19.00 Odprti studio 19.30 Studio šport in vreme 19.40 Kviz: 11 gioco dei 9 20.30 Film: I guattro delVoca selvaggia (pust., VB 1978, r. A.V. McLaglen, i. Richard Burton, Roger Moore, Richard Harris) 23.15 Variete: Mai dire TV 23.45 Avtomobilizem Fl: VN Mehike - Po tekmi 0.15 Odprti studio 0.35 Studio šport 0.45 Programi non stop ODEON__________________ 13.00 Risanke 15.45 Nad.: Happy end 16.30 Film: I falehi di Rangoon (vojni, ZDA 1942, r. David Miller, i. John Wayne) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Ivanhoe 20.30 Film: I senza nome (krim., Fr. 1970, r. J.P. Melville, i. Alain Delon 22.30 Film: Blu dinamite (kom., ZDA 1986, r. Michael Pres-sman, i. Jocelyn Jones) TMC_____________________ 8.30 Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini delVArizona 10.00 Nad.: F.D.R. ultimo anno, 11.10 Vite rubate 11.45 Variete: Kosilo z VVilmo 12.30 Nanizanka: GetSmart 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Amici mostri 15.00 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: Ženska TV 17.15 Film: Piccole donne (kom., ZDA 1950, r. M. LeRoy) 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Aktualno: Volitve 92 21.20 Film: Una gita scolastica (kom., It. 1983, r. Pupi Avali, i. Carlo Delle Piane) 23.05 Vesti: TMC Nevvs 23.25 Rubrika o motorjih: Crono 0.25 Film: Dollari maledetti (dram., ZDA 1965, r. S. Gor-don Benne, i. Dan Duryea) 2.10 Aktualno: CNN News TELEFRIULI______________ 10.45 Telefriuli non stop 16.00 Kratke vesti 17.00 Ena rastlina na dan 17.30 Nad.: VVhite Florence 18.05 Nad.: La padroncina 19.00 Večerne vesti 19.30 Rubrika o obrtništvu 20.00 Nan.: Gli occhi ddei gatti 20.30 Šport: košarka 22.15 Vivere senza stress 22.45 Nočne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1918-1941; 8.40 Orkestri; 9.00 Evergreeni; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Roman: Oblomov (7. del); 11.50 Melodije; 12.00 Umetniki pred ogledalom; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Mladinski zbor Vesela pomlad; 12.50 Volilna tribuna; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Veselo na otroškem valu; 15.15 Orkestri; 15.30 Rodinov poljub; 15.40 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kronika; 17.10 Ob 50-letnici drugega tržaškega procesa; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 3.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.30 Dnevnikov odmev; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Modri val; 11.00 V podaljšku; 12.00 Souvenir D'Italy; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Horoskop; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 RK o aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Klasična glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri. Na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah Odobrili so spremembe v proračunu in najem posojila za posebno vozilo Slovenska komisija PSI o srečanju v Sovodnjah Renzulli in Saro potrdila prizadevanja za manjšino Občinski svet v Sovodnjah se je te dni sestal za odobritev nekaterih nujnih sklepov. Poleg sprememb k proračunu so odobrili sklep glede najema posojila za nakup večnamenskega vozila za pobiranje odpadkov ter druge občinske službe ter finančna načrta za obnovo župnišča v Sovodnjah ter za nakup traktorja za vzdrževanje cest. Za nakup tovornjaka za odpadke je občina že prejela načelni pristanek zavoda »Cassa depositi e prestiti«, ki bo nudil 126-mili-jonsko posojilo. S tem denarjem in s približno 120-milijonskim že zagotovljenim prispevkom Dežele bodo kupili tovornjak z vsemi potrebnimi priključki tako za smetarsko službo kot tudi za pluženje cest in druga vzdrževalna dela. Investicijo bodo delno uporabili tudi za nakup zbiralnikov za odpadke, ki jih bodo namestili v glavnih zaselkih in tako uresničili hitrejši sistem odnašanja odpadkov. Novi tovornjak bo namreč opremljen tudi z napravo za avtomatično praznjenje zbiralnikov. Občinski svet je soglasno odobril najem potrebnega posojila. S tem v zvezi gre omeniti tudi odobritev finančnega načrta za nakup traktorja za vzdrževanje cest. 70-mili-jonsko investicijo bodo krili s pribitkom iz lanskega proračuna (41 mil.) ter posojilom za preostali znesek. Na isti seji so tudi odobrili finančni načrt za delno obnovo župnišča v Sovodnjah. Gre za poseg, ki je bil že nekaj časa kamen spotike v odnosih med upravo in opozicijo, končno pa so ovire le premeščene in se bodo dela predvidoma začela kmalu. Načrt, ki predvideva posege v vrednosti 71 milijonov lir (60 jih bodo najeli pri zavodu »Cassa depositi e prestiti«, ostalo bo uprava črpala iz lastnih sredstev), je izdelal geom. Jordan Vižintin in predvideva obnovo strehe, ometa, raznih inštalacij ter druge izboljšave. Župan Vid Primožič je med obvestili svetovalcem povedal, da se je zaradi pomanjkanja dovoljenja z Dežele zataknilo v postopku za začetek del za ojačenje vodovoda. Začetek del je bil predviden prav v teh dneh, birokratska ovira pa bo najbrž povzročila zakasnitev kar do jeseni. Med obiskom v Sovodnjah, kjer so se srečali s člani občinskih odborov treh slovenskih občin z Goriškega ter z zastopstvom Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, so podpredsednik deželne vlade in odbornik za industrijo Ferruccio Saro, član vsedržavnega tajništva PSI Gabriele Renzulli in deželni svetovalec Luigi Blasig srečali tudi predstavništvo slovenske komisije PSI in člane sovodenjske sekcije te stranke. Tudi ob tej priložnosti so predstavniki PSI zagotovili, da si bodo prizadevali, da bi se problematika, ki je vezana na rabo slovenščine v treh občinah rešila tako, da bi zadostila zahtevam slovenske narodnostne skupnosti. Istočasno je podpredsednik deželne vlade Ferruccio Saro podčrtal pripravljenost posredovati, da bi nekatera odprta vprašanja, o katerih so ga seznanili na srečanju s predstavniki treh občinskih uprav, čimprej našla primerno rešitev. V nadaljevanju pogovorov, pri katerih sta sodelovala tudi član deželne koordinacije slovenske komisije PSI Rudi Pavšič in načelnik sovodenjske sekcije Igor Petejan, so se dotaknili nekaterih vprašanj, ki so vezana na skorajšnje parlamentarne Programski načrti Deželni odbor je na svoji zadnji seji odobril tri sporazume s tremi pokrajinskimi upravami v deželi, za posege v skupni vrednosti več deset milijard lir. Goriška pokrajina bo koristila za okrog pet milijard lir sofinanciranja s strani dežele in sicer prenovitev kopmpleksa nekdanje bolnišnice usmiljenih bratov, za ureditev bregov Birše, za gradnjo infrastruktur v industrijski coni v Vilešu in za izdelavo zazidalnega načrta za območje Brd. Posebnega pomena je prispevek za urejanje bregov Birše, za kar si pokrajina prizadeva že vrsto let. V ta namen bodo porabili milijardo lir. Mrzlična dejavnost strank pred volilno preizkušnjo Bližajo se volitve za senat in poslansko zbornico, s tem pa se množijo pobude strank oziroma kandidatov. Naj navedemo nekatere izmed pomembnejših, ki so se ali se bodo odvijale v teh dneh. V petek zvečer se je v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice odvijal posvet o gospodarstvu, ki ga je priredila goriška federacija PSI. Govorili so strankin pokrajinski tajnik Stacul, predsednik industrij cev German, deželni svetovalec Blasig in deželni podpredsednik Saro, predsedoval pa je predsednik Pokrajine Saccavini. Poudarili so potrebo po izpopolnitvi državne zakonodaje v podporo novih industrijskih pobud in za sanacijo kriznih področij, izrekli so se za večjo vlogo deželne uprave tudi pri iskanju novih tržišč in pri zagotavljanju naročil iz državnega sektorja. Iz volilne kampanje PSI naj omenimo še srečanje, ki ga bo stranka priredila jutri z začetkom ob 19. uri v palači Kechler na Trgu XX. septembra v Vidmu skupno s Furlanskim gibanjem. DSL prireja v teh dneh vrsto srečanj z volilci. Danes bo takšno srečanje ob 10.30 na Trgu sv. Jurija v Ločniku. Prisoten bo tudi kandidat za senat Darko Bratina. Včeraj so v Gorici na pobudo kandidata za poslansko zbornico Luciana Ceschie zbirali podpise v podporo televizijski oddaji Samarcanda, ki jo je vodstvo RAI začasno ukinilo. Na pobudo sekcije WWF in nekaterih drugih ustanov, krožkov in organizacij je bil včeraj sprehod po' bregovih Soče. Danes ob 10.30 pa se bodo izpred Ljudskega vrta Zeleni smejočega se sonca in seveda vsi tisti, ki si želijo v naravo, odpeljali na kolesarski pohod. Danes bo sen. Spetič otvoril sedež SKP v Rudi, v torek pa se bo mudil na obisku pri SSk predsednik komisije za mednarodne zadeve v Skupščini Republike Slovenije Matjaž Šinkovec. Niz predavanj Evropeistične akademije za dijake Maastrichtska sporazuma važen korak na poti do Združene Evrope Na kateri točki je integracija Evrope po sporazumih, ki ju je evropska dvanajsterica podpisala v Maastrichtu v Belgiji 9. in 10. decembra 1991? Okrog tega temeljnega vprašanja se suče niz predavanj, ki jih v tem času prireja Evropeistična akademija iz Gorice za dijake višjih srednjih šol na svojem sedežu v Ul. Brass 22. Takšno predavanje je včeraj imel goriški tajnik Evropskega federalističnega gibanja dr. Mau-ro Dellago za dijake višjih razredov zavoda Fermi. Dellago je dejal, da maastrichtska sporazuma brez dvoma pomenita pomemben korak na poti do Združenih držav Evrope, za zatere se zavzemajo evropski federalisti, da pa bo pot do končnega cilja še dolga in naporna. Posebno pozitivno je treba v tej perspektivi oceniti sporazum o gospodarski in denarni združitvi, ki določa natančne roke za zamenjavo nacionalnih z evropsko denarno enoto. Do tega naj bi prišlo leta 1997 ali 1998. Manj zadovoljiv pa je maastrichtski sporazum o politični združitvi, saj v bistvu pribija predvsem nekaj načelnih stališč, medtem ko so praktične izpeljave bolj ohlapne. Tako je npr. težišče političnih odločitev še vedno v organih EGS, ki so neposreden izraz vlad dvanajsterice, medtem ko ima evropski parlament še vedno v marsičem zgolj pomožno oziroma posvetovalno funkcijo. Gre za »demokratični deficit«, ki ga je treba po mnenju federalistov čim prej preseči. Dr. Dellago je naposled omenil tudi potrebo po socialni integraciji Evrope, ki ostaja še povsem odprto všprašanje. Ob vsem tem pa ni