|| Edini slovenski dnevnik | T Jk ^ I^T" A I B I A	ff^T^^^love^!^^ I
m v Zedinjenih državah.:- M ■ ■ /1 ^^ /1 B-^ ■ ■ ■ ■ /1	l -s in the United States:- A
ff Velja za vse leto... $3.00 $ V-^ 1 ^ ^ W M^J JL^m.	W Issued ev" day except $
list slovenskih delavcev v Ameriki	1
TKLXPOM FISA1NB: 4687 COKTLANDT. Entered m Second-Claw Matter, September SI, ltOS, al the Poet Ofioe aft Hew York, K. uitr the Aet of Oongrees of March S, 1879.	CTLEFON PI8ASH1; 4C8I JDOETLAJTDT
no. 115. — štev. 115. new york, monday, may 17, 1915. — ponedeljek, 17. maja, 1915.	volums ttttf, utnis yttti,
RUSI SO SE ZAČELI V GALICIJI UMIKATI.
AVSTRIJCI SE PRIBLIŽUJEJO PRZEMYSLU.
-o-
NEMCI SO PRODRLI RUSKO BOJNO ČRTO PRI SHAWLI. — TRETJA IN OSMA RUSKA ARMADA SE UMIKATA. — V BOJIH SO SE POSEBNO ODLIKOVALI KOROŠKI IN ŠTAJERSKI POLKI. — POLOŽAJ PRI DUKLA IN PRI UŽOK PRELAZU. — ANGLEŠKO BOJNO LADI JO "GOLIATH" JE POTOPIL NEKI TURŠKI TORPEDNI RUŠILEC .— PO POSREDO-* VANJU AMERIŠKEGA KONZULA SO PREPELJALI ANGLEŠKE IN FRANCOSKE CIVILISTE IZ GALIPOLISA NAZAJ V
CARIGRAD.
Z zapadnth bojišč.
Francoski uspehi.
Ostri boji se neprestano vrše pri Steenstraete, nadalje pri Lille in v Champagne.
boji artilerije.
Berlin poroča o uspehih v Champagne, dočim pravi Pariz, da se je pozicije zopet zavzelo.
Berlin, Nemčija. lf>. maja. — Današnje ofieijelno poročilo poroča. tla so včeraj močni oddelki sovražnika napadli nemške pozicije severno od Vpres. na iztočni strani prekopa, nadalje pri Steen-siraete in pri II<-t Sas. Ys«- t.- naskoke pa s«' je odbilo.
Južno od Lil!«1 so vprizorili An-{fl«»ži po ostrem ohst n-ljrvanjn z artil«*rijo int'ant<njski naskok, katere?« se je na v<*čini točk «><1-bilo. Nit dveh t o." k ali s«* boji še vedno vrše. Xad.il je južno, na o beh straneh jrriča Lorette. pri Souchez. Xenville in severno o«» Arras so se izjalovili nadaljni francoski naskoki. Francozi so i-meli posebno velike izgube na gričih pri Lorette.
Na celi fronti se vrše artilerijski boji.
Francosko poročilo.
Pariz, Francija. 16. maja. — V današnjem ofieijelnem poročilu se plaši. <la so Francozi danes popoldne oilbili neki nemški protina-skok pri Steenstraete. Nadalje južno so osvojili Angleži en kilometer nemških zakopov pri Ri-ehebourg. Istočasno so zasedli se-veroiztočno od Festubert nekako 1500 metrov nemških zakopov. — Nemške izgube so bile velike. An-frleži so tudi severno od Arras dobro napredovali. Francozi poročajo nadalje o uspehih v smeri proti Sonehez.
V Champaprne pri Ville-snr-To-urbe se je posrečilo Nemcem zasesti francoske pozicije. Po dveh protinaskokih so Nemci zapet izgubili vse ozemlje ter so imeli velike izgube.
Angleži napredujejo.
London, Anglija. 16. maja. — Ofieijelni tiskovni urad je objavi! danes sledeče poročilo: "General French poroča, da je priredil prvi armadni zbor med Riehebourg in Festubert uspešen naskok in da se je prodrlo nemško bojno črto v razdalji dveh milj. Angleži so napredovali za eno miljo v nemško bojno črto.
Zeppelin nad Anglijo.
London, Anglija. 16. maja. — Danes zjutraj se je poročalo o novem napadu nemških Zeppelinov. V poročilu iz Ramsgate se glasi, da se je prikazal nad mestom Zeppelin ter vrgel par bomb. Neka hiša je pričela goreti. Križarka se je nato odstranila v smeri proti morju. Ramsgate leži na otoku Thanet. pred obalo Kenta. 67 milj od Londona.
Vojne dobave zaveznikom.
Pariz, Francija. 16. maja. — Nezanesljive dobave ameriških fa brikantov so dovedle do tega. da se je razveljavilo več kontraktov za armado. Celo največje ameriške tvrdke niso dobavljale soglasno s uzorci in izmed 25 ameriških fabrikantov. ki so v zvezi s francosko vlado, je le eden, ki dobavlja soglasno z uzorci. Posebno veliko pritožb je prišlo radi črev-ljrtv. nogavic in spodnjega perila. —
Kitajci in Japonci.
Kankow, Kitajsko, 16. maja. — Po mestu se je razširila govorica, da bo Japonska kolonija nocoj priredila veliko si a vn ost, ker se je morala Kitajska ukloniti Japonski. Prebivalstvo je postalo sil no razburjeno in je smatralo slavnost za očitno žalitev Kitajcev. Vse trgovine so bile že zgodaj popoldne zaprte. Ljudstvo je hodilo demonstrativno po cestah in grozilo, da morajo Japonci ta-kaj zapustiti mesto. Ljudje so o-plenili tri japonske trgovine. Mir in red je napravilo šele vojaštvo.
Položaj na vzhodnem bojišču. I
Berlin, Nemčija. 16. maja. —j V (ialieiji kakor tudi na Kusko Poljskem so začele nemške in avstrijske čete s splošno ofenzivo, j llanašnje poročilo nemškega ge- J neralnega štaba se »lasi:	• j
V	okolici incMta Shawli smo za-i ustavili rusko ofenzivno prodiranje. Pri tej priliki smo vjeli lTrfH) mož in zaplenili precejšno množino vojnega matcrijaia. Pri reki! Dubiei se je morala neka naša kolon« umakniti pred rusko pre- i močjo. V porečju reke Omulev. ki se pri Osirolcnki izliva v Na-
rev. smo otltiili v »ovra/niške J napade.	I
Sovražnik se nama ustavlja samo .s-- oh reki Kan. jugovzhodno od Przemvsla. Med reko Pilieo ni Vislo prav dobro napredujemo in upamo, da bomo kmalo prebili sovra/riiško bojno črto.
k Avstrijsko poročilo. ' Dunaj, Avstrija, 16. maja. — Poročilo vrhovnega vodstva avstrijske armade se glasi:
ltiiska osma in tretja armada se še vedno umikata. Posamezni delt se vozijo s tovornimi vlaki v .lan.--lav in Pr/einvsl irlavna *i'a se pa pomika proti črti Sanok-Li-ko. Avstrijci so začeli proti temu o/eiulju prodirati preko 1'olanke lil llalitrroda. Mesto K/es/nv so Avstrijci r. naskoui zavzeli.
Severno od reke Visle so prekoračile avstrijske čete reko Nido.
Položaj v (Jaliciji je v splošnem iieizpremeujen.
Boji v južnem delu Poljske.
Dunaj, Avstrija. 16. maja. — Nemci in Avstrijci še vedno za sledujejo sovražnika v južnem delu Poljske. V ozemlju, ki leži južno od reke Piliee, ni nobenega Kuna več. Pri Rudniku mu napadli zadnje straže ruske armade in jih pognali v beg.
V	Karpatih se ni zadnji čas ničesar posebnega pri godilo. V bližini Fžok in Lupkov prelaza so se vršili malenkostni spopadi, ki so se končali večinoma z zmago našega orožja. Ta dva gorska prelaza sta še vedno v ruskih rokah, kar je pa nazaduje za Ruse čisto brez vsakega pomena. Armada, ki se nahaja v tem kraju je veliko preslaba, da hi začela prodirati v ogrsko ozemlje. Kakorhitro bi se pomaknila nekoliko naprej, bi prelaz zasedli Avstrijci in z vso silo udarili na Iluse.
Sovražnik še vedno upa. da bo dobil iz Bukovine zadostna ojače-nja in premagal armado avstrijskega nadvojvode Jožefa Ferdinanda, ki ogroža ruski centrum. To se mu najbrže ne bo posrečilo, ki*r je ves južni del Bukovine v naših rokah in smo na nekaterih mestih prodrli celo v Besarabijo.
Libava,
Berlin, Nemčija. 16. maja. —
Side seduj se je doznalo nekaj podrobnosti o zavzetju Lihave. Mesto je branila primeroma mala ruska posadka. Kakorhitro so se pred pristaniščem pojavile nemške bojne ladije so začeli ruski vojaki zapuščati mesto. Nemci so nato Libavo s kopnega zavzeli. Predno so Rusi odšli, so vse ono žito. katerega niso mogli vzeti se-l>oj. uničili. NVmfika armada je naložila prebivalcem primerno vojno kontribucijo.
