Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Telji: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 h. T administraciji prejeman Teljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 3.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., ee se tiska enkrat: 12 kr., ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlštTO je v Semeniški ulici h. it. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v petek 28. novembra 1884.
Letnik XII.
Slovensko učiteljsko društvo.
Od Drave, 25. novembra.
Besedo raz jezika vzel mi je 6. gosp. dopisnik iz Krškega, ki je pretresoval v 260. štev. „Slovenca" literarno delovanje ^slovenskega učiteljskega društva". Navdušeni starosta, na slovstvenem polji splošno že znani marljivi delovatelj, omenjal je po vsej pravici, da res obstoji neko ^slovensko učiteljsko društvo", pač pa da delovanje tega in temu podobnih društev ni takošno, kot bi imelo biti, ker se v svojem delovanji premalo briga za povzdigo narodnega pedago-gičnega slovstva. To misel so povdarjali že naši slovanski bratje Čehi, češ, Slovenci delajo vendar v vsaki stroki vsaj že poskuse samostalnosti, neodvisnosti od tujcev; da pa ravno tolikanj važna peda-gogična veda med njimi tako malo navdušenih goji-teljev najde, to je že nekako čudno, če ne naravnost letargično. Ees, da izhajajo na Slovenskem trije narodni učiteljski listi, pa kaj je posameznik sam za-se še kedaj |veličajnega pripraviti zamogel, ko je za vsak posel treba le združenih moči? Tukaj je v ta namen potreba vkupnega delovanja, isto tako tudi najožjega združenja raznih lokalnih učiteljskih društev na Stajarskem in Primorskem z glavnim učiteljskim društvom v Ljubljani. Poslednjega zadača pak bi naj tudi bila, da preskrbi vse potrebno v sklicanje splošnega shoda slovenskih učiteljev, kjer bi se naj nadrobno pretresalo in na dalje ukrenilo, T kakem smislu in s kterimi posredki naj društvo tudi literarno deluje.
Kako potrebna je v domačem duhu obdelana pedagogična veda in pismenost za vsak narod, za to ne bo treba tratiti dosti besed. — Narod, ki hoče kot narod obstajati, ter svojo individualnost nepopa-čeno ohraniti, mora imeti tudi vir, iz kterega potem za svojo izobražbo ia odgojo zajema, v narodnem duhu prirejen, ker le potem je mogoča biti odgoja prospešna in blagodejna. Da je pa velika razlika zlasti med nemškimi in slovanskimi rodovi, o tem smo že vsi do dobrega prepričani, toraj mora biti tudi vse, kar naš učitelj iz nemškega pedagogična
slovstva za svoje delovanje zajema, prebavljeno poprej dobro kot nabrani med v čebelici, v njega notranjosti, da je potem v narodnem duhu učencem podavano, prebavljivo. Kjer pa se tako ne ravna, je tudi očevidno vsak trud brezvspešen.
Da pa vsaka učiteljska moč ni zmožna vse te tvarine kar sproti prekuhavati, se razumeva samo ob sebi, toraj bi imela biti našim učiteljem prva skrb, naj bi si osvojili znanje kterega bližnjega slovanskega jezika. V ta namen se je že od davna priporočal hrvatski jezik, v kterem je že dosti pedago-gične tvarine obdelane. Še bolje bi se priporočala češčina, kajti Čehi so že dospeli z marljivostjo tako daleč, da smejo s ponosom kazati na svojo, več kot sto zvezkov broječo „Bibliotheko paedagogieku" in na množtvo svojih v tej stroki izvrstnih časopisov. Ker pa vsakemu ni dano si hitro potrebnega znanja druzega slovanskega narečja pridobiti, toraj je tudi najpriličnejše in umestno samo po sebi, da si tudi Slovenci oskrbe prilično zbirko pedagogičnih spisov, ki bi jih naj honoriralo, zalagalo in prodajalo slično „hrvatskemu pedagogičnemu književnemu zboru" naše „slovensko učiteljsko društvo". Kaj primerno bi bilo, ako bi razprava o delovanji pokojnega knezo-škota Slomšeka, na ktero je razpisalo Ptujsko učiteljsko društvo pred letom nagrado 100 gld., tvorila te zbirke že 1. zvezek.
„Hrv. pedag. knjiž. zbor" zalaga marno tudi spise za mladino in je tudi njega glavnica v daljše delovanje mu dosti visoko narasla. (Imel je vlani nad 11.000 gold. imovine). Založnika dobrih izvirnih ali prevedenih spisov za mladino bi tudi mi Slovenci kaj močno potrebovali, kajti vse, kar so v tej zadevi storili že Tomšič, Krajec, Praprotnik in Hubad, res potrebam našega časa še ne zadostuje. Naše šolske knjižnice so še vedno naphane s tujimi nemškimi spisi, ki leže tii brez koristi; povsod vdo-mačene izvrstne knjige družbe sv. Mohorja pa mladino kot splošno znana reč tudi vedno ne mikajo in se tudi ne zamore zahtevati, naj bi slavna družba pri svojem delovanji še posebej ozir na mladinske spise jemala. To vse bi lahko vzelo pod svoje pokroviteljstvo v ta namen prirejeno „Sloveusko učiteljsko
društvo", ki bo pač lahko skrbelo za to, da bo vsako za mladež izdano delce tudi odobrenje za šolske bu-kvarnice našlo, kakor to i zakon zahteva.
Slednjič ne zamorem si kaj, da ne bi opozoril na slabo prodajo tolikanj zanimivih in poučnih „Slomšekovih zbranih spisov", kojih 4. zvezek seže dotiskuje. Sezimo vendar malo živejše po tej lepi zalogi spisov, vsakemu stanu tolikanj primernih! Eesnično, kakor se človeštvo vedno omlajeva, ne bodo se zastarali tudi ti, na ljudsko odgojo mereči spisi prvega našega pedagoga, na kterega bomo lahko ponosni še več kot sedaj, potem, ko bomo imeli že vse njegove spise v skupni zbirki pred sabo. Naj živi v spominu vsem naš slovenski Komenskj, naš Rousseau in Pestallozi, ktere slavne pedagoge bi naj našim učiteljem vsaj deloma nadomeščeval; a bodimo mu pa tudi njega vredni posnemovalci!
Madjari — Arpadovci?
Od Pohorja, 26. novembra.
Gospod vrednik! Tem-le vrsticam povod je dal uvodni članek „Slovenčev", v kterem se govori o razmerji med „Hrvati in Madjari".
Mi zgodovino poznamo malone izključljivo tako, kakor so jo načrtali nemški zgodovinarji bodi iz nevednosti, bodi iz zlobnosti. A kakšno li je pripo-vedanje marsikterega „historika" novodobnega, ki opisuje življenje slovanskih narodov, kdo še danes tega ne ve? Odtod prihaja, da smo, verujoč dotičnim naukom ^zgodovinskim", dobili krive zapopadke celo o vprašanjih velike važnosti.