mogoče pozabiti na vzhodno polovico Evrope, ki po padcu komunizma trka na vrata skupnega evropskega doma. Rock koncert drevi v Odeonu Evakuirali bodo ogroženo področje pri Kazermetah V četrtek deaktivirajo bombo Po nadvse uspešnem rock koncertu v Verdijevi dvorani, ki mu je prisluhnilo okrog osemsto poslušalcev, se bodo nekatere od nastopajočih skupin danes ob 20. uri preselile v novogoriško diskoteko Odeon. Pobudo je uresničila revija L'informa-tore della vista. Izkupiček bodo namenili v dobrodelne namene. POMLAD JE, PUSTI DOMA AVTO, VZEMI KOLO IN PRIDI Z ZELENIMI NA POMLADANSKO KOLESARJENJE iz Gorice v Sovodnje (in nazqj) Dobimo se danes, v nedeljo, 22. marca, ob 10.30 pred ljudskim vrtom (Korzo Verdi) Z nasmehom smejočega se sonca Ob povratku bo povedal par besed Marko Marinčič kandidat Zelenih za posl. zbornico Včeraj je bil na prefekturi sestanek, na katerem so se dogovorili, kako bodo deaktivirali letalsko bombo iz druge svetovne vojne, ki so jo pred časom našli med zemeljskimi deli, na gradbišču obrtniške cone pri Kazermetah, na Solkanskem polju. Sestanka so se udeležili prestavniki goriške in novogoriške občine (bomba leži kakih 200 metrov od državne meje), sil javnega reda, telefonske družbe SIP in raznih občinskih podjetij ter 5. vojaškega oskrbovalnega oddelka iz Mester, ki je tehnično zadolžen za deaktivira-nje bombe. Operacijo bodo izvedli v četrtek, 26. marca, z začetkom ob 8. uri, trajala pa bo predvidoma 6 do 8 ur. V tem času bodo začasno iz- Dr. Marko Rojec se iskreno zahvaljuje vsem, ki so ga počastili s svojo prisotnostjo ob odprtju nove lekarne. selili prebivalce, ki stanujejo ali delujejo v razdalji do 200 metrov od bombe. Gre za 36 družin in 3 obrtna podjetja. Zaprli bodo tudi ceste za promet, kakor tudi solkanski mejni prehod. Za varnost bo poskrbela goriška kvestura. Začasno bodo tudi zagotovili zdravniško in drugo nego vsem neposredno prizadetim krajanom, ki bi jo potrebovali. Mestni redarji v novem sedežu Poveljstvo mestnih redarjev je končno dobilo nov, primernejši sedež od dosedanjega v Mazzinijevi ulici. Jutri bodo uradi mestnih redarjev zaprti zaradi selitve, v torek pa bodo že pričeli poslovati v obnovljenih prostorih nekdanje osnovne šole nasproti stolnice. Vhod je prav preko dvorišča s trga pred stolnico. GORICA - Ul. IX AGOSTO 11 (pri avtobusni postaji) Tel. (4481)533701 Velika izbira rabljenih register blagajn po 299.000 lir včeraj danes Iz gorlškega matičnega urada v tednu od 15. do 21. marca. Rodili so se: Jessica Strgar, Antonella Ciccarelli, Manuel Famea, Serena Fogli-andini, Michela Manfreda. Umrli so: 77—letna upokojenka Giu-ditta Kristančič, 84—letna Giorgina Di Tomaso, 91—letna gospodinja Gisella Bregant vdova Colaussi, 71—letni upokojenec Giovanni Marizza, 31—letni delavec Mirco De Sutti, 76—letna upokojenka Irene Milewska por. Zannier, 89—letna upokojenka Carmela Zottig vdova Grassilli, 74—letna gospodinja Ernestina Troncar, 50—letni upokojenec Daniele Cuel, 84—letni upokojenec Giuseppe Petarin, 75—letna upokojenka Kristina Černič, 89—letna upokojenka Carmela Robustelli vdova Mastrandrea, 81—letna upokojenka Matilde Gerbec vdova Tami, 70—letna upokojenka Alma Remec, 67—letni upokojenec Sergio Mantovani, 71—letna upokojenka Grazi-ella Kocjancic por. Fabris, 81—letna upokojenka Genoveffa Stefanutto, 80—letni upokojenec Giovanni Cociancich, 72—letna upokojenka Maria Scarpelli. Oklici: pripadnik policijskega zbora Fulvio Faccioli in vzgojiteljica Marina Perco, pripadnik policijskega zbora Gra-ziano Višintin in trgovska pomočnica Daniela Bortolotto, delavec Giuseppe Savosa in uradnica Manuela Martinis, mestni redar Giorgio Santarossa in uradnica Emma Mule. MENJALNICA CAMBIO ISONTINO GORICA ■ Korzo Verdi, 56 Menjalnica In prodaja tujih valut, slovenskega tolaija, hrvaškega dinarja, madžarskega florlnta, traveI cheques In eurocheques Urnik od ponedeljka do sobote: 8.30 - 13.30, 14.30 - 18.00 Tel.: (0481)531-551 Fax: (0481)531-210 volitve. Tudi ob tej priložnosti so slovenski socialisti izrekli zaupanje stranki in pozvali volilce, naj se v vseh treh pokrajinah, kjer živi naša skupnost, opredelijo za tiste kandidate na listah PSI, ki so doslej pokazali razumevanje in podprli upravičene zahteve naše manjšine. To velja tudi za Tržaško, kjer se nasprotovanje Listi za Trst izkaže tudi s preferenco predstavniku PSI. Slovenski socialisti vabijo na Bukovje Slovenski socialisti vabijo člane, prijatelje in volilce ter simpatizerje, na predvolilno srečanje, ki bo v petek, ob 20. uri v dvorani na Bukovju. Srečanje bo pokrajinskega značaja, pripravlja pa ga slovenska komisija pri PSI. koncerti V dvorani Luigi Fogar bo danes, ob 11. uri, glasbena matineja v priredbi društva Rodolfo Lipizer. Nastopil bo znani italijanski violončelist Jacopo Scalfi z deli Bacha, Solbiatija in Henzeja. Današnji je predzadnji koncert v letošnji glasbeni sezoni omenjenega društva. Novopečenemu doktorju BENU VIŽINTINU čestitajo lokostrelci, odbojkarji in člani društva NAŠ PRAPOR. Prosvetno društvo "F.B.Sedej” ŠTEVERJAN vabi DANES, 22. marca 1992 ob 16. uri na predstavo O/ITJU ¥ JiSM v Sedejevem domu v Števerjanu. Gostuje dramska skupina iz Poljan pri Škofji Loki. Padec z gorskim kolesom Gorsko kolo res ni za vsako stezo in včasih se taka vožnja konča lahko s težkimi posledicami. Včeraj popoldne se je na Vrhu huje poškodovala 31—letna Giuliana Francesca iz Martinščine. Nerodno je padla in si nalomila levo ramo ter zadobila pretres možganov. Še dobro, da se je na izlet odpeljala v družbi domačih, ki so po nesreči takoj stekli po pomoč. razna obvestila Društvo Rupa-Peč prireja jutri, v ponedeljek, 23. t.m. ob 20.30 na društvenem sedežu predavanje Alpski Slovani od pradomovine do Velike Karantanije. Predvala bo Katja Kjuder. Sodeluje Sklad Mitja Čuk. ________________kino__________________ Gorica VITTORIA 16.30 -18.20-20.10-22.00 »Deli-catessen«. CORSO 15.15-22.00 »II principe delle ma-ree«. B. Streisand in N. Nolte. VERDI 15.30-22.00 »Tacchi a spillo«. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Delicatessen«- EXCELSIOR 14.30-22.00 »II principe del' le maree«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Thea — Raštel, 52 — tel. 533349-DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicold — ul. Primo maggio 93 - ' tel. 790338. __________pogrebi_____________ Jutri, 9.30 Ines Domeniš por Cussigh iz splošne bolnišnice v stolno cerkev in na glavno pokopališče, 10.30 Angela CioC' colante vdova Besednjak iz splošne bolnišnice v Trst, 11.00 Severino Visintin iz bolnišnice Jnaeza od Boga v cerkev v Podgori in na tamkajšnje pokopališče, 13.15 (zaprtje krste), Kristina Černič vdova Devetak iz splošne bolnišnice na Vrh- Pred novimi polemikami okrog Zelenega križa ? Nelagodnost prostovoljcev, ki grozijo s skorajšnjim kolektivnim odstopom Potekal bo točno 1. aprila v Novi Gorici Priprave na mednarodni predvolilni Pajsk’s show Zeleni križ tvega, da se bo kmalu spet znašel v vrtincu polemik. Humanitarna ustanova, na katero so Goričani močno navezani in jo že 70 let podpirajo tako s prostovoljnimi prispevki kot tudi z nesebičnim doprinosom mnogih, ki so pri Zelenem križu neposredno angažirani kot prostovoljci, je v zadnjih letih že bila v središču afere zaradi velikega finančnega primanjkljaja in domnevnih nepravilnostih pri upravljanju. O teh zadevah naj bi se izreklo sodstvo, ki je takrat uvedlo preiskavo, uvedena pa je bila tudi administrativna preiskava in nadzorstvo nad poslovanjem Zelenega križa je prevzel izredni komisar. Danes pa se na obzorju pojavljajo drugi problemi, ki bi Zelenemu križu utegnili zadati še težji udarec. Zdi se namreč, da je skupina okrog tridesetih prostovoljcev pri Zelenem križu poslala vodstvu združenja, deželnemu odborniku za zdravstvo Brancatiju ter drugim krajevnim oblastem pismo, v katerem grozijo z množičnim odstopom. V primeru, da bi se grožnja uresničila, bi bile posledice na dlani: naenkrat bi zmanjkali skoraj vsi prostovoljci, to bi močno ohromilo delovanje humanitarne organizacije, ki bi ga profesionalno' osebje gotovo ne moglo kriti v celoti. Toda zakaj grožnje po tako ostrih korakih ? Točnih razlogov ni mogoče izvedeti, saj se v krogih okrog Zelenega križa vsi raje izogibajo novinarjev in zadeve nočejo obešati na veliki zvon. Zdi pa se, da je sedaj izbruhnilo negodovanje, ki je že dalj časa naraščalo med prostovoljci. Zeleni križ namreč razpolaga s štirimi profesionalnimi uslužbenci, poleg tega pa je pred časom sklenil pogodbo z zadrugo Nuova frontiera, ki je menda politično blizu krščanski demokraciji. Deset članov zadruge opravlja tako v bistvu enako delo kot prostovoljci, vendar proti plačilu. Prav to je glavni vzrok za negodovanje prostovoljcev, ki se pri Zelenem križu udejstvujejo zgolj iz solidarnostnega čuta do sočloveka in ne zato, da bi se z njihovim delom okoriščali drugi, povrhu še člani skupine z določenim političnim kritjem, kar močno diši po klientelizmu. Stvar je še težja tudi zaradi tega, ker prejema Zeleni križ letni prispevek (v znesku okrog 80 milijonov lir) iz zakona o prostovoljnih dejavnostih. Ta denar je namenjen za usposabljanje prostovoljcev, tečaje in podobno. Toda marsikdo med prostovoljci je prepričan, da dejansko denar krije stroške za delovanje Zelenega križa in torej s tem veča čisti dobiček, ki ga ima pri tem zadruga. Odtod menda močno negodovanje in grožje z odstopom. Jutri seja občinskega sveta Goriški občinski svet bo ponovno zasedal jutri ob 17. uri. Z ozirom na dejstvo, da smo sredi volilne kampanje, je pričakovati dokaj razgibano sejo in ploho delegatskih vprašanj. Ena od pomembnejših zadev, ki bodo predmet razprave in odločanja, je imenovanje ravnatelja mestnega podjetja. Peti, nejubilejni Pajks show je postal mednarodni. Na posebno željo novih vodilnih kadrov v Sloveniji (beri Demos) bodo prireditelji tega zabavno (?) satiričnega zamejskega goriškega večera prenesli šila in kopita v Alcatraz. Ne, niste napak razumeli. Gre za podružnico priznanega ameriškega zapora, ki so jo po padcu berlinskega zidu odprli v Novi Gorici. Povejmo, da je zapor mimetiziran v diskoteko, nič pa se ne ve o kletnih prostorih, kjer