Nemci prodirajo proti severu.
Zavzetje Jaroslava.
Berlin, Nemčija. 16. maja. — Fradno poročilo nemškega glavnega stana se glasi:
l Avstrijske in nemške čete so i včeraj zavzele mesto Jaroslav. ki , leži ob reki San. Avstrijska anna- s Ida je dospela zatem pod poveljstvom jrenerala Maritza v okolico ,
_ i
Dohromila.	;
Pred Przemyslom.
Dunaj, Avstrija. Iti. maja. — Avstrijsko vojno ministrstvo na- J znan ja:
. . *
Kuski armadi ua Poljskem iti v Mialiciji se ob eeli fronti umikata. *
Deseta avstrijska armada se na-I haja pred vratmi Przetnvsla.
Severno od Kolomeje so se po- * ! s.-l.-io odlikovali polki s Stajer-j skega in Koroškega.
K potopu križarke "Goliath".
Carigrad, Turčija. 1">. maja. — Tukaj je bilo danes uradno raz- ( glašeno, da je potopil angleško « krizarko "Goliath" turški tor- t pedni čoln "Mauenet-i-Millet." s
Angleži še vedno zatrjujejo, da j je potopil "<»oliathaneki pod- i morski čoln.	t
Boji na Galipolisu.
Atene, (irsko, 15. maja. — Z , otoka Tenedos poroča io, da je za-
«
vezmška armada zavzela višini ' pri Krithiji na Galipolisu. Zavze-li so jih z ogromnimi izgubami po
i
M>sturnem boju. Pri Kilid Bahru se vrše še vedno malenkostni spo- ^ pa«I i. Zavezniki le počasi napre-dujejo.
I
Nazaj v Carigrad.	č
London, Anglija, 1."». maja. — ' Ker so zavezniki na polotoku Cia-lipoli* streljali tudi na mirno prebival«* vo, so prepeljali Turki iz Carigrada petdeset angleških in < francoskih podanikov ter jih po- c slali neobor<i/.ene pred fronto. — I Proti temu je odločno protestiral '< ameriški poslanik v Carigradu. 1 Turška vlada je upoštevala nje- J gov protest in odredila., da sc je i omenjenih ."><) Francozov in An- ' gležev poslalo nazaj v Carigrad. ?
Položaj v Srbiji.
Pariz, Francija. 16. maja. — V
Srbijo je zopet dospelo nekaj a-	j
meriških zdravnikov in bolniških	,
strežnic. Tifus še večino divja in	i
zahteva več žrtev kakor jih je za-	(
htevalo avstrijsko orožje.	^
Upanje Leo Franka.
Atlanta, Ga.. Iti. maja. — Člani ; državne jetniške komisije bodo imeli jutri posvetovanje, da ugo- ' tovijo datum sprejema argumentov glede peticije Leo M. Franka. da se izpremeni smrtno kazen v dosmrtno ječo.
Zasedanje nemškega državnega f zbora.	•
Amsterdam, Nizozemsko. 16. i maja. — Berlinsko časopisje na- ! znanja, da bo začel državni zbor i kmalu zborovati. Prva seja se bo < vršila IS. maja. Zasedanje bo tra- 1 jalo tri ali štiri dni.	1
MOHORJEVE KNJIGE 1 za leto 1915
•o vendar enkrat dospele. Danec «mo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 8 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3. Mladim srcem, 2. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večerniee, 68. zvezek; < 6. Duhovni boj (molitvenik), naj < nam dopoflje
wmr i DOL Am.
Knjige odpošljemo, ali po po^ iti ali ekspresom.
»lov Pnhttskiag Oo.
Ustaši pred Lisbono. Velike demonstracije.
Na Portugalskem je izbruhnila revolucija, ki se s silno naglico širi po celi deželi.
bojne ladije.
Pred glavno mesto Portugalske je dospela tritisoč mož močna armada. — Ranjeni in mrtvi.
Badajoz, špansko. IG. maja. — Iz raznih poročil je razvidno, da j<* na Portugalskem izbruhnila revolucija. ki se s silno najrlieo širi j>o eeli deželi. Revolucionarjem stoji na čelu neki general, katerega ime pa še ni znano. Včeraj je dospelo pred glavno mesto Portugalske kakih :»)()() ustašev. ki ira bodo poskušali zavzeti. Vse priprave za splošen napad so že gotove.
Madrid, Špansko. IG. maja. -— Zadnja poročila, ki so dospela sem. pravijo, da je zavladala na Portugalskem popolna anarhija. Po vseh večjih in manjših mestih se vrše demonstracije. Policija je preslaba, da bi kaj napravila proti uslašem. Ponekod so sc že vršili spopadi med vojaštvom in prebivalci. Vladna stranka je brez moči. Dosedaj sc še ni moglo dognati števila ranjenih in mrtvih oseb. I staši so zažgali več poslopij in oplenili hiše nekaterih vladnih pristašev.
Madrid, Špansko, 16. maja. — Ministrski predsednik Dato je danes izjavil, da bo odplula jutri bojna ladija ''JEspana proti Li-sboni, ki bo ščitila tamošnje španske podanike in jih bo nekaj, če ho le mogoče, vzela tudi na krov. Večji del brodovja bo od-plul pred ostala portugalska pristanišča.
Iz Vigo poročajo, da je dospelo tja več Portugalcev, ki so izjavili. da je sedanja revolucija začetek državljanske vojne na Portugalskem. V Oporto so zaprli več revolucionarjev. Mestne oblasti so odstopile, nakar je vso upravo prevzela vojaška oblast.
Pariz, Francija. 16. maja. — Iz Lisbone poročajo, da je izbruhnila revolucija tudi v Santarem., 44 milj severovzhodno od Lisbone ter da so revolucijonarji premagali vladne pristaše. Sedemnajst vojakov in preko dvajset civilnih oseb je bilo ubitih. Ranjenih je bilo nad dvesto oseb.
Revolucionarni odbor je imel na ladiji " Vasco de Gama" svojo sejo. Odborniki so se posvetovali, koga naj bi se sedaj postavilo na prestol države. Predsednik nove vlade bo najbrže .Tao Chagos. Kaj so na seji sklenili, ni nikomur znano.
Pariz, Francija, 16. maja. — Pred set Inik portugalske republike lie Arriaga je zapustil svojo palačo v Balem in se podal v varstvu močne vojaške posadke v glavno mesto.
London, Anglija. 1T>. maja. — Fabrova agentura poroča iz Madrida. da so ustaši začeli obstreljevati mesto Lisbono.
Povzročena škoda je precejšnja. Nekatera poročila pravijo, da je začel ustajo neki višji državni u-radnik, najbrže sc je pa zaroto skovalo na portugalskih bojnih ladijah.
Neka brzojavka pravi, da so u-staši umorili poveljnika bojne ladije "Vasco de Gama".
London, Anglija, 15. maja. — Tukajšnja Reuterjeva agentura je dobila iz Madrida brzojavko, da so v Lisbon i jmorHi dr. Alionza Costo, bivšega portugalskega ministrskega predsednika.
Beg: iz kaznilnice.
Washington, D. C., 16. maja.— Danes sta pobegnila iz Occoquan kaznilnice dva kaznjenca. V bližini kaznilnice ju je čakal avtomobil, s katerim sta se odpeljala.
P 0,Z O BI
Dobili smo še<par sto "PRA TIK". Kdor jo želi dobiti, naj po šlje 12 centov.
8LOVEKIC PUBLISHING CO. 83 Cortlandt at. Hew York OHy.
•Združene države
in nemška vlada.
Kapelo se je vse sile, da se prepreči spor med Združenimi državami in Nemčijo.
razsodišče.
Vse kaže, da se bo skušalo doseči sporazum glede najvažnejših točk spora.
Washington, D. ('.. 16. maja. — V najširših krogih se skuša sedaj premostiti spor med Nemčijo in Združenimi državami ter dovesti do sporazuma. Oni. ki so preje najbolj upi 1 i. skušajo sedaj v prvi vrsti preprečiti spor. Predlog, naj sc celo zadi-vo predloži razsodišču. jc našel mnogo odobravanja ter so si gotovi krogi tudi svesti. da bo Nemčija za časa po-gajauj opustila svojo kampanjo s podmorskimi čolni. Kot doka/., da se hoče z nemške strani vse storiti, da se prepreči nadaljno poostritev situacije. s** navaja molk nemškega poslanika Iierns-torffa in sklep dr. Ifernburga. da odide i/, dežele.
Splošno se računa s tem. da bc Nemčija v svojem odgovoru na poslanico Združenih držav še enkrat naprosila slednje, naj delujejo n;i to. da opusti Anglija svojo politiko izstradanja. Povdarja se. da smatra Amerika kot protiv no postavam človečanstva. če s« torpedira potniške parnike. Isto tako protivno takim postavam p. je smatrati, če se skuša izstradati žene in otroke v Nemčiji. Visoki vladni uradniki pa izjavljajo, da se ne more upoštevati te primere, ker je naloga zvezne vlade le ta. da ščiti ameriške državljane, ki so ogroženi od nemške kampanje s podmorskimi čolni.