Tako n. pr. smo se učili po nemških knjigah poznavati ime „German", a pod istim smo mislili „Nemca". Nedavno je pa „Slovenec" v tem obziru priobčil sostavek iz peresa slovaško-slovenskega zgodovinarja, gospoda Sasinka, ki dokazuje, da »German" in „Nemec" ni enega in istega pomena. Podobno se ravna z besedo „Oger" in „Madjar"; pod prvim" izrazom razumevamo prebivalce raznih narodnosti v deželi onkraj Mure, pod drugim pa samo eden
LISTEK.
Dvanajst večerov.
Pogovori dolctorja Junija z mladim prijateljem.
(Dulje.)
J. A vedeti moramo, da duša s svojimi vzmoX-nostmi je bistveno navezana na telo in karkoli v tem življenji čini ali trpi, ni navadno čisto dušno, ampak ob enem več ali manj tudi čutno ali telesno. Kakor se vzbudi in počne vse mišljenje in dušno življenje človeško v čutnosti, tako je tudi vzmožnost čustva v človeku navezana na telesnost (čutnost), tako da se več ali manj le čutno ali po čutnem vplivanji zamore vresničiti ali resnično razvijati. Rekel sem, več ali manj; nekteri čuti namreč so, kakor se uVi popolnoma neodvisni od telesnosti, kakor bi bila n. pr. ljubezen resnico, ktero človek po dolgem iskanji najde. Taka ljubezen se ne rodi v čutnosti, ampak v dušnem spoznanji in po tem še le morda vpliva tudi na čutnost v človeku in se v nji razodeva. Drugi čuti pa se že bolj telesno vres-
ničnjejo (dejstvujejo) in so nekako srednji med telesnostjo in dušnostjo; n. pr. ugledam Eaffaela po-veličanje Kristusovo na gori. Brž ko ugledam, ne rodi se še čut dopadenja in občudovanja; toraj tudi početek mojemu bodočemu čutu ni zgolj telesen, a tudi zgolj dušen ne, ker navezan sem na prostornost, ktero zamore duh le čutno pojeti; ni tedaj ne telesen ne dušen, ampak telesen in dušen, ker le po telesnosti spoznava duh harmonijo m idejo. In čim bolj čutno upoznam telesnost, tem bolj in po-polniše tudi duh ugleda in upoznii idejo; toraj eno z družim se spočnd, se rodi; zatoraj je pa tak čut telesen ob enem in dušen, da-si pozneje skoro popolnoma preide v dušnost in se v njej poveliča. Spet so drugi čuti, ki se spočnejo in rode v telesnosti, brez vse ali skoro brez vse dušnosti. N. pr. črtil sem že več mesecev človeka, ki me je močno razžalil; obrnem so na voljo, da preidem iz eno ulice v drugo; kar mi stopi obrnivšemu se sovražnik pred oči; kar naenkrat mi kri v glavo šine, tresem se, oči se mi temno obračajo, škripljem z zobmi; glej, to pravimo, da je jeza; lahko vidiš, kako se mi je vresničila brez vsega pomisleka, brez določbe moje volje, toraj recimo, brez vso duševnosti spo-
čela se mi je in rodila le iz čutnosti, namreč le iz tega, da sem čutno ali z očmi pojmil sovražnika in kakor se je udejstvila, tako se je tudi razodela, čutno ali telesno, v krvi, v očeh, z zobmi. Taka je tedaj razlika med človeškimi čuti; zatoraj jih pa tudi primerno delimo v dva razreda: V prvi razred stavimo one čute, v kterih prevlada dušnost, telesnost ima manjši vpljiv pri njihovem spočetji ali pa nobenega, tako, da jame še le kasneje, vzbujena od dušnosti, sodelati. Taki čuti so oni, kterim pravimo z latinsko besedo „affectus" „Gefuhle". V drugo vrsto pa devljemo one, pri kterih prevlada telesnost, čuti, ki se iz te zadnje spočnejo, tako da ima dušnost pri njih, vzlasti začetka, malo ali nič vpljiva. Ti so zunanjim telesnim vplivom bolj podvrženi kakor prvi in tudi od razuma in proste volje bolj neodvisni, tako, da je navadno težko gospodovati jim, popolnoma skoro človeku nemogoče. In to zo-vemo z latinsko besedo „passiones", „Leidenschaften", mi pa jim pravimo „strasti". Tedaj so čuti v ožjem pomenu in strasti več ali manj telesni, akoravno imajo svojo koreniko v duši; in kot taki, dušno-telesni, so bistveno lastni človeku, kterega bistvo jo dušno-telesno, najčistejši izraz človeške narav.«';
^	H
rod ondešuji. Madjarski njezikoslovci" so iz svojega slovarja izpahnili izraz »Oger" ter ga ,nadomestili" z besedo nMadjar", ktera daues v madjarščini znači to, kar si mi mislimo pod pojmom „Oger".
»Madjare" — kakor eden rod brez drugih narodnosti na Ogerskem — smo se učili poznavati kot „sinove Arpadove". In v tem pomenu piše tudi ^Slovenec" v rečenem sostavku, ko pravi, da „mnogo stoletij že bivajo Arpadovi sinovi po ogerskih planjavah".
Pisalec teh vrstic ima pred seboj povsema novo knjižico, ki jej je ime: „Arpad a Uhorsko. Pojednava Fr. V. Sasinek. Turč. sv. Martin. 1885". Učeni pisatelj in ob enem založnik dokazuje, da danešnji „Madjari" niso „sinovi Arpadovi". Zgodovina ne pozna Madjarov Arpadovih. Ime „Madjar" je ob Donavi nastalo še le takrat, ko so Kumani prišli na Ogersko; ti so bili verozakona muhamedskega, a jezik njihov bil je madjarski.
Dosluženi profesor, isti gosp. Sasinek, je letos obelodanil tudi spis pod naslovom: „Sv. Method a Uhorsko". Tudi ta knjižica leži pred poročevalcem. Že tukaj učenjak na strani 6 pravi: »Bedljivim in mnogoletnim preiskovanjem zgodovine sem prišel do spoznanja in prepričanja, da ta narod, ki je na Ogersko prišel z Arpadom, ni eden in isti z onim narodom hegemonnim, kterega v naši dobi nazivamo ,raadjarskim'. Ta jezik, ki ga mi imenujemo ,madjar-skim', je govor Kumanov".
Zgodovinarji, piše Sasinek, kterim so sedanji Madjari potomci ljudstva Arpadovega, nimajo druzega dokaza, kakor le problematično kontinuito, a ravno ta problematična kontinuita madjarstva ima svoj pečat do sedaj samo na Kumanih. Ti so na Ogersko prišli pred letom 1238. A družba Arpadova — koncem devetega stoletja — bili so Slovani, kteri so pa deloma pomrli na bojišči, deloma so se pomešali s starimi slovanskimi prebivalci na Ogerskem.