baje imajo uklenjene stare režimce. Tako pač. Goričani, zamejskega porekla, ki bodo želeli slediti temu dogodku, naj si vzamejo prost večer v sredo, 1. aprila. Vsi boste pomislili, da gre za običajno šalo ob začetku tega meseca. Pa ni tako. Ta datum so namreč izbrali, ker spominja na izredno važen dogodek, ki se je na Slovenskem primeril v zadnjem obdobju. Ne bomo povedali, za kaj gre. Tisti, ki bodo znali točno odgovoriti na to vprašanje, bodo lahko brezplačno prišli v novogoriški Alcatraz. Kaj pa se obeta obiskovalcem prvoaprilskega večera. Marsikaj novega, čeravno prireditelji (Rudi, Igor, Sten, Boris...) ne morejo iz svoje kože in bodo primerno obeležili zadnje predvolilne dogodke. Na posebno zahtevo samega premiera Lojzeta pa ne bodo svojih zbadljivk naslavljali katoliškim krogom. Obljubljajo! Mednarodna razsežnost pa je organizatorje večera prisilila, da so se povezali s sebi enakimi tudi v furlanskem svetu. Zaradi posredovanja gibanja Movimento Friuli so si zagotovili priznanega šaljivca in pripovedovalca vicev »Ždrindule«. Tudi na dobrodelno akcijo ne bodo pozabili, zato obiskovalci pridite s polnimi denarnicami! Organizacija je stekla s polno paro, mesta v novogoriškem Alcatra-zu pa sp omejena. Zato se priporočamo za predčasne in pravočasne rezervacije. Informacije in kanček dobre volje vam nudijo v pisarnah Kulturnega doma in Zveze slovenskih kulturnih društev in sicer med 22.00 in 23.32. Za številke telefona pa poskrbite sami! Za pripravljalni odbor: RISB PHILIPS NA6LUŠN05T Novo dimenzijo Miniaturne akustične proteze Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0481) 46983 Več goriva za avtobusna podjetja SGZ o finančnem zakonu za leto 1992 Razširjeni odbor Trgovinske zbornice, ki upravlja tudi Goriško prosto cono je na svoji zadnji seji sprejel nekaj pomembnih odločitev. Tako bodo z dodelitvijo dvojne količine nakaznic za gorivo, skušali zmanjšati stroške (in seveda primanjkljaj), ki ga iz leta v leto beležijo javna avtobusna podjetja. Trem ustanovam (APT, medobčinski konzorcij na Tržiškem, mestno podjetje v Gorici) bodo dodelili dvakrat več nakaznic za plinsko olje, kakor doslej. Tak ukrep je mogoč po odobrenih spremembah v zakonu in seveda potem, ko je bil z zakonom povečan kontingent goriva proste cone. Sicer pa bodo tudi v prihodnje veljale še nekatere omejitve. Tako bodo nakaznice dodelili samo za avtobuse, ki oprav- ljajo linijske prevoze oseb in ki imajo matično postajališče v eni od petindvajsetih občin na Goriškem. Na seji razširjenega odbora Trgovinske zbornice so nadalje razpravljali o vprašanju publicizacije blaga, namenjenega široki potrošnji. Že pred leti so v zbornici osvojili predlog, da morajo biti vse konfekcije označene s posebnim žigom in iz besedela mora izhajati, da gre za blago v okviru goriške proste cone. Na isti seji so sprejeli tudi nekaj ukrepov v korist vinarstva in vinogradništva, zlasti kar zadeva promocijsko dejavnost. Tako bo Trgovinska zbornica sofinacirala sodelovanje goriških vinogradnikov na sejmu Vinitaly v Veroni in na dveh pomembnih prireditvah v tujini (London in Pariz). Slovensko gospodarsko združenje Gorica prireja v torek, 24. t.m. ob 18. uri na sedežu v ulici Roma 20/3 posvetovanje o različnih davčnih in drugih vprašanjih in novostih, ki jih uvaja finančni zakon za leto 1992. Tako bo govor o novih kriterijih za vodenje knjigovodstva, o davčnem odpustu, o odpravi bančne tajnosti itd. Poleg uslužbencev SGZ bosta na posvetovanju sodelovala še gospod Zdravko Kuštrin, funkcionar Kmečke banmke in odvetnik dr. Samo Sanzin. Izginjajo brez sledu. Vsako leto gre zaradi nepravilne uporabe najobičajnejših gospodinjskih strojev, kot sta na primer pralni in pomivalni stroj, na tisoče kilovatnih ur in precej denarja v nič. Zmanjšanje te potrate ni samo priporočljivo in koristno, temveč tudi zelo lahko. Dovolj je na primer, če pralni vedno uporablja-polnjen, ali pa gram za ekono-ta način bomo že in pomivalni stroj mo čim bolj na-uporabljamo premično porabo. Na občutno zmanjšali porabo energije. Če bomo pri tem vedno izbrali tudi najustreznejši program, ne bomo pretiravali z visokimi temperaturami in izbrali tudi tudi najbolj učinkovite detergente, bo prihranek energije in denarja še večji. Prihranek bo večji tudi ob pravilnem vzdrževanju naprav; na ta način bodo stroji dobro delovali in njihova življenjska doba bo daljša. To so le nekateri nasveti, ki vam lahko pomagajo k pravilni uporabi električne energije brez napak in potrate. Če bi radi izvedeli več, nam pošljite spodnji kupon. ENEL vlaga velika sredstva v bolj učinkovite in ekološko čiste centrale, kot tudi v raziskave obnovljivih virov energije. Nad 600 uradov za javnost na celotnem državnem ozemlju pa že od nekdaj nudi porabnikom vse informacije in nasvete. Združimo naše sile. Inteligentna poraba se začenja tako. UN CONSUMO ®rezPla^no P' zelel dodatne informacije o inteligentni porabi in INTELLI6ENTE še posebej o uporabi električnih gospodinjskih strojev. PRIIMEK. ULICA _ P. št___ ___________MESTO — SPOL [m] [Tj STAROST UNA NUOVA Izrežite, izpolnite in pošljite v zaprti ovojnici na: F 0 N T E ENEL »CONSUMO INTELLIGENTE Dl ENERGIA VIA. G, B. MARTINI 3,00198 RIM m ENEL —_--x Trajna sugestivnost Shakespearovih verzov Za dokumentarec iz Avignona Aljoši Žerjalu Trofeja Evrope Živi gledališki vrtiljak Uro in četrt trajajoči recital Mire Sardoč in Staneta Starešiniča se sklene z mislijo Prospera v Viharju, zadnji od dram iz obsežnega Shakespearovega opusa, ki govore o minljivosti vsega živega: »Iz take smo snovi kot sanje, / in drobno to življenje / obkroženo je s spanjem.« Kot je ugotovil eden najbolj renomiranih dramaturgov in interpretov Shakespeara, poljski shakespearolog Jan Kott, so drame, tragedije, komedije in igre in romance velikega elizabetinca primernejše kot bralne igre, to je kot recitacije, spričo kompleksnosti problemov, ki se jih lotevajo, manj pa kot gledališke uprizoritve. Vsekakor provokativna teza! Ni znano, v kolikšni meri je navdihnila pred leti preminulega slovenskega pisatelja Jožeta Javorška. Njegov izbor je nastal pred skoraj tridesetimi leti in se opira na najbolj znana besedila, na tekste, ki jih nihče, ki se pobliže ukvarja s Shakespearom, ne more prezreti. Prednost takega izbora je predvsem v njegovi nadčasnosti, v tem, da se osredotoči na večne, uveljavljene in etablirane resnice, ki niso v tolikšni meri podvržene premenam in muhavostim vsakokratnega časa in prostora. Družba se resda spreminja iz roda v rod, tehnika vrtoglavo preobraža podobo sveta, a človekovo misel, čustvo in vedenje določajo zakonitosti, ki jih ni mogoče spremeniti, nekakšne stalnice, ki se ponavljajo od lovcev in zbiralcev iz časa paleolitika preko različnih civilizacijskih in kulturnih stopenj človeke zgodovine vse do danes. Recital je razdeljen v tri dele: v Naravo, Ljubezen in Smrt. Renesansa kot prva novoveških obdobij in umetnostnih izrazov je gojila kult narave kot človekovega zavetja. Zlasti gozd je zatočišče, kamor so pesniki in dramatiki pošiljali zaljubljence, razočarance, nesrečnike, užaljence. Gozd je bil skratka tisti plašč narave, v katerega so se odeli ljudje, če so se hoteli umakniti pred svetom. V to poglavje pri vrši najmogočnejša življenjska sila ljubezen, mogočen imperativ, ki se ne meni za družinske in družbene, starostne in stanovske ovire, moč, ki bogati in spremeni človeka. Ko se vihar mladostnih let poleže, vstopimo v sredo življenja, v katerem začnemo zreti smrti v obraz. Poleg rojstva in ljubezni je ravno smrt tista, ki ne le, da zanima slehernega od nas, pač pa podeli človekovemu bivanju in potovanju smisel. Shakespeare je na uganko bivanjskega konca gledal v duhu renesančnega optimizma: »Ves svet je oder / in moški vsi in ženske le igralci /nastopajo in spet odhajajo / in vsak igra v življenju razne vloge / skozi sedem dob dejanj.« Odlomek je podelil tokratni uprozoritvi nalov. V domala identični zasebi sta pred leti pod taktirko Branka Gombača nastopila takrat mlada Srdočeva in Starešinič. Tokrat sta ponovila svoj nastop, s katerim držita občinstvo v pozornosti in pričakovanju dobro uro. Mira Sardočeva je tudi tokrat dokazala svojo prepričljivo recitatorsko in igralsko vzdržljivot. Z naglo, a dostojanstveno menjavo razpoloženj, občutenj in vlog je sijajno intepretirala žensko skozi različne strostne, stanovske, situacijske drže in menjave. Starešinič ji je uigrano pariral, vzdržljivo, z opaznimi premenami registrov v tonu in barvi glasu ter razpoloženju. Za glasbene intermezze je poskrbela mlajša pianistka Vesna Zuppin. Morda bi velikanovim besedam podelila večjo mehkobo in nežnost, če bi jih občasno podložila s klavirsko spremljavo, namesto da je odlomke iz železnega repertoarja interpretirala samo med enim in drugim recitatorskim pasusom. Sklenemo lahko, da kljub časovnemu zamiku treh desetletjih omama in čar Shakespearovih besed, interpretirana skozi usta obeh tržaških igralcev, niti malo ne izgubita na blesku in sugestivnosti. Recitatorski večer se je iztekel v subtilno soaerjo, s pridihom žamente, a zato toliko bolj dostojanstvene klasike. TEA ŠTOKA Navadili smo se že, da nam naš filmski mojster Aljoša Žerjal, član Tržaškega kinematografskega kluba, vsako leto pripravi v svoji umetniški delavnici vsaj po eno, če že ne več novosti in da zanje skoraj praviloma požanje na raznih festivalih igranega in dokumentarnega amaterskega filma v Italiji in drugod najvišje ocene in priznanja. Tako je tudi tokrat, ko je prav včeraj v kraju Casteggio pri Parmi prevzel iz rok predsednika tamkajšnjega že tradicionalnega in tudi enega najpomembnejših filmskih natečajev v Italiji, nagrado Trofeja Evrope. Prislužil si jo je za svoj naj novejši dokumentarec Avignon-Theatre d'Eu-rope v konkurenci kakih 90 po predhodni selekciji izbranih filmov v kategoriji Evropa, s katero se je vodstvo natečaja v Casteggiu želelo vključiti v proces nastajanja združene Evrope. Svoj 22 minut trajajoči dokumentarec Avignon-Theatre d'Eu-rope je Aljoša Žerjal posnel julija in avgusta lani v času trajanja istoimenskega mednarodnega gledališkega festivala v tem zgodovinskem srednjeveškem