Dr. Dcrnlmrg, neoficijelni zastopnik Nemčije in prejšni kolo-nijalni minister, skuša sedaj dobiti od Anglije prosto pot. Iz Amerike hoče oditi v teku enega tedna a bi se nerad izpostavil nevarnosti, d^ ostane do koi.ea vojne kot jetnik v kakem angleškem koncentracijskem tab\>r!.-.ui. Vsled tega jc naprosil nemško poslaništvo, naj p-.isreduj? pr« «' < ža\ lem de-partu entu pros o in varno pot domov. Državni department pa najbrž ne to hotel prili v nepri-liIce radi dr. De-nburga. Vsled tega se bo naj prvo pod roko informiral. kako bi sprejela Anglija tako prošnjo.
Govori se. da je dobil ameriški poslanik Page v Londonu naročilo. naj se neoficijelno informira glede tega vprašanja.
Dr. Dernburg ni dobrodošel.
Havana, Cuba, 16. maja. — Tukaj se je objavilo, da namerava priti dr. Dernburg semkaj iz New Yorka. Ker se pa tukajšnja administracija popolnoma strinja s poslanico Združenih držav na Nemčijo, hi bil dr. Dernburg tukaj zelo neljub gost.
Izhod Cubancev.
Key West, Fla., 16. maja. — Križarka "Cuba" je odplula včeraj zvečer proti Ilavaui s 600 cu-banskimi podaniki na krovu. To je drugi oddelek 1400 Cubancev. ki so apelirali na eubansko vlado za transport v domovino. 600 jih je odpotovalo že v sredo in ostali bodo odšli še ta teden. Cu-banski konzul je izjavil, da se bo nadaljevalo z vožnjami dokler bo dobival prošnje za prevoz. — Kot vzrok se navaja slabe razmere v tobačni industriji, ker je po^ praševanje po cenenih smodkah vedno večje ter je tudi konkuren ca z vsakim dnem obsežnejša. Več tobačnih tovaren v Key West je že zaprtih in v drugih se dela v manjšem obsegu.
Regulacija plač.
Uslužbenci železnice v Chicagu bodo predložili družbam novo pla čilno lestvico.
Holandsko-ameriška črta.
Nemške parobrodne družbe, ki so imele nekako • četrtino akcij holandsko-ameriške črte, so prodale te akciie Holandcem.
Kriza v Italiji.
Razburjenje v deželi.
Predsednik poslanske zbornice Marcora je odklonil sestavo kabineta ter je za Salandro.
nemiri v trstu.
Tekom nemirov v Trstu je bilo baje ubitih 47 žensk in preko 300 težko ranjenih.
Rim, Italija. 1">. maja. — Predsednik poslanske zbornice. (Jiusep-pe Marcora je odklonil sest a v o kabineta ter vstraja pri tem. da ostane Kulaudra v uradu. Med tem časom pa je Italija praktično brez kabineta, dasiravno kralj še ni sprejel resignacije. Salandra je še danes ponoči izjavil, da hoče ostati še naprej na čelu vlade. vendar pa nihče ne ve. kako se bo razvila situacija.
Po vseh italijanskih mestih se vrše velike demonstracije in Rie-eioti Garibaldi je izjavil, da bo poslal narod na barikade, ako >»i se vlada še nadalje hranila napovedati vojno.
London, Anglija. 17. maja. — Danes zjutraj se je tukaj poročalo. a je poročilo še nepotrjeno, da so namreč avstrijske č.-te že prekoračile italijansko ozemlje.
Rim, Italija. 1(5. maja. — Of i- ■ cijelno se je danes popoldne objavilo. da kralj ni sprejel resignacije ministrskega predsednika Sa- 1 landre in njegovega kabineta. Poročilo se je sprejelo z velikanskim navdušenjem in takoj se je razobesilo po celem mestu zastave. Vojna stranka vidi v tem velik triumf. ker se domneva, da j-kralj za intervencijo. Uradniki vojnega ministrstva in drugih u-radov so se vdeležili demonstra cije za vojno. Kakih 20.000 ljudi je paradiralo po glavnih cestah Rima in razdejalo se je več nemških prodajalen.
Minister za zunanje zadeve Son nino je imel danes daljše posvetovanje s francoskim poslanikom ter je pozneje sprejel tudi avstrijskega poslanika. Slednji je baje zahteval svoje listine, jutri zjutraj se namerava prirediti vojne j demonstracije pred Kvirinalom v času. ko bo sprejel kralj kabinet.
Generalna stavka v Milanu, kot , protest proti resignaciji kabineta Salandra. je bila deloma uspešna. Večina stavkarjev se je vde-ležila vojnih demonstracij.
1
Nemiri v Trstu.	1
Rim, Italija. 16. maja. — V Trstu so izbruhnili danes veliki ne- 1 miri. Velike ljudske množice, med , katerimi je bilo največ žensk, so šle pred vladno palačo ter kričale: Smrt cesarju Francu Jožefu! — Zažgalo se je neko sliko cesar- ] ja in eno avstrijsko zastavo.
Na ulice se je poslalo orožnike, katere pa je pričela množica ob- ; meta vat i s kamenjem. Zgradilo se J je tudi barikade ter razbilo In o-plenilo več prodajalen.
Konečno se je poklicalo vojaštvo. ki je rabilo orožje. Glasi se. da je bilo 47 žensk ubitih, ranjenih pa preko 300.
Sneži vihar v Pennsylvaniji.
Allentown, Pa.. 16. maja. — ! Ljndje, ki so se vrnili z izletov z avtomobili, so sporočili, da je divjal ob Pocono jezeru včeraj z ju- . traj snežni vihar. Domačini pravijo, da niso imeli že dolgo vrsto let tako pozno snega.
ET P O Z O S I ^a
Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (sa štirimesečno naročnino), dobi zastonj
SLOVENSKO - AMEfttKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915.
Ker
i rmo lansko leto tiak&H tri-1 tisoč iztisov več, ga imamo se nekaj v zalogi Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike!
Koledar dobe tudi stari zvočniki, če nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga £e nimajo.
Blovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St, New York Otfiy.
1
Yaqui Indijanci.
Položaj v Mehiki.
s Ameriške križarke najbrže ne bodo izkrcale svojih čet na mehiški cbali. Amerikanci v nevarnosti.
PREKINJEN PROMET.
\ Spopadi med Yaqui Indijanci in ) med ameriškimi kolonisti. Amerikanci hočejo imeti orožje.
Washington, D. C., 16. maja. — Admiral Howard je sporočil mor-
>	iiariškemu departments da so In-1 dijanci iz rodu Yaqui za enkrat
>	prenehali napadati ameriške ko-' loniste. V zadnjih spopadih je
bilo ubitih šest jili sedem ameriških kolonistov. Državni department jc sprva nameraval izkrcati nekaj svojih čet ua mehiški obali, kar se pa sedaj najbrže ne bo zgodilo. Dve kriiarki bostu pa še vseeno ostali v bližini obali m bosta stopili takoj v akcijo, kakorhitro se bodo napadi obnovili.
Proti izkrcanju čet .so baje protestirali tudi Villovi pristaši, češ, da je armada generala Vilic dovolj močna, da čuva ameriške podanike in da se lahko zoperstavi vsakemu indijanskemu plemenu. Tukajšnja Villova agentura zatrjuje. da Indijanci nc bodo nikdar več napadli ameriških kolonistov, ker bi v slučaju napada ne imeli opraviti samo ž njimi, pač pa tudi Villovimi vojaki. Proti Guav-mas je poslal general Villa dva močna oddelka svojih čet.
San Diego, CaL, 16. maja. — V mehiško vodovje je odplula dane« ameriška križarka "'Colorado". Med pot oma so ji pa brezžičnim potom sporočili, da so boji med Indijanci in med ameriškimi kolonisti končani ter da se je prebivalstvo v okolici Esperanze popolnoma pomirilo. Križarka pričakuje sedaj nadaljnih navodil.
Amerikanci so naprosili poveljnika neke ameriške bojne ladije, da naj jim da 100 pušk in zadostno množino m uniči je, da bi se za-mopla braniti pred Indijanci, če bi jih še enkrat napadli. Dosedaj še ni znano, ee je poveljnik ugodil prošnji ali ne.
Bojna ladija '"Yorktown"' je dospela v Manzanillo.
Požar v Parizu. Pariz, Francija, 16. maja. — V predmestju Clichv je izbruhnil v tovarni za avtomobil© požar. Tovarna je do tal pogorela. Povzročena škoda znaša $230,000. Kdo je povzročil požar, ni znano.
Nižje cene za denarje v staro domovino.
Pošiljamo denar na Kranjski Štajersko, Primorsko, Koroško Tirolsko, Cefiko, Hrvatsko in 0 grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz po«! o van ja zadnjih trel mesecev smo se da dobrega pre pričali, da pride denar tudi se daj sigurno v roke naslovnikov.