Na Kumane „zgodovinarji" navadno „pozab-Ijajo"; ti prezirajo tudi veliko število teh priseljencev, naj bi iz te okoliščine zraven „privilegovanega po-ložja" istih ne sledilo, da je ta narod pokumanil ali pomadjaril slovansko zemljo Ogersko (= Ogorsko = ob gorah) ali Uhorsko (= u hor = pri gorah).
Kdor toraj mirno in hladnokrvno, kakor se spodobi, premišljuje o zgodovini, — piše slovako-slovenski učenjak, — bode se prepričal, da je zgodovina Arpada in ona Ogerske docela inačiša od tiste, kakoršno nam vsiljujejo bodi nevedneži bodi neprijatelji Slovanov, ali tudi lastni naši bratje slovanski, kteri si ne vzamejo truda, da bi preiskovali resnico in potem smelo pokazali čelo tistim, ktere lahkomiselni svet občuduje kot velikane zgodovinske. Slovanski zgodovinarji morajo s sebe otresti sužni-štvo ter se postaviti na lastne noge, če hočejo spoznati samega sebe, t. j. zgodovino svojega roda in krvi; nikjer se namreč ne godi toliko krivice in sramote, kakor na zgodovini Slovanov.
„S Arpddom neprišiel žiaden (nobeden) takovy nilrod, jakv (kakoršnega) menujeme mad'arskim . . . Tak teda neprisluši Maciarov strkaf Arpitdovi do rodinj".
Politični pregled.
v Ljubljani, 28. novembra. IVotranJe dežele.
Na Štajarskem je prusko šolsko apostoljstvo vstanovilo petorični odbor, ki bo imel nalogo priprave delati za vstanovo nemškega od „Schul-vereina zdatno podpiranega učiteljišča na južnem Štajarju, kakor da bi bilo sedanje učiteljišče v Mariboru slovensko!
Hrvaški poslanci šli so v Budapešt, kjer so jih madjarski velikaši jako sočutno, vsaj videti je bilo tako, in lepo sprejeli. Ako nagovor hrvaških poslancev in odgovor prvega ministra ni bila zgolj domišljija, se smemo po vsi pravici nadjati, da se bode razmerje v gospodarskem kakor tudi v političnem oziru kmalo na bolje obrnilo, kajti na obeh straneh povdarjala se je misel o potrebi skupnega delovanja na podlagi medsebojne pogodbe. Želeti bi bilo pač, da bi se enkrat za vselej spodbile tla surovemu očitanju o narodni izdaji, o goljufiji, o ta-tinstvu in drugih enakih lepih čednostih, s kakorš-nimi so bili letos in lani v hvraškem deželnem saboru tolikanj darežljivi.
Tnanje držare.
Stiriinštirideset milijonov mark deficita, ki ga imajo letos na Nemškem, pač ni malenkost, da bi človek ne obstal nekoliko pred njim in se po glavi ne popraskal, rekoč: „Ali je mogoče!" V deželi, kamor so pred desetimi leti še v železničnih vozovih srebro iz Francoskega vozili, pet milijard ga je bilo, kar znaša 5000 milijonov frankov ali 2000 milijonov goldinarjev, — sedaj že niti franka ni več od vsega tistega bogastva; toda kaj še le, če bi še huje ne bilo! Manjka jim, primanjkuje jim za bodoče leto nič manj nego 44 milijonov mark. Bismark je dolgo časa študiral od kod denarja dobiti, da bi se nikdar sito nemško finančno žrelo napolnilo in je prišel naposled do sklepa, da ga pod milim nebom ni boljšega vira, ki bo polnil nemške prazne bla-gajnice, kakor naselbina v zapadiii Afriki. Od tedaj jel se je Bismark za tisto brigati, nemške ladije odrinile so z nemškimi rokodelci in pomorščaki v Afriko, kjer so seme vsejali iz kterega se jim bode obrodil sad bodočega blagostanja. Kakor Bismark sam, tako so se tudi drugi vplivni Nemci iz začetka prekmorski in naselbinski politiki vstavljali, ko jih je pa skrajna sila do tega prignala, oprijeli so se je, kakor se oprime vtapljajoči slamnate bilke, da bi si pomagal. Da so pravo zadeli, kaže že kongo-konferenca, ki v Berolinu zboruje.
Naša soseda, mladostna kraljevina Rumunska je bila nekaj časa semkaj jako vroče krvi in je posebno rada Avstriji zabavljala. Vsaka priložnost ji je bila dobra, vsak še tako pičel povod dobrodošel, samo da je zamogla nekoliko z zarujavelo sabljo poropotati, ktero je pa, se ve da, takoj zopet v kot postavila, kakor hitro se je Avstrija z resnobnim očesom tjekaj ozrla. Da je imelo ob takih okoliščinah ministerstvo silno težak položaj, je popolnoma vrjetno, kajti ministerski predsednik Bratianu si je vrlo prizadeval, da so bile razmere ob dolenji Donavi z Avstrijo kolikor mogoče dobre ali vsaj povoljne. Mnogo sitnosti in marsiktero preglavico delale so mu poleg velikošolcev, ki so s celim svetom prijatelji le z Avstrijo ne, tudi druge stranke po deželi. Še le sedaj po dolgem naporu posrečilo se mu je vse stranke več ali manj na svojo stran privabiti in protiavstrijsko mišljenje, kolikor se je le dalo, obmejiti. Minoli teden pri konci imeli so nove volitve v parlament, pri kterih si je Bratianu priboril venec zmage. Opozicija, ki mu je marsikako noč spanje kratila, stopila se je v jako neznatno manjino, ki mu ne bo nič več sile in preglavice delala. Po-stavodajalni zbor rumunski ima skoraj da le eno,
liberalno stranko namreč, ki je pa z vlado ena in tista; mladokonservativci s peščico radikalcer se bodo s časoma pozgubili in Eumunija, ki je do sedaj muhe lovila s praznim ropotom in krikom, jela se bo gibati v politiki, ki se bo ravnala po razmerah lastne potrebe in odnošajih, v kterih žive njene sosednje države. Nadjamo se, da ji te vrste preobrat ne bo na slabo, pač pa na dobro in srečo!