mestecu francoske Provence, kjer ga prirejajo že vsa povojna leta. Montiral ga je dobesedno udarniško v enem samem tednu, da ne bi zamudil prijavnega roka, čeprav se, resnici na ljubo, končnemu izdelku tolikšna naglica sploh ne pozna. Besedilo zanj mu je z izrazitim poetičnim navdihom pripravila Mara Debeljuh, podaja pa ga v italijanščini Piero Padovan. Oba sta Aljo-ševa sodelavca že pri vrsti njegovih prejšnjih filmov. Kdaj, zakaj in kako se je Aljoša Žerjal ogrel za ta film? Pred nekaj leti, pripoveduje, se je mudil v Av-ginonu prav v času enega prejšnjih gledaliških festivalov in ko je hodil po slikovitih trgih in ulicah mesta in srečeval igralske skupine in pisano mavrico ljudi, ga je kozmopolitska ustvarjalna zagnanost kot človeka umentiške duše močno prevzela. Ko pa je prejel razpis in vabilo za sodelovanje na natečaju v Casteggiu za leto 1991 in v razpisu kategorije Evropa, se mu je tleča ideja spremenila v sklep narediti film o avignonskem gledališkem festivalu, ki z desetinami in desetinami profesionalnih gledaliških skupin iz Francije, Evrope in celo izve-nevropskih držav, predstavlja v pravem pomenu besede evropski in širši gledališki izraz v njegovih najrazličnejših aspektih od klasike do avantgarde in do skrajnih eksperimentalnih izraznih možnosti. Vrnil se je v Avignon, tokrat ne kot obiskovalec in občudovalec ustvarjalne fantazije, marveč z izrecnim namenom filmskega ustvarjalca, v katerem se je očaranost nad videnim pred leti, izkris-talzirala v jasno vizijo avtorskega projekta, kar pri našem mojstru, kot vedno, pomeni prelivanje dokumentarnosti, torej videnega, z umetniško intuicijo, ki se skriva za videnim in to videno presega s sporočilom, ki postane tako tisto globlje, kar daje izdelku umetniško vrednost. Lanski festival v Avginonu je z okrog 300 udeleženimi večjimi ali manjšimi, tudi samo solističnimi skupinami najrazličnejših igralskih tendenc, predstavljal rekordno udeležbo. Značilnost avignonskega festivala je, da vse te skupine čez dan preplavijo mestne trge in ulice in na njih improvizirajo odlomke iz del, s katerimi potem v večernih urah nastopajo na kakih 80 različnih prizoriščih od enega osrednjih teatrov v nekdanjem papeškem dvorcu do kavarniških in drugih kotičkov pa celo na jezerskem splavu, saj je mogoče reči, da se za čas slabega meseca dni Avignon spremeni v en sam teatr-ski vrtiljak. Aljoša Žerjal se je svojega projekta lotil iz širšega izhodišča tako, da gledalca najprej popelje do Avignona skozi barvito pokrajino Provence z rumeno cvetočimi sončnicami, lilastimi poljanami sivke (lavande) in rdečih makovih cvetov po cestah, vzdolž katerih umetniški izdelki slikarjev opozarjajo na čas festivala, vse do zunanjih obrisov mestnega obzidja, da se nazadnje s svojo kamero dobe-sedbo poistoveti z mestom-teatrom v njegovih stoterih odsevih. Podobe zgradb, ki so še danes s svojim slogom pričevalci zgodovinske preteklosti, se v Aljoševi pripovedi kontrastno spletajo s pouličnimi prizori nastopajočih igralskih skupin in posameznikov sredi turističnega vrveža, v katerem se spet prepletajo ljudje različnih slojev in ras z vseh svetovnih celin na lik vrtiljaka, ki v Aljoševi zamisli simbolizira ta večno vrteči se čas, to vedno iskajoče življenje, ki stremi k vedno novim višinam kot reaktivno letalo, ki pušča za seboj svetlo sled na sinjem provensal-skem nebu. Podprt z ustrezno glasbo in besedilom Mare Debeljuh, ki s povezovanjem zgodovinskih in aktualnih besednih melodij komentira sliko, oplemeniten še s čudovitimi barvami in vsem tistim, kar lahko duša globlje dojema kot oko, je film Avignon-Teatre d’Eu-rope mojstrovina, katere šarmu se očitno ni mogla obraniti niti stroga in kompetentna festivalska žirija v Casteggiu, ki je našemu mojstru dodelila prvo nagrado Trofejo Evrope, s katero je zdaj Aljoša še obogatil svojo bero ne samo s tega festivala, s katerega je že nekajkrat odnesel nekaj naj višjih nagrad, pač pa tudi z vrste drugih po Evropi. Neposredno pred dokončanjem filma o Avignonu je Aljoša dokončal še en nenavadno lep in zanimiv filmski dokumentar o Tibetu, kjer ga je posnel ob svojem predlanskem obisku na »strehi sveta«. Tudi s tem filmom je sodeloval na festivalu v Casteggiu. Zadnje dva in še štiri ali pet prejšnjih Aljoše-vih filmov si bomo lahko ogledali konec maja ali v začetku junija na predstavitvi v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma, ko bomo istočasno deležni tudi glasbene poslastice. JOŽE KOREN V torek v Kulturnem domu v Trstu v okviru koncertne sezone GM Godalni kvartet GM in kitarist Feri Med najobčutljivejše zvrsti komorne glasbe sodi godalni kvartet, ki se je okrog sredine 18. stol. razvil iz tedaj običajnih komornih sestavov. Polno je zaživel v delih Haydna. Mozarta in Beethovna, a tudi romantiki in zastopniki kasnejših glasbenih tokov so mu posvetili svoje ustvarjalne navdihe. Tudi slovenski skladatelji. Tej obliki komorne glasbe so sklenili posvetiti svoje poustvarjalne moči tudi mladi slovenski zamejski glasbeniki. Tako je 1. 1985 nastal Godalni kvartet Glasbene matice z namenom, da obogati tržaško glasbeno življenje. Njegov namen je tudi poglobitev medsebojnega spoznavanja med slovensko, italijansko in drugimi glasbenimi kulturami v krajevnem in državnem merilu posebno še na področju Alpe-Adria. Kvartet, ki se bo predstavil v torek v Kulturnem domu v Trstu, nastopa v sestavi Žarko Hrvatič in Jagoda Kjuder - violini, Marko Bitežnik - viola in Peter Filipčič -violončelo. Vsi so pričeli in dokončali glasbeni študij v šoli Glasbene Matice v Trstu ter diplomirali na tržaškem konservatoriju G. Tartini. Udejstvujejo se kot pedagogi v šoli Glasbene matice in na konservatoriju Tartini. Z njimi bo tokrat kot solist nastopil kitarist Marko Feri, ki je študij kitare pričel v šoli GM, diplomiral pa na konservatoriju G. Tartini pod mentorstvom prof. Corone, pri katerem se še sedaj izpopolnjuje. Pomembne so njegove uveljavitve na glasbenih tekmovanjih, na Srečanjih glasbenih šol Primorske in na Koncertih glasbenikov treh dežel. Snemal je tudi za radio in televizijo kot solist in v komornih zasedbah. Je član orkestra kitar »Concordia guitar orchestra« in tria »Physis« iz Bologne. Poučuje kitaro v šoli Glasbene matice. Spored torkovega abonmajskega koncerta navaja najprej Haydnov kvartet op. 76 št. 2 v d-molu, znan tudi kot »Kvintni kvartet«. Joseph Haydn (1732 - 1809) velja za očeta godalnega kvarteta: med svojim 26. in 71. letom jih je napisal 83. Če jih motrimo po vrsti, kot so nastajali, lahko v njih sledimo razvoju njihovega avtorja kot skladatelja in človeka, ki se je iz sence anonimnosti počasi vzpenjal proti vse večjemu mojstrstvu. naju v letih 1976-8. V njih zasledimo na- Sest kvartetov op., 76 je Haydn posvetu fu Erdodyju. Komponiral jih je na Du- slon na ljudsko melodiko, razgibano harmonijo in polifonsko prepletanje glasov. Kvartet v d-molu op. 76 št. 2 vpeljeta dva kvintna intervala kot začetek glavne teme prvega stavka. Značilen je menuet s potekanjem glasov vsporednih oktavah, katerim kontrastira kmečko robati trio. Ognjeviti finale ne zataji slovensko nastro-jenje. Italijanski skladatelj Mario Castelnuo-vo Tedesco (1895 - 1968) je po rodu iz Firenc, povojna leta pa je preživel v Los Angelesu kot profesor kompozicije. V svoji uspešni skladateljski dejavnosti je ustvaril vrsto scensko glasbenih del, številne instrumentalne koncerte, komorna dela za različne zasedbe ter tehtne klavirske skladbe. Bil je prej eklektik kot inovator vendar izražajo nekatera njegova dela močno osebno noto. Njegovo glasbeno snovanje predstavlja pomemben doprinos novejši italijanski komorni glasbi. Kvintet za kitaro in godalni kvartet op 143 se v svoji lahko pojmljivi tematiki oslanja na elemente španske ljudske glasbe, opazen pa je tudi vpliv impresionistov in kasnejših glasbenih struj. V drugem delu koncerta bo Godalni kvartet GM izvajal najprej Kvartet št. 2 Pavleta Merkuja, ki sodi med vrhunske dosežke našega tržaškega skladatelja. Avtor se v njem navezuje na drugo’ dunajsko šolo preko »sredozemske« poti Luigija Dal- lapiccola. Leto 1968, ko je delo nastalo, je s svojimi družbenimi nemiri ustvarilo življenjski okvir, v katerem je glasbena avntgarda preko svojega vrhunca že nagibala k zatonu. Skladatelju pomeni kvartet vstop v zrelost, ko se je osvobodil vzorov in stopil na pot samostojnega pričevanja. Kvartet ima pomen enotnega izvajalca, daleč od vsake težnje po izstopšajoči melodiji, ki jo tri glasbila spremljajo (Borodin) in enako daleč od spletanja in razpletanja kontrapunktične igre, ko si glasbila podajajo misel in jo izpeljejo na več ravneh in z različnimi barvnimi prvinami v večplastni strukturi (zadnji Beethoven). Tu je kvartet en sam izvajalec, ki se poslužuje sočasne igre štirih glasbil, da z njihovo pomočjo razpreda eno misel, z zvočno črto, v kateri je vsaka poteza hkrati postavljena v ospredje in je nosilec teže celotne izpovedi. Enostavčno skladbo, moderato, razgibata dve vmesni epizodi, ki pretrgata njen linearni potek in se kot historični spomin navezujeta na doživetje preteklosti. Prva epizoda je funebre, opevanje smrti torej, v liričnem ključu, stalnica v Merkujevi izpovednosti, ki se z imitacijami in kontrapunkti navezuje na barok. Druga je valzer, bergovsko nadahnjeno vezilo ekspresionizmu. Kvartet št. 2 spada med najčešče izvajane skladbe slovenskega tržaškega skladatelja. Romantični val, ki je v prejšnjem stoletju vspodbudil pri številnih evropskih ljudstvih hotenje po oblikovanju lastne glasbene poti, katera se je oplajala zlasti na ljudski glasbeni tematiki, je dal tudi Smetano in Dvoraka, dve veliki glasbeni osebnosti, ki sta postavila trdne temelje za nadaljnji razcvet češke glasbe. Bedrich Smetana (1824 - 1884), avtor opere Prodana nevesta, simfoničnega poema Vltava in godalnega kvarteta »Iz mojega življenja«, da spomnimo le na tri njegova velika dela, je v svoje skladbe vnašal barvitost ljudske glasbene melodike. Kakor so v njegovih operah in simfoničnih pesnitvah značilna domovinska čustva, pa je njegova komorna glasba odraz osebnih doživetij ter predstavlja svojstven, avtobiografski, intimni dnevnik. Smetanov