Vojakom se ne more sedaj denar pošiljati, ker se nikdar za go tovo ne ve kje se nahajajo in nam skoraj vsako pošiljate v u vojak6 e. kr. poštni urad vrne.
Denar nam pošljite po "Do mestie Postal Money Order'1, ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izpis letL
K	K	$
6 .....90	12019.80
10....	1.75	130...«	21.45
15--------2 60	140....	23 10
20....	3 40 160________24 75
25....	4 25	160....	26 40
30 --------5 05 170 ________28 C 5
35....	5 90	180 ...	29 70
40--------6.70	190________3135
45<m»	7.55	200....	S3 00
50....	8.25	250...	41 26
55....	9.10	300....	49:50
60....	9.90	350 ...	67.75
65....	10.75	400....	66.00
70....	11.55	450 ...	74 25
. 75--------12.40	600 ...	82.60
I 80....	13.20	600 ...	99 00
85....	14.05	700....	115.50
90....	14.85	800________132.00
■ 100.,„	16.50	900 ...	148.60
. HO....	18.15	1000________163.00
Kar m ene rrisj Jake ■prrniliijaji Mdrejaid vsfee ctedaJe nm naš «dae TVBDKA Villi BAJKSXB, Am »miMii M« iw ggfc, B,»
1
"GLAS NARODA" 5
(Slovenk Daily.)	c
Owned and published by ths
Wovcnic Publishing Co. '
{a Corporation.)
3AKSER. President. 4> LOUIS BEXEDIK, Treasurer. »
Plane of Bualness of the corporation and	<
addresses of above officers :
B (/ortlandt Street, Borough of Man-	'
hattan, New York City, N. Y.	;
Ea celo leto velja list za Ameriko in	1
Can ado........................$3.00
*	p>A leta....................... 1.50 ,
*	Ifrto in mesto New York........4.00
pol leta za mesto New York ... 2.00 <
** E i ZH v*e leto...........4.50 j
......po« leta............. 2.65
* četrt leta............ 1-70 1
'trLAS NARODA" izhaja vsak dan
iivzf mši nedelj in praznikov.	'
-GLAS NARODA"
('' Voice of the People'') (■■ted every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on acrecmant.
Doc-«' brez podpisa in osobnosti se ne
pnobčujejo. Os-ar oat se blagovoli pofiiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro-liino, da se nam tudi prejšnje |f>sliiče naznani, da hitrej«
najdemo naslovnika.	J
Dopisom in pošiljat vam naredite ta na? lov:
"CLAS NARODA"	i
8? Cortland t St.r New York City. «
Telefon 4687 Cortlandt.
nmn 'i
--- ]
Poslanica Wilsona na j Nemčijo. ;
-O--]
"Nemška vlada ne sine misliti, da ho vlada Združenih držav opu- ' stila I«- »'no besedo ali ono dejanje, < ki je potrebno za izpolnjevanje 1 nji- svetih dolžnosti, da se varuje : pravice Združenih držav in njih ; državljanov."	*
Te zadnje besede poslanice na- 1 si /a predsednika na naslov Nem- * r-ijt- obvezujejo Združene države, ] da na vsak način vstrajajo pri 1 ti m, da izpolni Nemčija zahteve, 1 katere se jo stavilo v tej poslanici. A ko se to ne zgodi. bodo nastale iz tega resne posledice, kar • je v/višeuo nad vsak dvom.
Zahteve, katere se stavi v po- 1 slaniei predsednika, so v kratkem ' sledeče:	1
Nemčija mora popolnoma opu- { stiti napada svojih podmorskih;( enlrniv na trgovske parniko ter ( sme t»* čolne uporabljati le proti; bajnim ladijam. Utemeljitev tej4 zahteve leži v tem, da se mora 1 »lati glasom določb mednarodnega ^ prava moštvom in potnikom tr-j\ govskih ladij priliko, da s«1 rešijo.i' Nadalje se mora poveljnik so-1 vra/ue bojno ladije prepričati, ( kak tovor ima paraik in pod ka- 1 tero zastavo vozi, predno preide 1 ( k napadu. Ker pa je v bistvu 1 stvari. «la ne more podmorski čoln' skrbeti za varnost ljudi na krovu < napadenega parnika, potem se ne * s»ne teh podmorskih čolnov upo- 1 ra'>ljati za uničevanje trgovskih ' pa mikov.	1
S t eni se postavlja naša vlada ' 2. .	*	.	X
v direktno nasprotje z nemškim ,
naziranjem. da so namreč pod-1 »i • . !■ morskemu čolnu ni treba brigati
za dotične določbe mednarodnega prava. ker ravno ne more podmorski čoln skrbeti za varnost
ljudi na parniku, katerega na- 2 i	s
pade.
c
Zahteva se nadalje, da ne sme t nemška vlada odobriti potopa ^ *'Lusitanije" in napada na arae- z r'ške pamike. Plačati mora od-Škiwlnino, v kolikor je to možno v v spričo velikosti izgube ter mora ^ takoj storiti korake, da se pre- • pre.-i ponovitev napadov na ame- ^ riško zastavo ali ameriška življe-nja.	jj
To so v glavnem zahteve, kate- n re se stavi Nemčiji v tej poslanici s predsednika "Wilsona.
Te/ko je domnevati, da bi se nemška vlada kar tako uklonila p tem zahtevam in da bi ne skušala k h pogajanji pridobiti čas in olaj- 6 Kanje zahtev. Kar zahtevajo Združene države, pomeni toliko, z, da mora Nemčija zatajiti vse, kar k je storila dosed a j v svoji vojni s n podmorskimi čolni, da mora ob- si ljubiti, da ne bo v bodoče delala h kaj takega
in da ne bo več upo-1 ri rahljala podmorskih čolnov v bo- p; ju proti trgovskim ladijam.	n,
Konečni odstavek vsebuje brez st dvoma grožnjo, da se bodo poslu-jule Združene države najskrajnej- se
GLtAS NARODA. 17. MAJA. 3915.
šili korakov in tudi vojne, ako Nemčija ne privoli v zahteve Zdr. držav.
Nevarnost situacije leži v tem. da ne bo hotela nemška vlada privoliti v zahteve z ozirom na javno mnenje in "narodno čast". V sled tega bi prišlo do prekinjenja di-. plornatičnili odnošajev, iz katere-i ga bi se izcimila vojna. Kot je stvar sedaj, je izključeno, da bi Združene države le za las odstopile od stavljenih zahtev. 0 Vsled tega bo vse odvisno od ® odgovora, katerega bo dala Nem-0 čija. Nevarnosti se ne sme tajiti in še vedno obstaja možnost, da
0	bodo potegnjene tudi Združene " države v velikansko klanj.'1. —
Dolžnost delavcev je, da z vsemi " sredstvi delujejo proti udeležbi Združenih držav pri vojni.
: Proces pešanja je važen
e
faktor v tej vojni.
—o—
Od onih vojaških izvedencev, ki so pisali v francoskem jeziku " o vojaških dogodkih z ozirom na vojno, sta vzbudila največ zanimanja dva, kojih dela so najbolj osvetljujoča, in sicer poročnik Rouset, ki piše članke za '"Paris ■■ Libert e" * in za "Le Petit Pari-sien'', ter polkovnik Fevler, ki piše skoro vsak dan v švicarski "Journal de Geneve" in v meseč-
—	nik 4'Revne Milit aire Suisse".
O člankih polkovnika Fevlerja se na široko razpravlja v vseh
—	francoskih listih, kajti on piše z nevtralnega stališča, dasi precej siuipatizira s Francijo. Feylerju se je precej posrečilo, tla je v jasni luči osvetlil s svojo sodbo razvoj vojne tako na vzhodu kakor na zapadu.
j Značilno je, da je pisal ta švi-j carski vojaški kritik že pred dol-,, gim časom o možnosti bodoče voj-ne med dvema enako močnima na-je sprotnikoma, ki imata ista sred-stva za napad in obrambo ter je označil tako vojno kot "guerre de j. tranehčes"' — vojno okopov. Bilo je v maju 1902. leta, ko je prero-p. koval polkovnik Fevler, kar se v rj istini vrši danes v Franciji in e> Belgiji.
{[ "Ce je enakost v oborožen ju.
v številu in moralni vrednosti bo-ir jevnikov, potem je oči vidno, da je enakost tudi v njihovem tak-tičnem stanju", je -rekel. "Tu u kmalu preneha biti stranka, ki napada in druga, ki je napadena. Oba nasprotnika se prav nič ne obotavljata, da se spravita v po-r dobne položaje.
jI "Mobilizirali so drug proti ' drugega, kakor čete, ki branijo a i trdnjavo in druge, ki jo oblegajo. a Izven črte fortov in v okrožju . njih topov lako napravljajo čete j j izpade ter poskušajo hipne napa-( de: toda posadka v utrdbah in j oddelki, ki stražijo okope, napravljene za preprečenje bega, e ostanejo brezdelni ter takorekoč nevtralni.
"To je značaj, ki ga moramo u dati vojni bodočnosti. Predstav-p ljati si jo moramo kot nasproti postavljenje dveh človeških zi-^ dov, skoro v stiku, oddeljenih samo po nevarnosti, ki je med njimi; in ta dvojni zid bo ostal sko-' ro brez dela, kljub obojestranski želji napredovati in kljub posku-
. som na obeh straneh, da se jim
1	,. . posreči to napredovanje.