Na Francoskem so se pričele debate o Ton-kinu in zanj potrebnem kreditu minuli ponedeljek. Vlada in njeni zastopniki v prvi seji niso imeli ravno najprijaznejega stališča, kajti napadali so jih govorniki, ki so jim bili vsi nasprotni! Loccoj je vladi očital, da je s Tonkinškim vprašanjem Francozom pri velesilah sovraštvo na glavo nakopala, o kterem se jim popred še sanjalo ni. Vsi časniki razun nemških so Francozom zarad tega neprijazni in ako bi bila vlada takoj iz začetka rekla, da misli za Tonkin porabiti več nego sto milijonov frankov in 16.000 vojakov, bi ji kamora tega pač ne bila nikdar dovolila. Vlada je zarad tega kamore in z njimi ves francoski narod na led speljala, ter jih ni nikdar vprašala, ali si narod želi kolonijalne politike ali ne. Zato pa se jim to tudi v Tonkinu sedaj vse tako vtepa; položaj francoske armade v Tonkinu je tak, da se Bogu usmili. Sramota je za Francoze, pravi govornik nadalje, da se vojska le zgolj zarad tega nadaljuje, ker so jim Kitajci odškodnino odrekli. Pri vsem tem smo se pa še silno zamerili Angležem, Amerikancem in tudi Eusi jeli so nas že pisano gledati. Eusi so pa ravno v poslednjem času postali avstrijski najboljši zavezniki. Govornik obsoja konečno tudi. Ferrjjevo vlado, ker neče s Kitajci miru skleniti, za kterega so poslednji po njegovih nazorih že jako ponižno prosili. Ako bo Francoska želela mir skleniti, mora pred vsem drugo vlado dobiti, s to se ne da kaj tacega niti misliti ne!" Tako je govoril poslanec, ki je z vlado v opoziciji.
Izvirni dopisi.
•
z Bohinjske Bistrice, 27. nov. {Nove slike v naši cerkvi.) Zopet imam nekaj poročati o daljnem dovršenem delu naše nove farne cerkve in to o presni slikariji presbyterija. Ves presbyterij, kteri je 14 metrov visok, 10 metrov dolg in 7 metrov širok, je prav lično, krasno in umetno presno naslikal gosp. Matija Koželj, slikar y Kamniku, kteri, akoravno samouk, se je tukaj pravega umetnika pokazal.
Nisem sicer strokovnjak, da bi zamogel izreči pravično kritiko o gosp. Koželju, a toliko, kolikor sam razumem in kar sem od tistih slišal, kteri so do zdaj našo novo cerkev ogledali in to ne samo domačini in priprosti ljudje, ampak tujci iz različnih krajev sveta, in to tujci ne samo posvetni možje in (gospe), ampak tudi duhovni, kteri so po svetu marsikaj lepega in umetnega videli, in kteri tudi pravo umetnost ceniti in tudi kritizirati znajo, smem reči naravnost, da delo je res mojstersko in da dela gosp. mojstru pravo čast, ter tudi zasluži, da se mu izreče tukaj popolna zadovoljnost vseh.
Slišal sem pri več priložnostih le to reči o g. Koželju: „Le škoda, da se njegova dela tako malo razglasijo, akoravno je že marsikaj lepega naredil in da on nima sredstev, da bi zamogel obiskati vsaj nekaj časa kako akademijo."
Naj še nekaj popišem sostavo slikarijo pres-byterija.
Nad altarjem, kteri pa še ni popolnoma do-
taki so edino in izključno človeški. Vzeti človeku čute in strasti je isto, kar tajiti njegovo pravo bistvo. Zatoraj pa tudi ne pozna oni človeške narave, ki meni, da se imajo čuti in strasti popolnoma za-treti, kakor so učili stari Stojici in uče moderni idealistični filozofi. Ne, marveč gojiti se imajo, čistiti in blažiti in le tako se more človek sovršiti. In ta poklic, to nalogo ima pred vsem umetnost, pravim, in ne morda znanost, ker znanost zabavlja le razum, a razum je po vsem druga vzmožnost kakor čut. Umetnosti, pravim, le umetnosti je buditi čute, ker le ona je temu primerno sredstvo; kakor so namreč čuti, telesno-dušni, tako obstoji tudi umetnost bistveno iz ideje, ki je dušna, in iz oblike, ki je čutna, tedaj je tudi ona dušno-tclesna, in kot taka že po sebi vgodna vzbujati dušno-telesne čute.
A vprašanje je zdaj najvažniše: Kako ima umetnost čute buditi in kake? Kako? Naloga umetnosti je, kakor smo že večkrat rekli, v idealno vi-sočine človeka nad zemljo povzdigniti, zatoraj pa mora ona tako vplivati na čute njegove, da jih nekako oprosti nizke, duha tlačilne telesnosti, da jih, vlivši jim ognja, očisti in oblaži, tako da se očiščeni tem laže spnejo iz nizke vsakdanjosti proti nebeški
vzornosti. Zato pa mora pesnik pred vsem buditi blage čute v človeku, to je one, v kterih dušnost nadvlada telesnost: češčenje najvišega bilja, ljubezen do njega, ali do bližnjega, občudovanje prave velikosti, milosrčnost itd. Ko pa hoče umetnik obuditi tudi manj blage čute ali strasti, varuje se naj prevelike prostosti, da ne prekorači onih mej, ktere strastim postavlja zdrava trezna pamet in nravnost; ker nikdar ne sme zabiti, da strasti so pameti manj ubogljive, kakor viši čuti, celo uporne so jim, zatoraj se morajo brzdati, da ostanejo v svojih mejah, ker gorje človeku ako prestopijo postavljen jim jez, napravijo v duši veliko razdejanje. Tako n. pr. pesnik, ki hoče morda opevati maščevalno jezo svojega junaka ali kterokoli drugo strast, bodi previden, da ne opi.še vse premikavno, naj ne bodi preizbirčen v podobah in izrazili, da se beročemu ali slišajo-čemu pregrešnost ne prikupi, in mu domišljije no otrovi.
M. O, gospod doktor, koliko takega sem že bral v našem majhnem slovstvu.
J. Da, da, uekteri naših pesnikov, posebno pa novelisti, tako močno, ali da rečem zapeljivo, pregreho vpodobljajo, da se kar mora prikupiti in tudi
še tako treznega omamiti. To je prava kuga. Umetnik, kteri ne znil druzega, kakor strasti poveličevati ali prilizovati se jim, ni vreden svojega imena, po-hujševalec je, okuževalec; ker nobena reč tako hitro človeka, posebno pa vroče mladine, ne zapeljd na krivo pot, kakor pesnik ali novelist, ki v mični obliki podaja strup poltosti in nenravnosti; veliko bolj škodi tak, kakor oni, ki bi mladenču dajal slabih naukov, ker take, dokler je trezen, lahko spozn4 in se jih znebi; ako se mu seme pregrešnosti vlepi zapeljivi besedi ali obliki v domišljijo zaplodi, ko se mu v srce vseje, tedaj ga ni več, kteri bi je mogel iztrebiti, ker prešla mu je že v kri iu življenje. Tak umetnik, ne le da ne povzdigne človeka, ampak vleče ga šiloma, vleče srce in razum dol v umazano materijo. Zatoraj pa tudi Platon neče nobenega drugega umetnika v svojo državo sprejeti kakor onega, kteri priprosto vpodoblja to, kar je dostojno. V muziki zavrže vse one melodije, ki so prenežne in nasladne. In paziti se ima na to, pravi, da vsi umetniki opuščajo vso karkoli jo razuzdano, podlo ali nedostojno. Posebno pa zavrača one, ki menijo, da je lepo to, kar se prikuplja čutnosti.