Kvartet v d-molu, ki ga je češki skladatelj napisal eno leto pred svojo smrtjo se po oblikovni plati ne more meriti z znamenitim kvartetom v e-molu vendar ga po intenziteti svoje izpovedi morda še preseže. GOJMIR DEMŠAR Slovenščina v šoli in v javni rabi Društvo slovenskih pisateljev je v četrtek v ljubljanskem Cankarjevem domu priredilo okroglo mizo z naslovom Slovenščina v šoli in javni rabi. Na prireditvi so sodelovali številni prevajalci, pisatelji in pedagogi, skratka veliko tistih, ki se strokovno ukvarjajo s slovenskim jezikom. Treba je reči, da je bila tematika okrogle mize malce preveč široko zastavljena, saj so na njej načeli zelo veliko vprašanj: nekatera od teh so ostala odprta, pri nekaterih drugih pa so med razpravljalci prevladali polemični toni. V prvem delu je večina sodelujočih (npr. Janez Gradišnik, Alenka Gložančev in Janko Moder) obravnavala slovenščino v poslovnem svetu s posebnim ozirom na vdor tujega (v prvi vrsti angleškega) izrazoslovja v materinščino. Ugotovili so, da je slovenščina v poslovnem jeziku izrazito ogrožena in da jo je treba nujno zavarovati z zakonskimi mezanizmi in ustrezno ustanovo,- v ta namen je Gradišnik predlagal ustanovitev jezikovnega telesa, ki bi pred sleherno sodno registracijo proučevalo predlagane nazive podjetij. Cilj teh ukrepov naj bi bila uporaba vsaj minimalnih norm knjižne slovenščine. Reginald Vospernik in Zora Tavčar sta govorila o slovenščini v zamejstvu. Prvi je prikazal izkušnje z dijaki na celovški gimnaziji in ugotovil, da je vse več takih, ki prihajajo v gimnazijo z zelo slabim znanjem slovenščine. Tavčarjeva pa se je vprašala, po kom naj se tržaški Slovenci zgledujemo glede slovenščine. Kritizirala je nekatere množične medije v zamejstvu in matični državi, še posebej pa opozorila na problem neprimernih učbenikov. Boris A. Novak je ugotovil, da bralna kultura na Slovenskem pada; pri tem niso toliko važni zakonski ukrepi v korist slovenskega jezika, ampak večji dotok denarja za kulturo. Edino tako bi dosegli, da bi pri ljudeh vzbudili večje zanimanje za knjižna dela. Greta Kokot je za njim spregovorila o nizki ravni jezikovne kulture v javnih občilih. V drugem delu okrogle mize so razpravljalci namenili pozornost problemom jezikoslovja. Med Francetom Pibernikom in Jožetom Toporišičem je nastala ostra polemika, v kateri sta drug drugemu očitala tudi ideološko pristranost. V polemiko je nato delno posegel tudi Dane Zajc. Večina razpravljalcev je nato obravnavala vprašanja, povezana s slovenščino v šolstvu in zlasti ustreznih šolskih učbenikov, oziroma primer- po- slušalcev. Tolikšnega števila ljudi ni bilo že dolgo, po vsej verjetnosti vse od časov množičnih pisateljskih tribun med t.i. slovensko pomladjo. I. VOGRIČ ne metodologije pri poučevanju slovenščine. Prireditve se je udeležilo precejšnje število Italijanski nogometni pokal Parma boljša od Sampdorie V zadnji tekmi sezone za svetovni smučarski pokal Merlejeva daleč najboljša Danes poslednjič še moški Na današnji dirki formule ena za VN Mehike Mansell znova v prvi vrsti Ferrari povsem razočaral PARMA - SAMPDORIA 1:0 (0:0) STRELEC: Brolin v 50. min. PARMA: Ballotta, Donati (od 31' Agostini), Benarrivo, Minotti, Apollo-ni, Nava, Melli, Zoratto, Catanese, Cuoghi, Brolin. SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Katanec, Pari, Vierchowod, Lanna, Lombardo, Silas (od 77' Cerezo), Vialli, Buso, I. Bonetti (od 69' A. Orlando). SODNIK: Breschin iz Legnaga. IZKLJUČEN: Vialli v 21'. PARMA — V prvem polfinalnem srečanju italijanskega nogometnega pokala je Parma premagala Sampdo-rio, ki je ostala že po 21' brez Viallija, ki je bil izključen. Povratna tekma bo 8. ali 30.4. V drugem polfinalu se bosta spoprijela Milan in Juventus (verjetno 31. aprila). Udinese v Ceseni V današnjem 27. kolu nogometne B lige bo Udinese (29 točk) igral v Ceseni (26), kjer si po zadnjih spodrsljajih, po katerih je zdrknil na 6. mesto, menda ne more več privoščiti novih porazov. PREOSTALI SPORED: Ancona -Lucchese, Brescia - Taranto, Casertana - Venezia, Lecce - Messina, Modena -Reggiana, Padova - Bologna, Pescara -Palermo, Piacenza - Cosenza, Piša -Avellino. Triestina na Grezarju Palazzolo, ki bo danes gostoval v Trstu, ima na lestvici le točko manj od Triestine, ki ji je uspeh v Veroni povrnil nekaj samozavesti. Tržačani so vsekakor favoriti. V Palazzolu je bilo 0:0. PREOSTALI SPORED 25. KOLA: Arezzo - Spal, Baracca - Como, Carpi -Pro Šesto, Casale - Pavia, Empoli - Siena, Massese - Chievo, Monza - Vi-cenza, Spezia - Alessandria. Danes Koper - Nafta KOPER — V nadaljevanju slovenske nogometne lige bodo danes v okviru 25. kola igralci Kopra igrali na Bonifiki z Nafto. Sedaj, ko so svoje dosegli (odstop odbora), je torej pričakovati dobro igro in novo zmago, saj bi z eventuelno slabo igro potrdili sume v nekontrolirano zaletavost vseh igralcev, ki so peticijo podpisali. DANAŠNJI SPORED: Koper - Nafta, SAOP Gorica - Rudar (T), Rudar (V) ' Medvode Loka, Potrošnik - Mura, Živila Naklo - Jadran Lama, Elektroele-ment Zagorje - Primorje, Steklar - Belvedur Izola, L.M. Svoboda - SCT Olimpija, Publikum - Domžale Lek, Eurospekter - Slovan (odigrana včeraj), Maribor Branik prost. (Kreft). CRANS MONTANA — Francozinja Carole Merle je dokazala, da je v tem sklepnem delu svetovnega pokala v daleč boljši formi kot ostale. Prepričljivo je namreč osvojila tudi včerajšnji slalom, sklepno tekmo letošnjega ženskega svetovnega pokala. Obenem si je zagotovila tudi 1. mesto v tej disciplini pred Schne-iderjevo, ki pa ima težave z zdravjem in je prisiljena k počitku. Z današnjim slalomom se bo končal tudi moški del svetovnega pokala, v katerem pa je že vse odločeno, tako v skupni razvrstitvi (Accola), kot tudi v razvrstitvi slaloma (Tomba). Vrstni red slaloma: 1. Merle (Fr.) 2'32"27; 2. Femandez-Ochoa (Šp.) 2'34"40; 3. Bellet (Švi.) 2'34"67; 4. Maier (Av.) 2'34'78; 5. Roffe (ZDA) 2'34'85; 6. Parisien (ZDA) 2'34 "87; 7. Kronberger (Av.) 2'35"44; 8. VViberg (Sve.) 2'35'66; 9. Leodemel (Nor.) 2'36'75; 10. Berge (Nor.) 2'36"26; 19. Bokal (Slo.) 2'37'67. Končni vrstni red slaloma: 1. Merle 566 točk; 2. Schneider 391; 3. Roffe 372; 4. Compagnoni 344; 5. Wiberg 314. Skupni vrstni red za SP: 1. Kronberger 1.262 točk; 2. Merle 1.211; 3. Seizin-ger 937; 4. Schneider 902; 5. VViberg. 801; Stefanel doma proti Ticinu Košarkarji Stefanela (24 točk) bodo danes gostili Ticino (14), ki deli zadnje mesto s Trapanijem in Filantom iz Forlija. Moštvo iz Siene trenira Tržačanom dobro znani »Dado« Lombardi. V Sieni so stefanelovci izgubili (v prvem polačsu so dosegli le 18 točk!), tokrat pa jim zmaga ne sme uiti, sicer bi bil lahko nastop v play offu spet vprašljiv. SPORED A-l LIGE: Benetton -Philips, Filanto - Knorr, Fernet Branca - Messaggero, Phonola -Clear, Baker, Scavolini, Ranger -Robe di Kappa, Stefanel - Ticino, Glaxo - Trapani. SPORED A-2 LIGE: Majestic -Napoli 74:90 (29:49) odigrana včeraj, Telemarket - Panasonic, Turboair - Sidis, Mangiaebevi -Scaini, Cercom - Lotus, Banco di Sardegna - Rex Videm, Breeze -Billy, Kleenex - Marr. V B-l ligi bo goriški Bernardi (24 točk) igral doma proti Iterju (18) iz Ravenne. 6. Ginther 746; 7. Fernandez-Ochoa 657; 8. Vogt 632; 9. Zurbriggen 621; 10. Roffe 607. Kasai in Cecon presenetila HARRACHOV — Prvi dan poletov za svetovno prvenstvo na češki letalnici v Krkonoših sta Japonec Kasai in Italijan Cecon pripravila prvovrstno presenečenje. Kasai je namreč zasedel 1. mesto, Cecon pa tretje. Drugi je bil Avstrijec Goldberger, ki pa je v 3. seriji hudo padel in se poškodoval, tako da je zanj tekmovanje končano. Med Slovenci (manjkal je Petek, ki je ostal doma) je bil najboljši Gostiša s 6. mestom, Strgar je bil 17., Januš 26., a Zupanu se je nastop ponesrečil, saj je pristal na 27. mestu. Za danes so vremenske napovedi slabe in če tekme ne bodo mogli nadaljevati, bo veljal včerajšnji vrstni red, ki je naslednji (letalnica - K = 180 m): 1. Kasai (Jap.) 392,5 (182, 182, 146); 2. Goldberger (Av.) 377 (175, 179, 112); 3. Cecon (It.) 376 (162, 177, 160); 6. Gostiša (Slo.) 330,5 (142, 162, 138); 9. Lunardi (It.) 316 (152, 137, 140); 17. Strgar (Slo.) 292,5 (144, 139, 132). Alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva iz Trsta prireja tudi letos svoj redni alpinistični tečaj, sicer po enosezonskem premoru zaradi organizacijskega bremena himalajske odprave na Everest. Tečaj bodo vodili zamejski alpinistični vaditelji - člani AO SPDT - in sicer načelnik odseka Aleš Roncelli, podnačelnica Tatjana Gregori, Erik Švab in Erika Košuta-Salvi. Tečaj se bo, kot že običajno, delil na dva dela, in sicer na teoretični in praktični del, zaključil pa se bo s skupno turo v domačih gorah. Uvodni spoznavni sestanek bo v petek, 27. t.m., na sedežu odseka (Ul. Carducci 8, 2. nad.) ob 20.30, ko bo tudi vpisovanje, prvo predavanje pa bo teden dni kasneje, v petek, 3. aprila. Vsa predavanja bodo na sedežu odseka, razen morebitnih naknadnih odločitev. Praktične vaje bodo v Dolini Glinščice, in sicer v nedeljo, 5., 12. in 26. aprila (velikonočni čas smo pač izpustili), ter nato še ena nedeljo v maju. Za druge skupinske ture se bodo vaditelji sproti zmenili s tečajniki. Na predavanjih se bodo tečajniki seznanili z opremo, vozli in navezovanjem, z vremenoslovjem, izrazoslovjem in pripravo vzpona, nevarnostmi v gorah, s prvo pomočjo, z zgodovino alpinizma. CIUDAD DE MEKICO — Tudi na današnji 2. dirki sezone v formuli ena bo v prvi vrsti startal Nigel Mansell (vvilliams renault), ki je bil najhitrejši tudi na včerajšnjih zadnjih poskusnih vožnjah. Ob njem bo teamski tovariš Patrese. Brazilec Senna, ki se je med incidentom v petek hudo udaril v nogo in so nekateri dvomili, da bo tekmoval, je dosegel 6. čas. V drugi vrsti bosta presenetljiva Schumacher in Brundle (oba benetton), prava katastrofa pa se obeta Ferrariju: Aleši je bil 10., Capelli pa dvajseti (čas 1'20''223). Startni vrstni red: 1. vrsta: Mansell (VB, williams) 1'16 "346; Patrese (It., williams) 1'16'362; 2. vrsta: Schumacher (Nem., benetton) 1'17"292; Brundle (Nem., benetton) 1'18"588; 3. vrsta: Berger (Av., mcla-ren) 1'18 ”589; Senna (Braz., mclaren) 1T8 "791; 4. vrsta: Lehto (Fin., dallara) 1T9"111; Gugelmin (Braz., jordan) 1'19"355; 5. vrsta: Martini (It., dallara) 119 "378; Aleši (Fr., ferrari) 1'19"417; 6. vrsta: De Cesaris (It., tyrrell) 1'19"423; Herbert (VB, lotus) 119 "509; 7. vrsta: Gachot (Fr., venturi) 1"19"743; Targuini (It., fondmetal) 119 "769; 8. vrsta: Mo- Važna novost letošnjega tečaja je ta, da ga bo AO SPDT priredil skupno s člani in vaditelji Alpinističnega odseka Obalnega planinskega društva iz Kopra, ki bodo tudi imeli svoj tečaj. Ta pobuda je vsekakor hvalevredna, saj so koprski alpinisti in inštruktorji dobro teoretično in praktično podkovani. Po končanem tečaju bo možna še naknadna izvedba večdnevne ture v čudovitih Dolomitih di Brenta, ali prav tako znanih vzhodnih Dolomitih, ki dovoljujejo idealne plezalne vzpone v odlični skali in lahko nudijo tudi tečajnikom obilo zadoščenja. Omenimo, da bo letos AO slavil svojo desetletnico obnovitve, do katere je prišlo leta 1982, pa tudi svoj jubilejni deseti tečaj po tej obnovitvi - takratnega je vodil nepozabni Lucijan Cergol. Interesenti lahko dobijo vse potrebne informacije na sledečih telefonskih številkah: 214594 (načelnik odseka Aleš Roncelli) in 327277 (trgovina Papi Šport -Davor Zupančič). Sanchezovi končna zmaga KEY BISCAVNE (ZDA) — V ženskem finalu teniškega turnija v Key Biscaynu je Sanchezova (Šp.) s 6:1, 6:4 premagala Sabatinijevo (Arg.). Izida moškega polfinala: Mancini (Arg.) - Hlasek (Svi.) 7:6, 7:5; Chang (ZDA) - Courier (ZDA) 6:2, 6:4. V organizaciji alpinističnega odseka SPDT Letos alpinistični tečaj V priredbi N TO Kras ob 30-letnici delovanja V Zgoniku deželna faza Intercas Včeraj v košarkarskem prvenstvu naraščajnikov Kontovelu slovenski derbi Namiznoteniški odsek Krasa je že Pred časom sprejel sklep, da v okviru Praznovanja 30-letnice delovanja prevza-rrie organizacijo tekmovanja deželnega hnala Intercas. V naši deželi so v namiznoteniški Intercas vpisana štiri društva, kl se bodo danes v Zgoniku potegovala ?a udeležbo na vsedržavnem finalu, ki Po v dneh od 22. do 24. maja v Fiuggiju. NTO Krasa bo sodeloval s tremi ekipa-PU, medtem ko bodo Latisana, goriška Azzurra in tržaški CMM konkurirali z ^no ekipo. Tekmovanja v okviru Intercas jniajo nekoliko specifično obliko. Manifestacija Intercas je namenjena predvsem ‘■ačetnikom v tej športni panogi, da se Pomerijo med seboj na športnem področja in obenem spoznavajo vrstnike različ-Pfn centrov Cas za čim boljšo uveljavitev namiznega tenisa. Program Intercas Zahteva tri preizkušnje: »poligon s štafeto«, »tehnika in natančnost« in ekipno ekmovanje v namiznem tenisu. Namiznoteniške Ml: naši učenci odlični . V športni palači v Trstu so bile od 17. . o 19. marca kvalifikacije Mladinskih 9er v namiznem tenisu za posameznike o ekipe osnovnih in srednjih šol, ki so uspešno prestali medobčinsko fazo. Med ovenskimi šolami smo zabeležili zelo obte rezultate. Lahko zapišemo, da °do na deželnem finalu 5. aprila v Vid-pu nastopili skoraj izključno slovenski Predstavniki, ki izhajajo v glavnem iz Frasove namiznoteniške šole trenerja /Matjaža Šercerja (ki črpa članstvo iz snovnih šol Zgonik, Šempolaj in srednje ,?te Prosek) ter srednja šola Gregorčič, DOW j®, dijake pripravljala Sonja Milič. Iz Pokrajinske faze se kvalificira prvouvr-rl ‘Pa ekipa, med posamezniki prvo in rugouvrščeni. Med osnovnošolskimi |klPami, ki so tekmovale za trofejo miš-a, je na zmagovalno stopničko stopila \,KlPa zgoniške šole v sestavi Vanja in «ataša Milič. Takoj za njima je bila po-ava Daša Bresciani - Martina Milič (OŠ c' Ptaj 1945 Zgonik - OŠ L. Kokorovec li* Ekipa Robi Pavletič - Gorazd Mi--c (OS 1. maj 1945) sta prav tako zasedla ■ mesto. Odlično 3. mesto je zasedla eki-Pa srednješolk Stubelj - Kalinič (SŠ I. ruden Nabrežina). Ekipa iz srednje šole ^ regorčič Pettirosso - Mauri je bila 7., jPvriha - Kermac pa deli mesta od 9. do posamezniki imamo celo vrsto vitkih uvrstitev: Osnovna šola: 1. Vanja Milič, 2. Nataša Milič (obe 1. maj 1945) 3. Jasmin Kralj (Repen), 5. do 8. mesto Daša Bresciani (1. maj 1945) Med osnovnošolci je zmagal Robi Pavletič (1. maj 1945), od 5. do 8. mesta se je uvrstil Gorazd Milič. Srednja šola: 1. Ivana Stubelj (I. Gruden) 2. Nataša Grom (F. Levstik Prosek). Dijakinja SŠ Gregorčič Pettirossova je bila 6., Sancinova od 9. do 16., le Irina Družina je bila izločena v 1. kolu. Tretje mesto med fanti je zasedel Miran Simo-neta (F. Levstik) 5. do 8. mesto pa Peter Santini (I. Gruden) (J.J.) Poletove kotalkarice so se izkazale Na pokrajinskih Mladinskih igrah v kotalkanju so se poletovke odlično izkazale. Med osnovnošolkami (A kat.) je zmagala Maja Berzi, v B kategoriji je bila prva Vesna Hrovatin pred Gajo De Monte (Gioni), na 3. mesto pa se je uvrstil Maruška Hrovatin. Vse tri poletovke so se uvrstile v deželno fazo. KONTO VEL - SOKOL FRANKO 103:86 (55:40) KONTOVEL: Križman 19 (2:4), Spado-ni 14 (2:2), Spacal 6 (0:2), Rizzante 2, Daneu 1 (1:2), Žerjal 6 (2:2), Colja 10, Štarc, Rustja 2 (2:4), Škrk 11 (1:2), Milič 27 (5:8). SOKOL FRANKO: Kocjančič, Švara, Pro 22 (4:7), Klabjan 22 (0:2), Pintarelli 6, Koren 13 (2:6), Franko, Malalan 2 (2:4), Taučer 17 (5:7), Canziani 4. PON: Pintarelli (39). TRI TOČKE: Spa-doni 1; Koren 1, Pro 1. V zanimivi in dopadljivi tekmi je Kon-tovel po pričakovanju premagal sokolov-ce, ki so bili v prvi četrtini celo v vodstvu. V drugi četrtini pa so gostitelji poostrili tempo in povedli za 15 točk. V nadaljevanju je bila igra dokaj izenačena, Kontovelci pa so potrdili vlogo favorita in tudi zmagali. (A.V.) DRŽAVNI MLADINCI Z jutrišnjo tekmo v Padovi bodo Jad-ranovi mladinci, ki nastopajo v tolažilni skupini, sklenili letošnjo sezono. Jadran V nogometni ligi under 18 Primorje povsem razočaralo Poplačana vztrajnost Brega BREG - MONTEBELLO 4:4 (0:2) STRELCA ZA BREG: Švab 3, Buzzi. BREG: Gregori, Sancin, Strain, Ota, Zupin (R. Bandi), Laurica, M. Bandi, Švab, Mondo, Mauri, Buzzi, Kariš. Včeraj smo na dolinskem igrišču bili priča zares neverjetni tekmi, v kateri bi lahko zmagali tako eni kot drugi. Vsak takticizem trenerjev je bil postavljen na glavo že po eni minuti, ko so gostje na zelo posrečen način povedli. Brežani so nato igrali slabo in dopuščali, da je Mon-tebello nadaljeval z napadi in v 20. minuti podvojil. Do konca polčasa Brežani niso reagirali in nič ni dalo slutiti, da se bo kaj spremenilo. Toda v slačilnici jih je trener Kozina zelo energično okregal, tako da so stopili na igrišče kot prerojeni. Pokazali so predvsem več borbenosti in v 30 minutah obrnili rezultat. Sprva je dosegel zadetek Švab, ki je kmalu zatem izenačil, za tretji gol je poskrbel Buzzi. Toda gostje so izenačili z zelo lepim strelom. Ko se je regularni čas že iztekel, so gostje spet prešli v vodstvo. Brežani so bili potrti, a so vseeno zbrali zadnje moči in se podali v napad in v 94. minuti je Švab dosegel svoj tretji zadetek in zapečatil izid. Ob koncu tekme so gostje zelo slabo reagirali na neodločen izid, saj so skoraj napadli sodnika in tudi med igralci je prišlo do prepiranja, a brez večjih posledic. (E.B.) PRIMORJE - OPICINA 0:2 (0:2) PRIMORJE: Concina, lavarrone, M. Spadoni, A. Spadoni, Natalicchio, Škabar, Križman, Savi, Varrone (F. Spadoni), Sardoč, Košuta (Pahor). Na Proseku smo prisostvovali res grdi tekmi. Igra je bila na ravni srečanja po-ročeni-neporočeni, nasprotniki pa so izkoristili dve tragikomični napaki v obrambi domačih. Tempo je bil še počasnejši v drugem polčasu, saj naši niso storili nič, da bi lahko vsaj zmanjšali zaostanek, in še manj, da bi izenačili. Obe ekipi sta brezglavo udarjali žogo z ene strani igrišča na drugo, tako da se je še najbolj utrudil sodnik. (Dimitrij) Farco bo ob 20.30 igral proti domači ekipi Petrarce Elledi. PROPAGANDA FINALNA SKUPINA BREG - POGGI A 25:125 (15:67) BREG: Štefančič 14 (6:6), Mura, Slavec 3 (1:2), Lista 5 (1:2), Baldi, Kocjančič, D. Žerjal, Zobin 3 (1:4), B. Žerjal. Proti zelo močnemu nasprotniku so Bregovi košarkarji za nameček igrali tudi dokaj slabo tako v obrambi kot v napadu. (D. Salvi) TOLAŽILNA SKUPINA POLET - SCOGLIETTO 70:65 (33:38) POLET: Petaros 4, Senica 41 (5:11), Budal, Guštin, Brundula, Lakovič 7 (1:2), Drasič 2, Širca 2, Sosič, Hrovatin 4 (0:3), Fonda 10 (2:4). Mladi Poletovi košarkarji so proti sicer solidni postavi Scoglietta, ki jo pa resnici na ljubo sestavljajo izključno igralci minibasketa. Za včerajšnji uspeh so zaslužni prav vsi igralci, ki so pokazali veliko požrtvovalnost in angažiranost v obrambi, v napadu pa je spet zelo dobro in uspešno zaigral Peter Senica. (Cancia) MINIBASKET FINALNA SKUPINA POLET - FOSCHIATTI 28:49 POLET: Grilanc 5, Švab 8, Kocjančič 8, Gregori 3, Žagar, Invidia, Suhadolc, Jerman, Guštin 4, Piccini, Vidali; trener: Vremec. Poletovcem sta bili usodni prvi dve četrtini (6:14, 1:15), medtem ko so bili v preostalih dveh (15:14, 6:6) povsem enakovreden tekmec gostom. Naše gre pohvaliti za veliko požrtvovalnost. (A.V.) TOLAŽILNA SKUPINA BOR - POGGI 42:30 BOR: Valassi 4, Corbatti 4, štokelj 25, Sikic, Lombardo 4, Pison, Pitacco 4, Sul-čič 4, Mirceta, Deško, Mitja Jevnikar, Peter Jevnikar, Mahnič, Kemperle, Flori-dan. Borovi minikošarkarji so s to tekmo končali nastope na turnirju Obersnel. V tolažilni skupini so izgubili dve tekmi ostale, v ostlaih pet pa zmagali. Spet je traba pohvaliti Nika Štoklja, ki je dal kar 25 točk. dena (It., jordan) 1'19"957; Grouillard (Fr., tyrrell) 119 "961. Skupno je uvrščenih 26 pilotov, med njimi pa ni Suzukija (footwork), Bel-monda (march), Van D. Poela in Ama-tijeve (oba brabham). Milan - Sanremo: slavje S. Kellyja SANREMO — Italijan Moreno Ar-gentin je na včerajšnji kolesarski dirki Milan - Sanremo spet ostal praznih rok, čeprav je bil zmagi izredno blizu. Že na zadnjem vzponu pred Sanre-mom je imel 15 sekund prednosti. Irec Sean Kelly pa se ni dal in se je na vso moč spustil navzdol proti Sanremu, dohitel Argentina prav na ciljni ravnini in ga tudi zanesljivo premagal. VRSTNI RED: 1. Kelly (Ir.), ki je prevozil 294 km v 7.31'42" s poprečno hitrostjo 39,052 km na uro; 2. Argentin (It.); 3. Museeuw (Bel.) po 3"; 4. Raab (Nem.); 5. Sunderland (Avstral.); 6. Ludwig (Nem.); 7. Verhoeven (Niz.); 8. De Wilde (Bel.); 9. Jalabert (Fr.); 10. Sorensen (Dan.). domači šport DANES NEDELJA, 22. MARCA 1992 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 17.30 pri Briščkih, Ervatti: Jadran TKB - Jesolo PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Šalita di Zugnano: Santos - Sokol 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.30 v Trstu, na Alturi: Skyscrapers -Polet MLADINCI PRIMORSKA LIGA ljj.00 pri Briščkih, Ervatti: Jadran ZSSDI - Iskra Idrija MINIBASKET TROFEJA JADRAN V Postojni: 9.30: Postojna - Sežana, 9.30: Kontovel - Polet; 10.30 Sežana - Sokol; 10.30: Bor - Divača. NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Costalunga 1. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku: Primorje - Vesna; 15.00 v Bazovici: Zarja - Tricesimo 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Dolini: Breg - Zompicchia; 15.00 v Repnu: Kras - Mariano; 15.00 v Trebčah: Primorec - Pro Farra; 15.00 v Tržiču, Ul. Cosulich: Fincantieri - Gaja; 15.00 v San Pier d"Isonzo: Isonzo - Sovod-nje NARAŠČAJNIKI 10.30 v Gorici, igrišče Straccis: Azzurra - Juventina; 10.30 v Trstu, Sv. Ivan: S. Giovanni - Zarja; 10.30 pri Briščkih, Ervatti: Portuale - Primorje ZAČETNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - S. Luigi; 10.30 na Proseku: Primorje - Muggesana ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.30 v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Koim-pex 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg - Altura MLADINCI (deželni finale) 17.30 v Trstu, Monte Cengio: Valpra-por Teknoprogres - Vi vil DEKLICE 9.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Orna - Bor Friulexport A; 9.30 na Opčinah: Koimpex - Čus Trieste NARAŠČAJNICE 11.00 na Opčinah: Sloga - Altura ROKOMET ŽENSKA C LIGA 14.00 v zgoniškem športnem centru: Kras - Libertas Rovigo JUTRI PONEDELJEK, 23. MARCA 1992 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI 20.30 v Padovi: Petrarca Elledi - Jadran Farco DEŽELNI MLADINCI 19.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas -Kontovel; 19.30 v Trstu, na 1. maju: Bor A - Santos; 19.30 v goriškem Kulturnem domu: Dom - CB Udinese obvestila ZSŠDI obvešča, da bo v_ torek, 24. t.m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Gorici seja izvršnega odbora. PLAVALNI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor, ki bo 28. t.m., ob 17. uri na stadionu 1. maj z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in umestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, diskusija in razno. SK BRDINA organizira 29. t.m. avtobusni izlet na Vogel ob priliki društvene tekme. Vpisovanje na sedežu kluba od jutri, 23. do četrtka, 26. t.m. od 19. do 20. ure. NK BOR sklicuje dne 28. t.m. redni občni zbor z začetkom ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v Borovem športnem centru v Trstu, Vrdelska cesta 7. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. poročilo predsednika; 3. razprava; 4. razrešnica staremu odboru; 5. izvolitev novega odbora; 6. razno. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik nedelja, 22. marca 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Odbojka: ženska B-2 liga Bor Tombolini brez servisa CREMA - BOR TOMBOLINI DRINKS 3:0 (15:12, 15:10, 15:8) BOR TOMBOLINI DRINKS: Načinov! (2 točki + 4 menjave), Čok (5 + 2), Pučka (3 + 6), Maver (6 + 7), Traettino (0 + 1), Ažman (0 + 4), Grbec (0 + 0). Borove odbojkarice na »nemogočem« gostovanju v Cremoni pri Volley Crema, ki se z dobrimi možnostmi bori za prestop v B-l ligo, niso igrale slabo, vendar pa so kljub temu odšle z igrišča gladko premagane, čeprav na splošno niso zapustile slabega vtisa in so se sami domačini čudili, kako je mogoče, da so plave na lestvici zadnje. Borovke so držale korak z bolj kotiranimi nasprotnicami v vseh treh nizih, popuščale so le v končnicah. Trener Sore je tokrat v vlogi podajačice uvrstil kapetanko Nacinovijevo, na_ igrišče pa je poslal tudi mlado Čokovo, ki je dobro opravila svojo nalogo. Prvi niz je bil najbolj izenačen, kljub temu, da je Črema povedla z 8:2. Toda borovke se niso predale in bile stalno za petami domačinkam (9:6, 12:10, 14:10, 14:12). Še posebej zadovoljivo so igrale v bloku in v obrambi, v napadu pa sta se izkazali predvsem Nadja Pučka in Elena Maver. Drugi niz je bil podoben prvemu. Izenačen je bil namreč vse do rezultata 10:10 za Gremo, a v ključnih trenutkih so borovke zagrešile nekaj nepotrebnih napak in po štirih menjavah servisa prepustile niz domačinkam. Tudi v tretjem nizu je bil za plave usoden drugi del, saj so na začetku tudi vodile (7:6), se Cremi krčevito upirale vse do rezultata 8:10, naposled' pa so zaradi slabšega sprejema servisa žal popustile. Vtis je bil, da bi lahko plave z nekoliko boljšim servisom (in če bi imel trener na voljo kakšno menjavo več) še bolj grenile domačinkam pot do zmage, mogoče bi jim lahko iztžile tudi kak niz, tako pa so ostale praznih rok v srečanju, od katerega si je bilo sicer težko obetati zmago. Odbojka (ženska C-l liga): na težkem gostovanju v Vuk Vicentim Koimpex po vodstvu z 2:0 zamudil veliko priložnost VIVIL - KOIMPEK 3:2 (12:15, 11:15, 15:13, 15:8, 15:12) KOIMPEX: Fabrizi, Garbini, Gre-gori, Grgič, Mijot, Pertot, Sosič, Skerk, Ukmar, Žbogar. Po več kot dve uri trajajoči tekmi je Koimpex sinoči zamudil veliko priložnost, da bi pripravil prvovrstno presenečenje. Naša dekleta so proti Vivilu že vodila z 2:0, zmaga pa je na koncu le pripadla domači ekipi. V Villi Vi-centini smo lahko gledali res kakovostno tekmo, povsem vredno ekip, ki so na vrhu lestvice. V prvih treh setih je Koimpex zaigral nad pričakovanjem. Z izrednim tempom so naša dekleta presenetila domačinke, z dobrim blokom pa večkrat zaustavile najboljšo domačo igralko Stabi-lejevo, kateri pa gre tudi največja zasluga za zmago. Trener Peterlin je na igrišče poslal vse razpoložljive igralke, ki so se zvr- stile kot na šahovnici. Največja novost je predstavila prav gotovo vključitev Zbogarjeve, ki je v vlogi pomožne podajačice v prvi liniji nadomeščala Sosičevo in tako bistveno okrepila blok. Tudi vse ostale so svojo nalogo opravile povsem pozitivno, tako da smo, kljub porazu, z nastopom Koim-pexa lahko zadovoljni. Ključ za zmago Vivila gre vsekakor iskati v večji homogenosti ekipe in na nekoliko boljšem pokrivanju igrišča, nasprotnika pa sta si bila, razen morda v četrtem setu, ko je Koimpex nekoliko popustil, povsem enakovredna. Vivil zasluži tudi pohvalo zaradi izredne reakcije, ki jo je bil zmožen, čeprav je v setih že zgubljal z 0:2 in je v tretjem znal nadoknaditi zaostanek 0:6. S to zmago in ob istočasnem uspehu Panda Colorja nad Ghemarjem pa je v tem izredno izenačenem boju za napredovanje prav Vivil zdaj morda za korak bližji B-2 ligi. (INKA) V moški odbojkarski C-l ligi proti Mussolenteju Bor Agrimpex odličen do 5. niza BOR AGRIMPEX - MUSSOLENTE 2:3 (15:7, 13:15, 15:13, 14:16, 3:15) BOR AGRIMPEK: Stančič, Marega, Paganini, Rudes, Furlanič, Ciliberto, Gombač, Del Turco. Mirne duše lahko trdimo, da so sinoči odbojkarji Bora Agrimpex pokazali v prvih štirih nizih daleč najboljšo odbojko v letošnjem ponesrečenem prvenstvu. Z nekoliko več sreče bi lahko odličnega nasprotnika, ki je na 4. mestu lestvice, premagali s 3:1 ali pa celo s 3:0, a v prvem letošnjem tie breaku so borovci popustili na vsej črti, kljub temu pa seštevek točk 66:60 za goste priča o izredni izenačenosti srečanja. Ne gre obenem pozabiti, da so morali Tržačani tudi tokrat na igrišče brez podaj ača Del Turca, ki še vedno ne more igrati in se bo njegovo okrevanje še zavleklo, Gombač ja bil zaradi bolezni dalj časa odsoten, Ciliberto pa med tednom ni treniral. Prvi niz je bil izenačen samo na začetku, nato so gostitelji prevzeli vajeti igre v svoje roke in razmeroma lahko izbojevali niz. Mussolente je reagiral in v drugem setu hitro povedel s 7:3. Tedaj je na servis prišel Marega, dosegel tudi dve neposredni točki iz skoka, in borovci so v enem mahu povedli z 8:7. Gostje so bili nato spet bolj prisebni in so z delnim izidom 7:1 povedli s 14:10, a preden so dosegli 15. točko, so se morali še pošteno oznojiti. Najlepšo odbojko smo gledali v 3. setu. Bor Agrimpex je povedel kar s 14:7, a nasprotnik se mu je z izredno zagrizeno igro nevarno pribižal, vendar je moral na koncu le položiti orožje. Izenačen je bil tudi četrti niz, ko pa je kazalo, da je že vse izgubljeno (gostje so namreč vodili s 14:10), so se borovci spet prebudili in izenačili pri 14:14, toda zgrešen servisi in dve napaki so pokopali up, da bi po seriji porazov borovci spet prišli do zmage, ki bi bila res prestižna. Sinoči v moški košarkarski D ligi Kontovelu novi točki KONTOVEL - INTERMUGGIA 98:96 (50:32) KONTOVEL: Budin 21 (4:6), Rebula 26 (13:15), Gulič 13 (8:14), Grilanc 13, Čuk 13 (5:7), Paulina 10 (4:4), Civardi 2, Pavlica, Kralj; trener: Ban. TRI TOČKE: Budin 1, Grilanc 1, Gulič 1, Rebula 1. Kontovelci so včeraj osvojili novi, zelo pomembni točki in tako so napravili še korak naprej na lestvici na poti do »mirnega obstanka«. Naši so verjetno odigrali najboljši prvi polčas v tej sezoni. Odlični so bili tako v obrambi kot v napadu. Z agresivno obrambo so povsem zmedli miljske košarkarje, poleg tega so v napadu z lahkoto polnili koš Miljčanov. Kontovelci so že mislili, da so dokončno strli odpor gostov. A ni bilo tako! Miljčani so v drugem polčasu začeli z veliko vnemo in samozavestjo in v 29. min. stanje celo izenačili (62:62). Ekipi sta se nato izmenjavali v vodstvu, naši pa so v zadnji minuti vodili s tremi točkami (96:93), ko so gostje s »trojko« izenačili. Odlični Rebula, ki je bil gotovo najboljši na igrišču, je nekaj sekund pred koncem srečanja prodrl proti košu, si prislužili prosta meta 1 za 1. Oba tudi upsešno izvedel in Kontovel je tako slavil izredno dragoceno zmago. Od posameznikov bi poleg Rebule omenili tudi Čuka in Paulino za doprinos pod košema. PROMOCIJSKO PRVENSTVO FERROVIARIO - BOR RADENSKA 91:104 (38:51) BOR RADENSKA: Perčič 12 (2:2, 2 TOČKI: 5:11, 3 TOČKE: 0:0); Debeljuh 22 (4:4, 6:6, 2:3); Persi 22 (7:8, 6:9, 1:1); Barini 8 (0:0, 4:5, 0:0); Smotlak 9 (7:10, 1:1, 0:1), Poretti 8 (2:3, 