"Ta dvojna veriga mož, ki gle-t da druga dru^i v o<*i, pa ne more zaposliti celo armade na nobeni strani. Če je artilerija, ki podpira okope, uspešna na obeh straneh 1 ter ne primanjkuje streljiva, ni 1 treba, da bi bila črta, ki tvori ta zid, jako gosta.
"V slučaju bitk se bodo te za-1 vlekle v neodločeno bojevanje. 1 Toda, ker isti bojevniki ne morejo zdržati neprestano take napore, se morajo čete v okopih izmenjati, biti morajo hranjene ter mrtvi in ranjeni morajo biti pre-J meščeni nazaj. Taka dejanja pa se morejo izpeljati samo ponoči."
Polkovnik Fevler je sklepal 1 pred trinajstimi leti iz tega, da bo 1 konečni učinek opešanje na obeh
—	straneh, dokler ne bi bila ena * stranka žrtvovati velikanske re-p zerve, da prodro skozi nasprotnikovo črto na kakem določenem
' mestu, ali dokler ne bi bila ena stranka tako močna, da bi vzdržala nedoločen čas, dočim bi morala druga stranka kapitulirati, prav kakor obleganje kake trdnjave z lakoto in pomanjkanjem streljiva.	%	I]
Nič ne*bi moglo jasnejše slikati]] sedanjega stanja v zapadnem o- j
I
ka motorinaiim in kotuluklurjev ; 1 tukajšnje cestne železnice. Družba je ugodila vsem njihovim zahtevam.
Boji z ustaši na Haiti.
Pert au Prince, Haiti. 14. maja. I staši. katere j»- podpirala posad-! 1 ka forta lielair, so pri Cap Hai-■ tien pognali v beg vladne čete.'1 • vendar pa boji še niso končani.! " Dva generala vladnih čet. ki sta1 1 padla ustašem v roke. sta bila ji
-	usmrčena. Vladne žete s,, osvojile]1 1 Perthes ter korakajo sedaj proti.'
Trou.	js
Zagoneten umor.
('has. Gromest, posestnik avtomobila ter stanujoč v Hoboken.l' N. J., je bil včeraj ustreljen od i ~ dveh možkih, katera j<* vozil. I*o- i ^ 1 lici j a je mnenja, da sta bila potnika bandita. ki sta nameravala , razstreliti neko blagajno. Šofer! ju je najbrž slišal, ko sta se po- 1 T govarjala ter jti je hotel odvesti!
na policijsko postajo, nakar sta! ' ga umorila s streli v hrbet.
ii LISTNICA UREDNIŠTVA.
Gcwanda, N. Y. — Če se ]»od-j
-	pišete s polnim imenom, da, dru-! a ga če pa nikakor ne.
^ John Strnad, Atlas Mine, Colo !
Denar smo sprejeli. Pošljite še; ;- enkrat imena darovalcev, da jih' a takoj priobčimo. Pozdrav!
I	NAZNANILO.
Tem potom naznanjam, da sem e ti ne !». maja zjutraj našel uro na ti okrajni stranski cesti proti ('or-i t mick. Lastnik ure naj se javi pri: [ Joe Senie-tu. JNIoon Run. Pa.
1»	V A 15 I L O
na
PRVO VESELICO,
°	ki jo jiriredi
II	"SAVINSKA GODP.A" v nedeljo 23. maja t. 1.
® v South Sid,- Harmony Ilall v Milwaukee, AVis. Začetek točno ob 2. uri popoldan. l" Tem potom vljudno vabimo vsa'
0	I slovenska društva ter posamezne' a rojake in rojakinje, da se te tudi
; polnoštevilno udeleže korakanja, ki se vrši ob l.:i() uri od I'M) Clinton St. do dvorane.
Za veselico je vse najbolje pre-11 skrbijeno, vsak se bode dobro za-x baval; dobiti bo sveže pivo, fine I" smodke in j»a dober prigrizek.
Vstopnice se prodajajo po loč, ° pri vratih pa po 25f. Ženske .so' l" vstopnine proste.
Za obilno udeležbo se ]>riporoča "Savinska Godba" (17-19—5) v Milwaukee, Wis.
Rada bi zvedela za svojega bra-7 tranca JOHN ŠTEFUIA A, ki ' je svoj čas bival v Rock Springs, AVyo. Če kateri izmed ^ rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Mary Kere, 424 E. 9th St.. New York Citv. (15-18—5)
t il#n 70lito postati samostojen
-	MRU _L__Žospcdar — farmar
v naj rodovi tnejšem delu Združenih držav
1	zahtevajte zastonj in poštn ne prosto podrobnejših pojasnil. Lepe delavske prilike. Naslovite:
' Zastopnik Mignoli* Springs Land Co., » 1595 - 3rd Ave., New York, N. Y.
i _ --
,, Rada bi zvedela za svojega brata I FRANK T'Č A KARTA. Doma je iz Ihana pri Domžalah. V Ameriki biva že kakih 8 let. Co kateri izmed rojakov ve za njega, naj mi naznani, za kar mu bom hvaležna, ali pa naj se sam o-glasi. — Josephine Kere (roj. Učakar), 424 K. Oth St., New York City.	(15-18—5)
1 ZOPET SEM DOBIL
od FRANC LUBASA iz Slovenje-
-	ga Gradca HARMONIKE več i vrst ; naročijo si jih lahko' vsi oni. 1
katerim nisem mogel dosedaj po-
-	streči vsled popolne razprodaje.
i Imam v zalogi tudi vsakovrstne 1
-	ORGELOE, OKARINK itd.
Pišite na:
Alois Skulj,
P. O. Box 1402, New York, N. Y.
T, , ___( v uradu «2
TeIefon-{nadomuy05-W.
D. J. DINEEN,
POQREBNIK
310 So. Second St., Little Falls, N. Y '
Slovenci v Little Falls in oko- 1 lici, ki potrebujete pogrebnika, 1 poslužite se vedno mene, in zado-volil Vas bom. Preje sera delal za ^ D. F. Herlehey & Co.
I
I Rad bi zvedel za svojega bnita FRANKA KOVAČ. Doma jtA/. Motenje vasi. Ig pri Ljubljani. Pred 0 leti se ja nahajal v Cle-velandu. O. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi poroča, ali naj se pa sam javi. — John Kovach. 1">01 .Junction Ave.. Racine, Wis.
i ^ 15-18—.v>
_____
naži zastopniki,
kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjige, kakor tuul za vse druge v la5o stroko :spadajoče posle:
Jenny Lind. Ark. ln okolica: Michael | Clrar.
San Francisco, CaL: Jakob Lovgln. Denver, Colo.: John Debevc ln A. J. ! Terbovc,
Lcadville, Colo.: Jerry Jamnlk. i Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M. Rojtz, Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Co-stello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch In ! Frank Blatnik.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. i Indianapolis, Ind.: Alois Hudmao.
Aurora, 111.: Jernej B. Verbič, C|5 Aurora Ave.	"
Oglesby, 111.: Math. Hrlbernlk. Uepue, I1L: Dan. Badovlr" " 1 Chicago, 111.: Frank Jnr)o*M. | La Salle, 111.: Mat. Knmp.
Joliet, 111.: Frank Laurlcb, John Za-! letei in Frank Bambich.
Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, I1L: Frank PetkovSek ln Math. Ogriiv
So. Chicago, I1L: Frank C-emts In Rudolf Požek.
Springfield, I1L: Matija BarborlC. Frontenae, Kans. ln okolica: Frank Kerne.
Mulbery, Kan«, la okolica: Martin
KOS.
Calumet, Mich, ln skotita: Pavel Sbaltz ln M. F. Kobe. Detroit, Mich, in ohoUca: Joseph
Glaslč.
Manistlque, Mich, la skolica: B.
Sotzian.
So. Range, Mich, ln okoliea: u. u. Like Vič.
Aurora. Klim.; Josip fnclu. rhisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob . Petrieh In Frank Žagar. ^ Dulotn, Minn.: Joseph Sharabon.
El}', Minn, in okoliea: Iran Gouže, : M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel in Louis , M. Perusek.
K relet b, Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okoliea: L. V^ei. Qibbine. Minn.: Ivan Ponfie. liitzville, Minn.: .!<•<• Adainicli. Nashwsok, Minn.: Geo. Manrtn. V lr^iuia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Lcnis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch, ' .1409 N. 5th Ave.
Brooklyn, N. Y.: Alojzij ČeSarek ln ' Leo Štrukelj.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marlnčlč, Chaa Karlinger ln Jakob ; Reanlk.
i Barber ton, O. in okoliea: Alois Bail i*nt.