M. Da, tudi dandanes, zdi se mi, da nekteri
delan, razteza se prelepo jasno nebo, ktero se ble-skeče od brezštevilnih zvezdic. Na tem nebu se vidi krasna slika „Venčanje Devico Marije", ktero obdajajo kori angeljev; med njimi so posebno lepi Ke-rubini in Seralini, ss. Mihael, Gabrijel in Eafael v naravni velikosti. To sliko je te dni fotografiral neki fotograf, kteremu se je ta partija toliko dopadla, da je rekel, da si lepše slikarije pač človek misliti ne more in da bo to fotografijo na razgled postavil v v Ljubljani.
Na stropu se vidijo velike in lepa simbolične podobe „vera, upanje in ljubezen", ktere so res tako umetno naslikane, da, akoravno stoje na ravnem stropu, vendar se vidijo, kakor bi po konci stale, posebno lepo se vidi sv. križ in angelj, ki drži v eni roki vrvico, na kteri visi lampa pred altarjem. Okoli teh podob je obok okinčan s primerno ornamentiko, ktera je tako plastično izdelana, da se vidi, kakor bi bila izrezana ali izdolbljena.
Na ravnih stenah presbyterija je na eni strani prav zgoraj podoba sv. Janeza Krstnika, patrona našega č. g. župnika, na drugi strani ravno nasproti in v tisti liniji pa je sv. Janez Zlatoust, patron r. knezoškofa Ljubljanskega, velikega dobrotnika naše farne cerkve.
Pod to podobo sta cerkvena učenika sv. Auguštin in sv. Gregorij papež, na drugi strani pa sv. Hiero-nim in sv. Ambrož. Te podobe v naravni visokosti so slikane na zlati podlagi, kar dela jako prejeten vtis pri tolikih različnih barvah. Pod temi podobami ste prav ginljivo izpeljani dve dogodbi iz življenja sv. Nikolaja, in sicer na eni strani delitev kruha po «udežu storjenega v mestu Liciji, na drugi strani pa vihar na morji, kteri je po legendi potihnil na prošnjo sv. Nikolaja. Na vsaki strani teh podob je zopet prostoru jako primerna ornamentika.
Od teh podob dalje proti altarju na vsaki strani stojita po dva sv. evangelista tudi v naravni visokosti, zraven kterih tik altarja je v tisti vrsti simbolična podoba zaklanega jagnjeta, ležečega na knjigi, ktera ima sedem pečatov, kar ima svoj pomen in jako dobro ugaja cerkvenemu duhu, na drugi strani pa ravno nasproti zopet simbolična slika „pelikana", ki hrani mlade svoje z lastno krvjo. Te dve sliki ste obdani s klasjem in grozdjem, kar ima zopet svoj pomen.
Prav spodaj so naslikana zagrinjala škrlatu podobna v velikih gubah in prav bogato obrobljena z zlatom, ktera so tako umetno izdelana, da ne samo priprost človek, ampak tudi izobražen gospod misli, da so prava, in ni poprej verjel, da je po zgledu sv. Tomaža jih potipal.
To je v kratkem zapopadek slikarije, ktero je g. Koželj v šestih mesecih zdelal. Vse podobe in sploh vsa slikarija, kar se tiče risarije barv in izrazov, je izdelano v pravem cerkvenem duhu. (Obljubljeno prosimo. Vredn.)
Iz Novega mesta, 24. novembra. Naš „Na-rodni dom" se v soboto odpre! Hvala Bogu! pravijo Novomeščani. Pa zakaj ravno v soboto? tako me vprašaš. — Kako nespametno vprašanje! Zato, ker je sobota! Za soboto pride nedelja — dan po--čitka. Ako bodo gospodje, gospe in gospice noč nekoliko prikrajšale, ako se bodo s plesom v pozno jutro vtrudile — kot nalašč — nedelja je drugi
si celo umetnost misliti no morejo brez neke zapeljive čutom prilizijive mičnosti.
J. Tako prepričanje se ima tudi sploh o umetnikih dandanes, posebno pa o pesnikih. Pravi pesnik, zdi so dandanes, ne more biti nego oni, ki so mu vse mogoče strasti razorale čelo, da mora biti pravi norec, zaljubljen, nesrečen, preganjan od sveta in •osode, zatoraj obupan, recimo, še enkrat pravi norec.
M. Kaj ne da, gospod doktor, kakor poje laški ipesnik:
So a caso v' ineontrate por la strada In un cotal con barba irsuta o in testa II crin scomposto, qiial canipo di biada, Nel cui mez/.o passata o la teinpesta, Col naso aguzzo o col žigoma in fuori Osorvatelo bon — quelii č . .. .
J. Da, tak je, tak mora biti pesnik devetnajstega stoletja.
M. Tak tudi pesnik slovenski!
(Dalje prih.)
dan! Spi se lahko dolgo v beli dan! in kaj se zamudi? Glej, nič, prav nič — le maša se zamudi — druzega nič! I(i to je nič, vsaj smo liberalni! „Na-rodni dom" se mora ravno tak čas odpreti! Novo vstanovljeno pevsko društvo se mora ravno ta dan prvič pokazati; vsaj smo liberalni. Ker, glej prijatelj, imamo še drug dobiček! Iskali smo podpore za „Dolenjski narodni dom", za „Pevsko društvo" pri duhovnih. Vidiš, zato napravimo prvo veseHco v soboto pred adventom, da plešemo tje v adventni
čas. S tem tkažemo uslugo našim „f.....", ker
jim vzamemo skušnjavo vdeležiti se prve veselice. Denarce so dali, in to je prav in dobro — pri raz-vedrenji pa jih ni treba. „Der Moor hat seine Schuldigkeit gethan, jetzt kann er gehen!" Mi smo liberalni.
Veselite se Vi, častiti gospodje župniki, dekani itd. po širni Dolenjski, ki ste pred leti že dali za to narodno podvzetje krvavo prislužene krajcarje pod vodstvom rajncega blagega grofa Barbo-ta, liberalni voditelji naši sedanji, vam prihranijo trud in čas, ker napravijajo veselice ob času, ko se jih ne morete vdeležiti. Tii imate obresti za akcije, če druge zgubite.
Ljubljanski „Narodni dom" Vas, duhovni gospodje, vabi, da mu pomagate, kakor je vaša navada. Storite, oj storite, ker upam, da ne bode tako „ner6den" kakor naš dolenjski, marveč res „ni'i-roden" — za duhovna in svetnjaka! Konservativci, pokažimo, kaj smo! Dixi.
Tih opazovalec.