3:5, 0:0), Pieri 19 (8:8, 4:5, 1:2), Tul 4 (2:3, 1:2, 0:0); trener: Sancin. ON: Bor Radenska 21, Ferroviario 32. V okrnjeni postavi so belo-zeleni poskrbeli zmagali proti ekipi »železničar-■ jev«, ki se ni zlahka predala. Sancinovi varovanci so začeli z mož-moža obrambo in cono 2-3. V napadu so bili naši v prvem polčasu zelo natančni (predvsem Debeljuh 3:3 za 2 točki, 2:3 za 3 točke in Persi 5:6 za dve točki). V drugem polčasu so borovci morda zaradi velike vlage na igrišču in tudi zaradi utrujenosti, nekoliko popustili, veliko žog pa izgubili v napadu. Prednost 20 točk (66:46) so domačini zmanjšali na same tri točke (80:77) v 15. minuti. Vsekakor so borovci ohranili prednost in tudi zasluženo zmagali. (U.A.) CICIBONA PLASTER EDILIZIA - LEGA NAZIONALE 75:72 (42:42) CICIBONA: B. Pertot 7 (3:5), Kovačič 10 (2:5), Jogan 20 (0:3), Cupin 17 (7:8), Volk 7 (1:2), Semen 10 (2:4), Furlan 4 (0:1), Jagodic; trener: Mari. PM: 15:28. SON: 19. TRI TOČKE: Jogan 2. Cicibona je osvojila pomembno zmago proti Legi Nazionale, ki pa se ni nikoli vdala. Prvi polčas je bil zelo izenačen, predvsem zato, ker so plavi slabo branili. Gostje so našim vedno uhajali na koš in tudi z razdalje so bili zelo učinkoviti. K sreči je našim uspelo obdržati stik z nasprotniki z dobrimi odstotki pri metu, kar pa jim ni več uspelo v začetku drugega polčasa. Gostje so to izkoristili in s koši Baicija in Magrinija povedli kar za 9 točk (59:50 v 27. min.). Naši se niso predali, stisnili so vrste v obrambi ter z dobro skupinsko igro v napadu kmalu nadoknadili zaostanek. V zadnjih minutah so Marijevi fantje povedli za 3-4 točke, zaradi zgrešenih prostih metov pa se razlika ni povečala. (V. Jogan) BREG - BARCOLANA 85:88 (42:37) BREG: Kovačič 3 J0:2), Korošec 26 (3:6), Corbatti 13 (3:3), R. Žerjal 14 (1:4), Kneipp 17 (7:9), B. Žerjal 7 (1:2), Bandi, Salvi 5 (1:2). _ TRI TOČKE: Kovačič 1, Korošec 1, R. Žerjal 1. Bregovi člani so iz rok izpustili enkratno priložnost za zmago proti tretjeuvr-ščeni ekipi Barcolane. Tekma v Dolini se je sinoči odvijala na tirih absolutne enakovrednosti z ralhlo nadvlado Brežanov v prvem polčasu in gostov v drugem polčasu. Kljub temu da je bilo na obeh straneh kar precej napak, je bila igra dopadljiva in zagrizena ves čas. Brežanom, ki so v drugem delu tekme bili v rahlem zaostanku, je 5 sekund pred koncem uspelo izenačili s trojko Fabrizia Korošca. Verjetno so se tedaj domačini že prerano veselili izsiljenega podaljška in nasprotnikov igralec je z neverjetnim metom iz sredine igrišča prav zadnjo sekundo zagotovil zmago svojemu moštvu. Moramo še enkrat poudariti, da so vsi igrali srčno in požrtvovalno v obrambi, medtem ko v napadu je bilo že kdaj bolje. Bolje od ostalih je včeraj igral Bruno Kneipp, ki si je predvsem v drugem polčasu vzel na pleča težo celotnega moštva pod košema. (Cancia) ROKOMET - MOŠKA C LIGA CUS UD - KRAS TRIMAC 23:23 (9:12) Sinoči v ženski odbojkarski C-2 ligi Kmečka banka uspešna v gosteh TORRIANA - KMEČKA BANKA 2:3 (13:15, 15:5, 16:14, 11:15, 12:15) KMEČKA BANKA: Zavadlav, Vižintin, Scozziero, Marassi, Braini, kraš-ček, Luvisutti, Fajt, Sošol, Peterin. Goriška Kmečka banka je v goriš-kem derbiju osvojila predragoceni točki v boju za obstanek. In še večje je bilo zadoščenje, kajti prvič so naše predstavnice slavile v gosteh. Po prvem tesno zmaganem setu so se naša dekleta sicer v drugem dekoncentrirale in prepustile pobudo nasprotnicam, ki so to izkoristile in nato bile boljše še v tretjem. Tedaj pa sta prišla na dan značaj in volja naših, ki so sinoči res želele zmago: strnile so vrste in osvojile četrti niz, tako da se je vse odločalo v tie-breaku, ki ga je Kmečka banka letos že večkrat odigrala, vendar nanj nima dobrih spominov. Tokrat pa se je v tem napetem nizu drugače zasukalo, v korist naših deklet. Tokrat si pohvalo zaslužijo prav vse igralke, posebno jim je treba priznati, da se kljub težkemu položaju na lestvici srčno borijo in prepričani smo, da bodo dosegle obstanek. Pohvalo si zasluži tudi pomožni trener Daniel Braini, ki je z nekaterimi posrečenimi menjavi gotovo pripomogel k tej prvi zmagi v gosteh. (R.I.) SOKOL INDULES - ASFJR ČEDAD 3:1 (15:9, 16:14, 9:15, 15:5) SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, Ciocchi, Marucelli, Brumat, L. Masten, Visentin, Drasič, Legiša, Kralj. Sokolovke so sinoči dosegle dragoceni točki in se še bolj približale obstanku v ligi. Tekma ni bila na visoki ravni, zlasti zaradi šibkosti gostujoče ekipe. Mirno lahko zapišemo, da je bila razlika v kakovosti med postavama takšna, da bi lahko domače igralke zmagale še bolj prepričljivo, vendar so sinoči v enaki meri same gradile in rušile, tako da so tudi po nepotrebnem izgubile tretji niz, v katerem so zgrešile veliko število servisov, slabo pa so igrale tudi v polju. Pravo razmerje sil je tako prišlo do izraza le v prvem in četrtem nizu, ko so Nabrežinke z odličnimi servisi (a tudi dobrem napadu, pri čemer je bila še posebej razpoložena Grazia Legiša) povsem razorožile čedajsko šesterko. (Vip) ŽENSKA D LIGA VIRTUS - BOR FRIULEXPORT 3:0 (15:8, 15:7, 15:5) BOR FRIULEXPORT: Gregori, Vitez, Vodopivec, Guštini, Flego, Fai-mann, Neubauer, Pitacco, Mezgec, Vidali. Borovke so v sinočnjem mestnem derbiju proti Virtusu resnično naletele na črn dan. Povsem so odpovedale v sprejemu servisa, tako da so ves čas igrale zakrčeno in nepovezano in jim prav nič ni šlo dobro od rok. Treba je sicer tudi priznati, da so igralke Virtu-sa, ki se z vsemi močmi otepajo izpada iz lige, presenetile z odličnim in nepogrešljivim serviranjem. Pri borov-kah smo tudi pogrešali borbenost. Plave se morajo zavedati, da prvenstvo še ni končano in da si obstanka matematično še niso zagotovile, zato bo potrebno na prihodnjih tekmah zaigrati spet bolj zbrano in učinkovito. V moški odbojkarski C-2 ligi Olympia CDR zmagala z gladkim 3:0 Valprapor Imsa ni ugnal vodilnega Pordenona VALPRAPOR IMSA - PORDENONE 1:3 (15:2, 3:15, 9:15, 12:15) VALPRAPOR IMSA: A. in M. Feri, Berzacola, Buzzinelli, Lutman, Koršič, Superga, Petejan, Florenin, Palin, Pe-corari. Goriškim odbojkarjem žal ni uspelo, da bi po seriji prepričljivih zmag ugnali še vodilni Pordenone, ki je sinoči v telovadnici Kulturnega doma pokazal, da si- resnično zasluži prvo mesto na lestvici in da nikakor ni slučaj, da je še nepremagan. Kljub temu pa pušča poraz nekaj grenkobe, še. zlasti, če pomislimo, da je začetek obetal za Valprapor Imsa veliko bolj ugoden razplet. Fantje so namreč začeli res sijajno in so nasprotnika z odlično igro v vseh elementih dobesedno zasenčili. Toda ponosne goste je takšna »nespoštljivost« mladih valpraporcev očitno spodbudila k veliko bolj angažirani igri. Pri domačih odbojkarjih je popolnoma odpovedal sprejem servisa, Pordenone se je v igro zagnal z vso silo in s skoraj neverjetnim delnim izidom 26:5 najprej suvereno osvojil drugi niz, v tretjem pa povedel z 11:2. Sele tedaj so odbojkarji Valprapora Imsa vzpostavili ravnotežje. Tretjega niza sicer niso mogli osvojiti, čeprav so se nasprotniku približali do rezultata 13:9, a v četrtem so po začetnem vodstvu s 5:4 tekmeca lovili (6:9 in 8:11) in ga skoraj tudi ulovili (12:13), vendar so v končnici zagrešili nekaj naivnih napak in podvig je splaval po vodi. (Zip) OLVMPIA CDR - SAN LUIGI 3:0 (15:2, 15:12, 15:8) OLVMPIA CDR: A. Vogrič, A. in S. Terpin, Dornik, G. in B. Sfiligoj, M. Komjanc, G. Magna, R. Petejan. Končno je 01ympia slavila zmago s čistim 3:0. V prvem setu so domačini zelo učinkovito servirali, tako da so prepustili nasprotniku le dve točki. V drugem setu so si gostje priigrali rahlo prednost, vendar je 01ympia v pravem trenutku reagirala in zamujeno nadoknadila. Tretji set je bil monolog domače ekipe. Fantje so zbrano igrali in vsi si zaslužijo pohvalo, posebno pa Boris Sfiligoj, ki je prepričljivo nadomestil bolnega Janeza Ter-pina. (V.A.) MOŠKA D LIGA SOČA SOBEMA - SAN GIORGIO 2:3 (12:15, 15:7, 15:6, 6:15, 9:15) SOČA SOBEMA: I. in Š. Cotič, M. in I. Tomšič, Čavdek, Battisti, Muscau, Černič, Pellegrin, Pahor, Klede. ®aplflt ® kalma kapsule za pomirjanje blažijo živčne motnje in živčno izčrpanost premagujejo notranjo napetost, občutek strahu in tesnobe vzpostavljajo pshično ravnovesje blažijo nespečnost ZA VEDER DAN IN MIREN SEN! medex I j u b I j a n a V sovodenjski telovadnici, kjer so se zbrali številni gledalci, je Soča Sobe-ma doživela svoj drugi zaporedni poraz, proti drugouvrščeni ekipi iz Por-cie. Naši fantje so začeli zelo slabo, saj so v prvem nizu izgubljali s 5:1 in 9:2, nakar so si opomogli in reagirali, a razlika v točkah je bila previsoka. V drugem in tretjem setu so naši dobro nadaljevali in nasprotniku prepustili le 12 točk. Izkazal se je predvsem Aleš Klede, ki je bil neustavljiv na krilu. V četrtem nizu pa se je našim nekaj zataknilo, kar so nasprotniki izkoristili. O zmagovalcu je tako odločal tie-break. Sovodenjska ekipa je začela zelo slabo, saj so gostje povedli s 4:0 in to prednost obdržali vse do konca. (Poldo) SLOGA - PALLAVOLO TRST 3:1 (12:15, 15:9, 15:6, 15:11) SLOGA: Božič, Jercog, Kerpan, D. in M. Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Sgubin, Štrajn. Proti zadnjeuvrščenemu Pallavolu so slogaši stopili na igrišče preveč prepričani v svojo premoč, saj je bilo med ekipama na lestvici kar 28 točk razlike. Sloga je neprimerno boljša, vendar si je treba zmago priigrati na igrišču. V prvem setu pa so slogaši bili le senca ekipe, ki jo poznamo, nasprotno pa je neobremenjeni in povsem sproščeni Pallavolo zelo solidno igral, z natančnimi akcijami zmedel naše fante in tudi zasluženo osvojil set. V naslednjih dveh je po začetni izenačenosti Sloga le pritisnila in ju s precejšnjo lahkoto tudi osvojila, v četrtem pa je Pallavolo še grenil pot do zmage in celo povedel z 11:7, vendar s prestižno zmago ni bilo nič. (Inka) 1. moška divizija: Pallavolo Trieste - Bor Furlani 3:2 (15:4, 15:9, 8:15, 13:15, 17:15), Sloga - NPT 3:0 (15:8, 15:8, 15:7). 1. ženska divizija: Orna - Kontovel 3:1 (15:11, 13:15, 15:9, 17:15). Deklice: Kontovel - Bor Friulexport B 0:3 (3:15, 3:15, 1:15). Naraščajnice: Sokol - CUS 0:2 (1:15, 6:15), Bor Friulexport - Sgt 2:0 b.b.