[ Bridgeport, O.: Frank Hočevar Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okoliea: John Kam *e 1735 E. 33. St
Youngston, O.: Ant. KikelJ. Oregou City, Oreg.: M. Justin Allegheny, Pa. in okoliea: M Kla ich
| Bessemer. Pa.: Louis Brlbar
Braddock, Pa.: Ivan Germ. r Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. > Burdine, Pa. in okoliea: John Ker-: ttAnlk
Conemangh, Pa.: Ivan Pajk. ■ Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Bronghton, Pa. in okoliea: A. Dem
Darragh, Pa.: Dragutln Slavic. Export. Pa. in okoliea: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl ZaLar ln Fr. Leben.
«>•»11 P« . intr.n v.ipnMniHS
Grenuhori, Pa. !■ «k«Ucs: Vmmm •lav Palčič.
tmin. Pa. fa okoliea: Frank Dem-aar
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John Polanc. Meadow Lands, Pa.: Georg Sohnlta Moon Ron, Pa. ln okolica: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk. ignas Magister, Z. JakSe ln U. R. Ja-koblch.
Unity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. Steelton, Pa.: Anton M. Paplč. West Newton, Pa. la okoliea: Jodp Jovan.
WUlock, Pa.: Frank Seme In Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton PalčUL Wlnterquarters, Utah: Louis Slasteh.
Black Diamond, Wash.: Gr. Po renta. Bavensdale, Wash.: Jakob Rom-u.
Davis. W. Va. in okoUca: John Bro-slch.
Thomas, W. ^ ln okolica: Frank
K.Hijsin in A. Korenehan.
Grafton, Wis.: -ofin StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik In Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Sepich in Heronhn Svetlin.
West Ailis, Wis.: Frank Skok tn Louis Lončarlč.
Boek Springs, Wyo.: A. Justin la YaL StaUch. Kemmerer, Wyo.: Joslp Motoh.
krožju evropske vojne. Obe straO ni se zdita, da imata dovolj bojev- s nikov, da vzdržita svoje postojan-'j ke za nedoločeno dobo proti na- r padom. O obkolitvi od strani ne 1 more biti govora, ker je Švica na a enem koncu črte in morje na dni- j gem. Nikakih večjih čet se ne mo- : re izkrcati za nemškimi črtami v ^ Belgiji ali v Nemčiji sami. ker so Nemci zelo modro ohranili svoje brodovje nedotaknjeno.	(
Potem imamo štiri možnosti, ki; bi lahko povzročile spremembo sedanjega stanja:	j
1.	Rusi bodo prisilili Nemce, da! oslabe svojo črto med Švico inj morjem s tem, da pošljejo čete nasproti Rusom v Karpate, Poljsko in Vzhodu j o Prusijo.
2.	Francija in Anglija se bosta odločili, da žrtvujeta mnogo lju-J di. da prodro nemško črto.
;{. Nemčija, kakor kaka trdnjava, odrezana od zunanjega sveta.1 bo premagana od lakote in pomanjkanja st rel j i v a.
4. Italija in Rumunija bosta i>o-segli vmes ter se pridružili zaveznikom.	I
Zavezniki se trudijo, da str o ( Nemčijo s poskušanjem vseli teh, štirih možnosti.
Toda nevtralnemu opazovalcu se zdi. da so vse karte v rokah za-j veznikov. Edini spas Nemčije in njene zaveznice Avstrije je v njeni lastni sili, če vzdrži toliko časa. Ali sta obe ti dve državi zmožni vstrajati še dolgo?...
Dopisi.
Brooklyn, N. Y. — Vabilo na prvi veliki koncert iu plesno zabavo. katero priredi Jugoslovanski delavski tamburaški zbor v soboto 22. maja t. 1. v dvorani g. Leona Štruklja.	Knicker-
bocker Ave., vogal Jefferson St.. Brooklyn. Začetek točno ob osmi uri zvečer. Vstopnina 2~>č, otroci do 12 let vstopnine prosti. Program : 1. Nagovor, predsednik F. T. 2. "Slovenska himna"', svira Tamburaški zbor. 3. 1 Pod oknom* (A. Ilaidrih), poje kvartet društva "Zvon". 4. "Triglav", valček. svira Tamburaški zbor. o. Deklaraaeija, A. Marin. 6. "Bolgarska koračnica'', svira Tamburaški zbor. 7. "Ljubezen do domovine'* (A. Foerster), poje mešani zbor društva "Zvon". 8. "Po jezeru", svira tamburaški zbor. '). "Razstanek" (II. Volarič), poje kvafrtet društva "Zvon". 10. "Črnogorska himna", svira Tamburaški zbor. 11. "Venček narodnih pesmi", svira Tamburaški zbor. 12. Žrebanje (Jold Filled ure (garant. 15 let). l:{. Licitacija krasnega $5 vrednega dobitka. 14. Šaljiva poroka. Pridite vsi! Ne zamudite te prilike! Za obilen obisk se priporoča Odbor.
Czar, W. Va. — T/, vsakega dopisa je razvidno, da so delavske razmere slabe. Tudi pri nas je bilo tako nekaj časa. sedaj so se pa delavske razmere tako izboljšale, da se dela s polno paro. Dela se : že. pravim, toda zaslužek je zelo : nizek. Tukaj nas je kakih tride- : set gozdarjev, ki se prav dobro razumemo med seboj in smo tudi 7. najmanjšo stvarjo zadovoljni. . Skoda je le, da deklet primauj- ■ kuje. Zaenkrat še ne svetujem ni- i komur sem hoditi, ker ni gotovo, j da bo dobil d«*lo, kdor bo prišel 1 sem. Pozdrav! — John Tcakvec.
Harding, W. Va. — Tukaj nas s je malo Slovencev, namreč tri * družine in par samcev. Večina je ^ tukaj Poljakov in Italijanov. Z 1 delom se ne morem nič pohvaliti. « Delavske razmere so jako slabe. * Dela se v tednu dva do tri dni, ^ pa še takrat se slabo zasluži. Ne- \ kateri še za vsakdanji kruh ne morejo zaslužiti. Zaenkrat ne sve- ' tujem še nikomur sem hoditi. Ko . se bodo delavske razmere kaj iz- ^ premenile, bom že sporočil. Pozdrav! — Josip Mezgec.
Central City, S. Dak. — Pred r kratkim je prišel iz Des Moines. Iowa, v to naselbino Peter Rezek l zdravja iskat. Dne 6. maja je bil ^ še vesel in zadovoljen, naenkrat ^ ga je pa zalila kri in bil je takoj j. mrtev. Doma je bil iz Radovljice, j pri hiši so pa rekli pri Kadečevih. ( V Ameriki je bival nad dvajset j let in je bil tudi vojak na Filipin- ^ skem otočju. V starem kraju za- j pušča brata in sestro, tukaj v A- s meriki pa sestro in dva svaka, g Slišal
sem, da se nahaja sestra! n Marija, omožena Stankovič, nekje 2 v Idaho. Prosim, če kdo ve za n njen naslov, naj mi ga pošlje, ali h naj se pa sama oglasi, ker ji z\ imam sporočiti več važnih stvari. \
Njegovemu svaku Marku Petriču j sem brzojavil v Sunnyside. Utali, l pa nisem dobil nobenega odgovo- 1 ra. Pokojnika smo pokopali na j katoliškem pokopališču v Dead- i wood, S. Dak. Lahka mu bodi tu- ] ja žemljica! — John Savor. Box : 26, Central City. S. Dak.
Akta.
Zgodovinski roman iz Neronovih čaaor.
Spisal Aleksander Dnmas.
(Konec.)
"Oh, ne bom pričakoval onih, ki me zasledujejo in me hočejo dobiti v svoje roke!" je vzkliknil Neron in si j«* nastavil konec bodala na srce. " Prebodein s*-, umorim se!"
"Saj se ne upaš*", je dejal Spor.
"Vendarle", je mrmral Neron v grškem jeziku in je z bodalom iskal pripravnega mesta, toda še vedno se je obotavljal. • • Neron u ne bi se spodobilo, ko bi ne znal umreti. Da, da, živel sem živi je, polno sramote, in umiram v ponižanju. Oh. svet, svet, kako velikega umetnika izgubiš z menoj!"
Naenkrat mu je roka zastala, z razmršenimi lasmi in znojnim »"•''lom j<' prisluškoval šumu. ki se je bližal boljinbolj ; zajeeljal je Homerjev e verze.
"To je peket konjskih kopit...*'*
V tem trenutku je planil v sobo Kpat'rodit. Neron je imel prav. bili so jezdeei, ki so ga zasledovali in ki so, obveščeni od Spora, dirjali naravnost proti dvorcu. Cesar ni smel izgubiti niti trenutka. ako ni hotel, da «ra ujamejo njegovi rablji. V glavi se 11111 je porodil sklep: poklical j«- na stran Epafrodita, ki mu je moral priseči, da ne prepusti nikomur njegove glave* in da raje sežge vse njegovo truplo. Nato jc zopet potegnil bodalo izza pasa in si ga je nameril proti vratu, šum se je bližal boljinbolj, čuli so se že grozeči glasovi. Kpat'rodit je izprevi-del, da bije zadnja ura. Prijel je Nerona za roko. položil mu bodalo na grlo in ga potisnil v meso do ročaja; nato je skupno s Sporom planil iz sobe in je zaklenil vrata za seboj.