Od Kolpe, 31. novembra. {Letina. — Narodna noša. — Is okrajnega šolskega sveta.) Lepo, prijazno soinčnato vreme je minulo, nastopil je že tudi mraz in stržek že potrkuje na ledena okna — zima je — led se dela; pa vsaj je že tudi čas zato in sv. Andrej ni več daleč od nas. Poljski pridelki so se že spravili domov, in pridni kmetic počival bode po trudapolnem letnem delu, in vžival dar božji, kterega je iz zemlje v obilni meri povrne-nega dobil.
Letina bila je pri nas še vendar dobra, akoravno nas je toča dvakrat prav dobro oklestila; vsega je hvala Bogu še v obilni meri, kar se za domačijo potrebuje, le vina — tega pa jako jako malo in treba bo večkrat si žejo gasiti z bistro vodo, ktera pa ima vendar tudi dobro lastnost, namreč: „nič ne stane, in ker nič ne stane, se je tudi ne kvari". Vino je sicer glavni pridelek našega kmeta, od kterega pridelka bi si novcev za davke dobil, a kaj pomaga mu to, ko ga mora večinoma sam izpiti, nekaj že iz navade — nekaj pa tudi, ker kupca ni, da bi ga odpeljal. Vendar pa ni potreba misliti, da je vino slabo, ne, ampak še prav dobro je in tudi po ceni se ga dobi, le promet je slab, ni dobrih cest, in ne železnice, da bi vinski trgovci došli in pokupili vinsko kapljico.
Drugi glavni pridelek je pri nas lan in konoplje, in ti rastlini se v precej obilni meri gojite in vejete, ker to je prebivalcu „Bele Krajne" za obleko. Ees začelo je tudi semkaj že prodirati črno blago za obleko, in tudi začeli so se ljudje popri-jemati te obleke, posebno pa moški, ker po teh se je tudi največ zatrosila črna suknja in hlače posebno po tako zvanih „Nemškarjih", kteri, ko so par mesecev v „zveličanem rajhu" havzirali, domu pri-šedši nič več mile domače besede znati nočejo, le „tajč", to jim je prislovica; kakor nekterim ženskam okolu Ljubljane, ki rade, ko so par mesecev v Ljubljani služile, le nemško „grisajo", ali pa one v bližini Trsta le „šiša šjora Marina" poznajo. „Le tisto dekle kaj velja, ki vso obleko domačo ima", pravi pesem, in to je tudi res, kajti ako bi se še med ženski spol tukaj črna obleka zanesla; da bi se platno, ktero si dekle samo, iz konopelj ali lanu, izprede, iztke in sešije, izpodrinilo, potem pa tndi palica in mavha beraška daleč nisti. Tolike vrednosti je toraj platno v naših krajih. — Pa saj je tudi lepo videti Belega Kranjca v res lepi beli, platneni domači narodni noši.
Te dni razposlal jo slavni c. kr. okrajni šolski svet Crnomeljski odlok na posamezne šolske svete in šole res važnega pomena, v čemur naj bi ga tudi drugi posnemali. Sklenil je namreč v svoji seji; gledati strogo na to (§ 25 postave od 14. maja 1869), da imajo vsi učenci potrebna učila, in da naj se zanikrni stariši, ako se za opomin nič ne zmenijo, naznanijo okrajnemu šolskemu svetu, kteri jih bode z globo primoral, da svojim otrokom vkiipijo potrebna šolska učila; kajti kakor rokodelec brez orodja, kmet brez orala, lopate itd. ne more svojega dela
učiniti, ravno tako se ne more učenec brez tablice in bukvic ter pisalnega orodja, kaj naučiti. Pa ni treba misliti, da ta odlok velja za res siromašne in ubožne stariše, ampak to je za tiste, kteri raje novce za pečenko in vino potrosijo, ali za druge nepotrebne stvari in raje celi dan po krčmah sede, kakor pa, da bi svojemu malemu sinčeku ali hčerki tablico ali bukvice kupili.
Prav je tako, ako z lepo ne gre — pa naj gre z grdo in z ojstostjo. Bog!
Domače no\dce.
(Slovensko gledališče.) V ponedeljek 1. decembra predstavljal se bode Mosenthalov ljudski igrokaz v 5 dejanjih „Na Osojah", kterega je jako spretno preložil naš pokojni rojak, profesor Josip Ogrinec. Bolje nam ni moglo vstreči dramatično društvo, kakor da nam kaže zopet to igro, ki je polna slikovitih prizorov in ki nam predstavlja živo risane značaje z naših planinskih krajev. — Ne moremo pa zamolčati, da nas jako žali, videti tako malomarnost v obiskovanji slovenskih predstav. Kako moremo zahtevati od naših vrlih igralcev, da bi se nadalje še žrtovali, ker niti toliko dohodka ne dobodo, da bi pokriti mogli razmerno jako velike stroške, ki prizadevajo slovenske predstave. Upamo toraj, da se vsaj to pot napolnijo vsi prostori.
{Za Wollivitsev kanonikat) bil je danes, kakor se sliši, od deželnega odbora prezentiran preč. gosp. poslanec Karol Klun.
(Slika) premil. knezoškofa Ljubljanskega dr. Jakoba Misije razpostavljena je na ogled pri Gion-tiniji na mestnem trgu v treh raznih velikostih. Dve sta v kabinetnem formatu in od teh ena doprsna druga do sredi nog; tretja je pa mala navadna slika za album. Visoko čelo in jasen obraz pričata nam Iju-domilega, prijaznega učenjao.
{Doktor prava) postal je včeraj na Graškem vseučilišči auskultant tukajšnje deželne sodnije, gosp. Gustav Smolej, sin c. kr. šolskega sovetnika in gimnazijskega vodje g. Jakoba Smoleja.
(Zlati križec) za zasluge prejel je od presvitlega cesarja g. Janez Leskovic bivši poštar v Idriji za mnogoletno pohvalno in zvesto službovanje.
(Imenovan) je za kancelista v c. kr. finančnem ministerstvu tukajšni računski podčastnik prve vrste, g. Janez Dermota, doma iz Kamnegorice in vrl rodoljub.
(Breg snega!) Iz W e i s s e n f e 1 s a se nam piše: Gital sem v „Slovencu", da ste okoli Ljubljane v nedeljo precej snega dobili; pri nas ga pa nismo nič, ker je bilo premraz. Mraza imamo dosti, snega pa nič; se ve, po visokih vrhovih ga je zmerom nekaj, tudi po letu. Dalje pravite, da je pri vas taka megla, da bi jo kar rezal, pri nas je pa vedno jasno kot ribje oko. Pač je imenitno in vredno, da bi se kam zapisalo: V gorki Ljubljani sneg, v mrzlih hribih pa nič.