Neron je grozovito zavpil. izdrl smrtonosno orožje iz rane in zalučal bodalo daleč od sebe; nato se je op otekel, se zgrudil z odreve-nelimi očmi in liropečimi prsi na eno koleno in nato še na drugo; skušal se je opirati ob komolec, dočim mu je lila kri iz vr*»tu po roki, s katero si je skušal tiščati rano. Slednjič se je še enkrat z izbuljenimi. prestrašenimi očmi ozrl okoli sebe, in videč, da je sam, se je zgrudil z globokim vzdihom na tla. V tem hipu so se odprla vrata in na-pragu se je prikazal stotnik. Ko je zagledal cesarja, nepremično ležečega na tleh, je planil k njemu in je hotel utešiti kri s svojim plaščem; toda Neron je zbral še enkrat vse svoje moči in ga je pahnil od sebe.
"Ali je to zvestoba, ki ste mi jo prisegli?!"' je dejal z očitajo-čim glasom; nato se mu je izvil iz prsi poslednji vzdih, toda njegove oči so ostale odprte in izbuljene.
Vojaki, spremljajoči stotnika, so vstopili, da se prepričajo, če je cesar izdihnil svojo dušo. Ker o tem ni bilo več dvoma, so se vrnili v Rim, da tam razglasijo njegovo smrt, smrt onega, ki je bil dan prej še gospodar nad svetom, ki je umrl zapuščen od svojih najzvestejših, ne da bi se bil kdo izmed njegovih sužnjev zmenil zanj.
To je bil konec rimskega cesar-ja Neroua, poslednjega rodbine . Klavdijcev.
* * #
Minil je že skoraj dan po Ne-ronovi smrti. Proti večeru je vstopila v mrtvaško sobo bleda, shujšana ženska, toda še vedno kras- J aa. Bila je Akta, ki je, čim je iz- ' vedela o Neronovi smrti, hitela iz ^ katakomb, da še enkrat vidi svo- 1 jega ljubljenega Lucija. Icel, * GJalbov osvobojenec, ki je spuntal 1 ljudstvo, je medtem postal v Ri- ' mu vsemožen. Od njega je Akta 2 Jobila dovoljenje, da izkaže ce-j iarju poslednjo ljubav. C i m je za-| ^ gledala nekdaj tako krasnega 1 noža, kako je s spačenim obra- ^ :om in ves umazan od krvi ležal ia priprosti blazini, se ji je izvil z prsi vzklik, izražajoči vso ne-nansko bolest, ki jo je občutila v tem hipu. Poljubila je Nerona n
na čelo in mu nato oprala okrvavljeno telo. Nato ga je zavila v beli. z zlatom pretkani plašč, ki ga je nosil sam in ki ga ji je bil daroval. ko sta se videla poslednji-krat. Na vozu. ki ga j<* pripeljala s seboj, ga je dala natihem prepeljati v Rim. Tam mu je priredila priprost pogreb, kakor za navadnega meščana, in je pokopala njegovo truplo tik Domieije-vega spomenika na griču, poraščenem z vrtovi. Tu si je Neron še za življenja dal vdolbsti grobnico z mramornatim oltarjem in krasnimi stebri.
Ko je izpolnila svojo dolžnost, se je nema in nepremična še ves dan mudila ob grobu, kleče in moleč, podobna bolestnemu kipu. Srce se ji je umirilo; nato je po-. lagoma vstala in se napotila po-i slednjikrat v katakombe, katerih ni zapustila nikoli več. Vdano in z največjim samozatajevanjem je
•	opravljala med kristjani dela krščanskega usmiljenja in je požrtvovalno stregla bolnikom, ki jili je bilo v katakombah vedno
i dovolj. Toda njeni burni doživ-
>	ljaji so zelo neugodno vplivali na 1 njeno zdravje; kmalu je jela bo-i lehati in čez neakj let. ko je v ka-l takombah izbruhnila nalezljiva . bolezen, je Bog poklical Akto k
■	sebi. Obdana od svojih tovarišie,
■	je po kratkem boju s smrtjo izdihnila svojo dušo z Lucijevim
•	imenom na ustnicah. Pokopali se 1 jo v katakombah in posuli njen ' grob s kamelijami. Žalovanje po
•	nji je bilo splošno, kajti Akta se je bila s svojo dobroti j ivost jo in ljubeznjivostjo priljubila vsem.
-	Zato je ostala kristjanom, ki so se ,• še. vedno zbirali v teli podzemskih
-	hodnikih, v najboljšem spominu. . Molili so zanjo iti bili trdno pre-
•	priča ni, da je (Jospod tudi njo
-	sprejel v svoje kraljestvo. Molili 1 so tudi za nesrečnega cesarja Ne-' rona. ki jim je prizadejal toliko i zla. iu upali, da napoči slednjič
-	tudi krščanstvu nova doba.
Ka j pa Kpafrodit in Spor? Na-
•	šli so ju mrtva v jami, a poleg
-	njiju zlato škatljico. Vsebino sta
•	si bila po bratovsko razdelila; ' strup, ki je bil namenjen Neronu,
•	je zadostoval obema.
* * *
Tu se naša povest končuje in
•	pričenja zgodovina novih bojev
>	in zmag krščanstva, ki je sled-i njič osvobodilo svet rimskega ti-i ranstva in podrlo trhlo pogansko
stavbo, katere najizrazitejši za-! stopnik je bil blazni cesar Neron.
Sin pisatelja Gorki j a ranjen.
1 Pariz, Francija, 14. maja. —
>	Aleksander (Jorki, sin slavnega < pisatelja Maks ima Gorkija, ki slu-) ži v francoski armadi, je bil ne-i varno ranjen. — Zdravniki so mu
-	morali odrezati desno roko. I
Izpoved na smrt obsojenega.
1 Wilmington, Del.. 14. maja. — 1 Petra Krakusa so obsodili na smrt na vešalih. ker je umoril stražni-' ka Tierneva. Ko je stopil pod vi-" slice, je izjavil: — V New Britain L sem umoril tudi duhovnika Ze-braysa in njegovo kuharico Evo Gillman. Naši gangi je pripadalo veliko neuvorških in bostonskih stražnikov. Nevvvorška policija je skrajno korumpirana in si je kovala denar iz naših zločinov. Takoj za tem so ga obesili.
Podmorski čoln potopljen?
Blyth, Anglija, 14. maja. — Kapitan danes sem dospelega parili ka "Collarnie" je sporočil, da je njegov parnik na obali Northumberland najbrž povozil in razdejal neik nemški podmorski čoln.
Podmorskega čolna se ni videlo, vendar pa pravi kapitan, da je zadel parnik na neki odpor pod vodo in da se je kmalu potem pokazala na površju velika množina olja. Iz tega je sklepal, da je povozil kak podmorski čoln.
Izjava Kitajske.
Pekin, Kitajska, 14. maja. — Kitajska vlada je izdala izjavo v zvezi z drastično akcijo Japonske, ki je dne 7. maja poslala Kitajski ultimatum. V izjavi se glasi, daje,' želela Kitajska ohraniti prijateljstvo z Japonsko ter se pojasnjuje potek pogajanj, vsled katerih je bila Kitajska prisiljena ugoditi zahtevam Japonske.
Washington, D. C., 14. maja.— | Tukaj se je dalo izraza bojazni. I da bo dovcdla današnja izjava J Kitajske do novih sporov z Ja-! ponsko.
Iz delavskega sveta.
Detroit, Mich., 14. maja. — Danes opoldan je bila končana stav-
GLAS XAIiODA, 17. .MAJA, lfllo.
'Pomanjkanje kruha v Avstriji.