(Is Postojne) se nam poroča, da je obhajal preč. gosp. Zergol v Orehku dne 25. t. m. slovesno svoj sedemdesetletni rojstni dan. Služboval je dolgo vrsto let kot nemški pridigar v Trstu; dve leti semkaj pa pastiruje plodunosno v Orehku. Koliko zaupanja vživa on pri svojih ovčicah, videlo se je omenjenega dne. Slavnosti prisotna sta bila — razun lepega krdelca domačinov— preč. gg. dekan Hofstetter in dr. Jurij Sterbenec, župnik Hrenovški.
(Vabilo k prvemu občnemu shoru okrajne posojilnice v Krškem.) Dnevni red: 1. Določevanje zadružnih pravil. — 2. Vpisovanje v zadrugo s podpisovanjem pravil. — 3. Volitev načelništva in nadzornikov zadrugi. — Predlogi. — Ta zbor bode v nedeljo 7. decembra ob 10. uri dopoludne v Krškem šolskem poslopji. — Opomba. Kdor se osebno zborovanja ne more vdeležiti, zamore pristop k zadrugi pismeno naznaniti. — Zadružna pravila se bodo udom (in na izraženo željo tudi neudom) poslala na dom, kadar bodo registrovana pri kupčijski sodniji.	Za osnovalni odbor:
I. Lapajne.
(„Dolenjske Novicc".) Lastniki in založniki novega slovenskega lista, ki bode izhajal v Novem mestu, razposlali so te dni sledeče vabilo: častiti domoljub!
Znano je, da dolenjski kmet skoro nič ne čita, zlasti časnika nijednega skoro v roke ne vzame. Razen druzih vzrokov jo tega krivo menda tudi to.
ker so skoro vsi slovenski česniki zanj predragi, preučeni in preobširni. Ediui „Mir" bi se nekoliko prilegal našemu kmetu. Škoda, da ni po Dolenjskem razširjen! Zato so se pa podpisani odločili, podajati Dolenjcem takošnega berila, kakoršno je za Korošce nMir". Izdajali bodo namreč s prihodnjim letom majhen časnik v Novem mestu z naslovom
„Dolenjske Novice" ki bode izhajal dvakrat ua mesec (1. in 15.) in stal samo jeden goldinar na leto.
Pisan bode v takošnem domačem in priprostem jeziku, da ga bode slehern kmet, rokodelec in delavec umel, če le čitati zna. Namenjen bode pa v prvi vrsti tudi le takim ljudem, kteri nobenega dru-zega ne čitajo. — List bode sicer brez politične barve, a stal seveda na versko-moralni in narodni podlagi. Njegova naloga pač bode, novice prinašati in naše kmetsko in rokodelsko ljudstvo v vsakem obziru podučevati. Vsi cenjeni rodoljubi se s tem vljudno prosijo, da bodo ^Dolenjske Novice" med naše prosto ljudstvo razširjevali, torej posredovali med izdajatelji in čitatelji. Vse svoje in tega podjetja prijatelje lepo prosimo, da bodo dajali in ponujali list vsem, ki bi ga radi čitali, in sicer številko za številko. Naš kmet je v obče dober in hvaležen; za prejeti list bode naročnino že prinesel, prej ali slej; in če bi Vas, cenjeni gospod, za list tudi v denarji ne odškodoval, skazal se bode na drug način hvaležnega. — Zato pa se nadejamo od Vas, častiti domoljub dolenjski, ki ste že veliko za narod žrtvovali, prinesite še mali dar v namen ustanovitve dolenjskega časnika slovenskega! Vsaj so podpisani pripravljeni v to svrho žrtvovati.
List bode tiskan z velikimi črkami, ker naši čitanja le malo vajeni kmetje drobnega tiska čitati ne morejo; prinašal bode: Novice iz Novega mesta in z Dolenjskega, novice po Slovenskem in iz avstrijskega cesarstva, novice po širokem svetu, razne čudovite dogodbe, smešnice ia uganke, dobri nauki kmetom, rokodelcem in gospodinjam, dela kmečka v posameznih mesecih, o letini, o vremenu, tržne cene, sejmi, uradna naznanila, dražbe, prodaje itd.
Prva številka bo izšla nekaj dni pred novim letom. Eazposlali jo bodemo na vse strani na Dolenjskem, največ čč. gg. duhovnikom, učiteljem, županom, pa tudi drugim domoljubom. Vračati razposlanih številk ni treba, marveč prosimo, le širiti prvo in naslednje številke med naše poduka tolikanj potrebno ljudstvo.
Naročnino (jeden goldinar za celo leto) sprejema J. Krajec v Novem mestu.
V Novem mestu mesece novembra 1884.
Lastniki in založniki ^Dolenjskih Novic": Ivan Krajec,	Matej Jereb,
tiskar in knjigar v Novem župnik v Stopicali pri Novem mestu.	mestu.
Josip Rome,	Ivan Lapajne,
kaplan v Šmihelu pri Novem šolski ravnatelj in nadzornik mestu.	v Krškem.
(200 goldinarjev) podaril je prem. Lavantinski knezoškof Maksimilijan šolskim sestram v Celji, da poplačajo ves dolg, kiir ga je še na dotičnem šolskem poslopji.
(Ptujski ohrajni zadop) se odlikuje. Imeli so na 22. t. m. sejo, pri kteri so vrlo in kar se je le dalo, čez Slovence zabavljali. Le aden je bil med njimi, ki je imel zadosti poguma žaljene naše pravice moško braniti. Njemu na.sproti sedel je ondašnji okrajni zdravnik dr. Kleinssaser, (ki mimogrede rečeno, po krivici svoje ime nosi, kajti — gross sass er) ter je zabavljivo omenil nasproti Slovencu: „Bomo morali po hlapca poslati, da Vas bo pod kap posadil!" Slovenec pa mu mirno v obraz reče: „Ni potreba, je že gospod tukaj, ki, kar se velikosti in moči tiče, lahko vsakega hlapca nadomesti." Doktor, ki nosi po krivem svoje ime, obmolkne in oči pobesi.
(^Schidvcrcin") jel je beračiti za knjige! Vsta-novil je namreč lasten odbor, kojemu je naloga, povsod, kjer le mogoče knjižnice vstanoviti. Ker pa sam priznava, da mu denarja primanjkuje, se obrača do vseh trgovcev s knjigami, naj bi ga taisti po svoji moči podpirali, da nastavi povsod, kjer je nemstvo po Avstriji v nevarnosti, knjižnice, ki bodo germanizacijo naših krajev podpirale. Ne le šolske, temveč tudi druge knjige, in še tako stare, so mu dobro došle, samo da bodo spolnjevali svojo in njegovo dolžnost — razširjati ponem-ievanje. Kdor jih toraj kaj ima, in če se mu ne zdi
bolje jih prvemu branjevcu podariti, da bo sir vanje zavijal, naj jih le odda.
Poslano.
Slavno vredništvo!
Zanašajo se na Vašo resnicoljubnost, prosim Vas, da blagovolite v cenjeni svoj list sprejeti naslednji popravek:*)
V št. 274. ^Slovenca" pripoveduje dopisnik „iz Tržaške okolice", da se ima pri banki „Slaviji" za 2000 gld. zavarovanega kapitala za dobo petih let plačati 4 gld. 98 kr. premije in pristojbin več, ko pri zavodu „Assicurazioni Generali". To je čisto neresnično. Za jednake objekte — in gospod dopisnik je pri svojem primerjanji iz nemar pustil kakovost rizika ali nevarščine — računi „Slavi)a" isto in .še celo manjšo zavarovalnino ko „Assicura-zione Generali". Naj navedem le jedno primero iz Doline, ktero more potrditi tamošnji prečastiti gosp. dekan.
Od tamošnjih cerkvenih poslopij plačuje se, — da ostanem pri primeri, ki jo rabi gospod dopisnik — od 2000 gld. zavarovanega kapitala za dobo pet
let........... 6 gld. — kr.
po odbitku 20®/(, popusta ... 1 „ 20 „
toraj..........4 gld. 80 kr.
upravna pristojbina.....— „ 60 „
knjižica......... — „ 20 „
vsega skupaj toraj......5 gld. 60 kr.
ali 2 gld. 46 kr. manje, ko po računu dopisnikovem pri „Assicurazione Generali".
Prepuščam toraj soditi gg. čitateljem, če so opravičeni sveti, ktere gospod dopisnik v javnem listu daje banki „S!aviji" „na uho".
Ivan Hribar,
glavni zastopnik banke „Slavije".
*) Radi; audiatur ot ftlterii pars! Tako sg tgc pojasni in resnica pokaže. Vredn.
Teleg:ranii.
Reka, 27. novembra. Volitev novega župana Giovannija viteza Ciotta je presvitli cesar potrdil, ia je župan danes v izvanredni seji mestnega odboi-a i)nsegel.
Savona, 27. novembra. Danes zjutraj pretrgal se je železničiii vlak obstoječ iz iS voz med Cevo-Savono na dva dela. Poslednji del s 33 vozmi butil je s tako silo v prvega, da ga je z nasipa vrgel. Popotnikom se ni nič zgodilo, pač pak so vozovi zmečkali enega sprevodnika, .štirje so pa ranjeni.
Berolin, 27. novembra. Na Nemškem mislijo sode in di-iigo jjosodo, v kteri se petrolej uvažuje, obdačiti z 10 markami.
Pariz, 28. novembra. Kamora je sprejela s 361 proti 1()6 glasovi prvi kredit s 16 milijoni frankov; nadalje je sprejela s 351 proti 179 glasovi nov kredit z svoto 43 milijonov, na to pa jo predlagala več zadev, ki so bile na dnevnem redu. Ferry se je izrazil proti navadneipu dnevnemu redu in so ga opustili z 301 proti 233 glasovom, Oarrot je predlagal dnevni red, kakor ga je Ferry priporočal, po kterem bi se pravice Francije odločno varovale. Opozicija zahteva, da naj glasujejo vsak posebej; glasovanje se je vsled tega preložilo na danes.
Tujci.
26. novembra.
Pri Maliči: M. Herbstein, trgovec, z Dunaja. — Dr. pl. Jos. Duear, iz Leobna. — Henrik Riehter in Kajetan Unger, trgoveea, iz Gradca. — Matilda pl. Heller, soproga, c. kr. polkovnika, z družino, iz Eudolfovcga. — Janez LončariJ, s Primorskega. — Benjamin Vaeano, c. k. uradnik, s soprogo.
Pri Slonu: Janez Dettelbaeh, trgovec, iz Gradca. — Ignacij Germ, župnik,
Pri Tavčarji: Janez Kossmeier, zasebnik iz Budapeste. — J. Horwat, hišni posestnik, iz Gradca. — David Low}', iz Siofoka.
Pri Bavarsicem dvoru: Janez Kaus, c. k. davk. prak-tikant, iz Velikovca. — Anton Conmi, trgovec, iz Gimina. — Prane Janežic, krčmar, iz Zagorja.
Pri Južnem Icolodvoru: Josipina Marija in Antonija. Marušič, iz Gorice. — Katarina Paulin, iz Gorice. — Henrik Kern, dijak, iz Ljubljane.
]>imajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 28. novembra.
Papirna renta po 100 gld. ...	81 gl. 50
Sreberna „ „ „ „ . . . .	82 „	75
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	104 „	—
Papirna renta, davka prosta . . .	96 „	90
Akeije avstr.-ogerske banke . .	871 „	—
Kreditne akcije......301 „	50
London.......123 „	15
Srebro.......— „	—
Ces. cekini.......5 „	78
Francoski napoleond......9 „	76
Nemške marke ......60 „	20
Od 27. novembra.
Ogerska zlata renta 6 % . . . .123 gl. 75
„ „ 4% . . . .	95 „	30
„ papirna renta 5% . . .	90 „	15
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	104 „	75
„ Landerbanke.....104 „	—
„ avst.-oger. Llojda v Trstu . .	573 „	—
„ državne železnice ....	305 „	25
„ Tramwav-društva velj. 170 gl. . .	213 „	50
4% državne srečke iz 1. 18.54 . 250 gl.	125 „	50
„ „ „ ,. 1860 . 500 „	135 „	60
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	174 „	—
„ „ „ 1864 . . 50 „	173 „	-
Kreditne srečke . . . . 100 „	179 „	75
Ljubljanske srečke . . . . aO „	23 „	—
Rudolfove srečke . . . . 10 „	18 „	—
Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice . .	109 „	50
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	105 „	60
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104 „	50
kr.
5 kr.
MISSALE ROMAM"
izdaja I. 1884
stane vezan:
a)	v črnem iisnji z raarmorirano, rudečo ali zlato obrezo 20—24 gld.;
b)	v rudečera šagrinu z zlato obrezo 25 gld. (ta vez odlikuje se posebno po svoji ličnosti);
c)	v finem rudečem sagrinu z jako okusnim zlatim vtiskom in zlato obrezo 30 gld.;
d)	v finem rudečem sagrinu z zaponami in rosetami iz novega srebra 35 gld. ;
e)	v finem rudečem šagrinu z novosrebrno okovo 37 gld. 50 kr.;
f) v finem rndučem .šagrinu z zlatim vLiskom in barvanimi ulogami, s popolno okovo pozlačeno ali novosrebrno 45 gld.
Še fineje vezani s klepano srebrno ali zlato okovo itd. izdelujejo so lepo naročilu in se jio želji po.šiijajo tudi posebna naznanila cene.
Ob enem priporočamo:
(cdltio S. Kituiiin Coiif?resationis, Inijiis formac 8«xta iii Follo) za Avstrijo še s posebnim pridatkom.
Vezani komadi stanejo od 3—7 gl.
..Katoliška Bukvama" v Ljubljani.