Odredba glede ureditve upora b<- kruha, ki je izšla 27. marca, i mu med drugimi sledeče določbe
Od 2S. man a naprej do prekli
ca n»'M»ie no t »ena oseba na dan porabiti več nego Li<H) gramov ml« »>kih produktov. Namesto gramov mlevskih produktov, s« suie porabiti 7 g kruha. Poljedelski producenti, njihovi rodbinski člani in nastavljene! smejo z ozi-roin na to. da ti sloji žive večinoma od eerealij, uporabiti na dan at M) gramov žita. Ta določila veljajo tudi za lastnike za j »rti h zalog. Ce s«* bo za posamezne okraje, katerih prebivalstvo je popolnoma, ali skoro izključno odka-zano na krušno hrano, izkazalo, i i,: potrebujejo več, je notranje ministrstvo izjemoma dovolilo, da se dovoli večja množina, toda, lo i k .likor je brezpogojno potrebno. ' Vendar pa se v tem oziru raču-ua na razumno sodelovanje prebivalstva in posebno organov samouprave. V krajih, kjer se običajno sne več kruha iti mlevskih produktov, se bo moral en del o-bičajne hrane, nadomestiti z dru-gimi hranili, predvsem z krompirji m. koruzo, sladkorjem itd. D,! ta ureditev prehrane s kru-11<<i:r učinkovito izvede, bo treba gotove kontrole, ki naj prepreči, da hi se uporabljali* prevelike mn i/.ine in da bi manj premožni sloji ne dobivali zadostne množine kruha. Da se to doseže se bodo uvedle uradne izkaznice za kruh in moko . ali pa druge odredbe. ki bodo odgovarjale krajevnim razmeram. Da se pravično porazdeli poraba, se bo treba ozirati tudi na zaloge, ki jih imajo posamezniki doma. Tako bodo dohiti oni. ki imajo doma zalogo moke, izkaznice na manjšo množino moke ali kruha, in sicer toliko i asa, kolikor časa bodo imeli še doma zalogo moke. ki so jo .svoječasno naznanili, tako da bodo morali ono množino moke. ki
*hodo z izkaznico premalo dobi-
jemati iz svojih lastnih zalog. Ivdor ho torej svoje zaloge prehitro porabil, ali komur se bodo vsled malomarnosti te zaloge pokvarile. ne sme na to računati, da bo dobil nadomestilo iz javnih zalog. Ker pa se ho treba tudi ozirati na množine pod 20 kg in pa na zaloge, nakupljene po 28. februarju. se bodo polne nakaznice za kruh izročale le onemu, ki ho izjavil, da nima v svojem go-■sj>o.liujsvu za vsako osebo, ki jo lir	več nego 2 kg moke' ali
kruha. Ta izjava se mora podati že prvi razdelitvi nakaznic za kruh. Vsi glavarji gospodinjstev m »rajo torej že pri prvi razdelitvi nakaznic na kruh, izpolniti uradno listino, v kateri bo navedeno. koliko oseb se v dotičnem gospodinjstvu hrani, ali prenočuje, in kako velika je zaloga moke in žita. t V hi kdo kaj zamolčal. lahko država konfiseira do-tično množino moke ali žita. Nakaznice na kruh ho oddajal urad, ki ga določi politična okrajna o-blast, poglavarjem rodbin, zanj in za člane njegovega gospodinjstva. sem se prištevajo tudi podnajemnikih Poglavar gospodinjstva more onim članom gospodinjstva. ki jih ne hrani .izročiti njihove nakaznice za kruh. Nakaznice bodo veljavne v vseh občinah kron«.vine, v katerih so tak«* nakaznice vpeljane. Ruzentega se more s posebnim odlokom prizadetih deželnih oblasti, razširiti veljava teh nakaznic tudi na občine sosednjih krotiovin. V krajih. v katerih so uvedene nakaznice za kruh, se smeta moka in kruh oddajati le tedaj, če se pokaže uradna nakaznica in če se odvzame znamka za kruh in moko, Tudi v gostil niča h se bo smel kruh oddajati le proti nakaznicam 7.a kruh. Potniki iz krajev, kjer niso vpeljane nakaznice za kruh. morejo za čas, ki ga prebijejo v kakem drugem kraju, dobiti s posredovanjem gospodarja, pri ka-terein prenočujejo, dnevno nakazili«*«) za 210 gramov kruha. Vse izkaznice so javne listine, katerih ponarejcvatije se kaznuje po ka-censkem zakonu. Prenos izkaznic ili od rez k o v, kakor tudi uporaba izkaznic, ki so uradno določene za druge osebe, ali ki niso več veljavne, je prepovedan. Ravno ako je prepovedano, da bi pro-iajalei moke in kruha jemali na- j cazniee. ne da bi obenem vročili i noko ali kruh. V kolodvorskih , •estavracijah se sme dajati kruh i •sobju in pasažirjem brez izkaz- ] Jiee. Peki, trgovci z moko in kru- i iom itd. morajo zbirati odrezke, i u se odtrgajo od nakaznice, ter i
jih vsak teden oddajati oblastveno določenemu uradu. Da se kon-tmlirajo peki in trgovci, morajo imeti ti posebno knjigo, iz katerih je razvidna zaloga mlevskih produktov in kruha vsak teden. Ce bo morda treba še popisati obstoječe zaloge, tedaj imajo politične deželne oblasti za to pravico. Prestopki teh predpisav se kaznujejo z denarno globo do 2000 kr«»n. oziroma z zaporom do treh mesecev, pri obremenilnih o-koliščinah tudi z globo 5000 kron, ali šestmesečnim zaporom. Prestopek se kaznuje lahko tudi s 1 tem, da se dotičnemu odvzame " obrtna pravica.
i
: S karpatskega bojišča.
.Slovenski vojak K. Š. med dru-. gim piš«' tudi to-le: Nahajam se
•	že dalje časa tu v Karpatih in se i počutim v svežem gorskem zra-p ku, kakor prerojen, da si nepre-i. sta no grme topovi in pokajo pu-
-	ške. Vsak dan vodim karavano konj s hrano in pijačo na pozi-
-	eije. Kako so veseli naši fantje,
-	ko zagledajo o«l daleč to karava-i no. Ko me ugledajo sprednje i- straže, gre o«l ust do ust glas: —
-	"Menaža j«* tu, liura!" Na mah
-	je vse živo okrog mene in pri-. čenja se razdelitev menaže, kru-
-	ha. vina. cigaret, da celo, smotk t ne manjka. Kakor bi trenil, je , vse končano in vojaki se vrnejo
*	okrepčani in dobre volje v svoje i okop«*, na svoje pozicije. Da bi
-	videli, s kakšnim vžitkom kade
-	cigarete in sinotke, s kakšno sla-:
i
i stjo pusijo pipe. To pa Jill ne o-:
-	vira, da bi skrbno ne pazili. «la i
■	bi se sovražnik ne prihotapil v, ) bližino s te ali one strani. Ko je
-	menaža končana, pride na vrsto
> pošta. Razdelimo pisma, dopisni-;
ce, razglednice, časopise in «lru-i g«* pošiljatve. Kako se žare vese-
■	lja in zadovoljstva obrazi onih. j ki jim j«> pošta kaj doucsla ! Kak-
1 šno bol in tugo je čitati na licu | i onih, katerim ne donese pošta ni-;
koli ničesar! Ti so res siromaki, i ki čutijo tu svojo zapuščenost in osamelost stokrat težje kakor v domovini. In kakšna gnječa nastane. ako kdo dobi kak časopis! Vse se gnete okoli srečnega posestnika časopisa in vsak bi rad na mah izvedel, kaj je novega v domovini, kaj se godi na ostalem svetu. (.Vsto s«* prigodi, da čita dotičnik list na glas od prve vrstice do zadnje in vsi prav vsi ga poslušajo zvesto in verno, kakor verniki v cerkvi propovednika. Mnogokrat pa se tudi dogo«li, da ni časa. ne prilike za tako skupno čitanje. V takšnih slučajih pa ro-1 ma list od roke do roke in pre-i roma ves strelski jarek. vso pozicijo. Predno pa ga dobi nazaj la-i stnik, potečejo dnevi. semtertjaj, tudi tedni. In temu se ni čuditi, ni mnogo časa za komodno čita- , nje v strelskem jarku in na pozicijah. In kakšen je list. ko se vrne v lastnikove roke: jedva š.> spoznati tiskane črke . . . Ko je razdeljena tudi pošta, se o«l- . pravimo zopet na odhod. V našo « varnost jaha pred nami močna' patrulja. Štiri dobre ure rabimo, j, da se zopet vrnemo na svoje me-j-sto. Cesto je mesec že visoko na', obzorju, ko dospemo na svoj cilj.] in prav mnogokrat se z<ro«li. da j«* že globoko čez polnoč, ko le-1 ] žemo k počitku. Nekoč sino bili!, svedoki krvavega boja. Bilo je , blizu vasi N.. ko so jele padati so- j vraž ne granate. Razvila se noč- 1 na borba, katere se j<» udeležil naš oddelek, na čelu mu nadpo- . ročnik Ravtar. ki je z živo besedo 1 in lastnim zgledom bodril naše ! fante. In naši fantje so se res bo- * rili kakor levi. Borba se je kon- 1 čala z ruskim porazom. Naše čete \ so imele nekaj izgub, toda ruske izgube so bile daleko večje. Ru- !, si so bili tako temeljito potolčeni. da naše čete še danes zaman ča- S kajo nanje v strelskih jarkih, ki ? si so jih izkopale tako„ po oni . borbi. Semtertja se sicer pojavi kak sovražnik pred našo bojno ' črto. toda to so samo taki. ki se
prostovoljno udajajo.
^^ t
c
Izenačenje nezakonskih otrok na * Norveškem.
v	C
Norveški parlament ( storth- £ ing) je sklenil, da rtnajo tudi ne- č zakonski otroci pravico do ded- v ščine in da smejo nositi očetovo r ime. Ta reforma na Norveškem j je v prvi vrsti delo ministra za r pravosodje. Castberga. ki je zgra- „ dil svoj zakonski načrt na prin-|\ cipu prave enakosti med zakon- f skimi in nezakonskimi otrei, na principu enakih dolžnosti očeta ' in matere, in na principu izpozna- u vanja družabnih interesov na- ^ pram otrokom in starišem.	b
Ponočni naskok v Karpatih.
" Budapest i Hirlap" priobčuje naslednji opis ponočne bitke v Karpatih: Že dalj časa vlada v Karpatih strašen vihar. Komaj se more obstati. Tu gori, na višini N29 ni, ima ta vihar podvojeno silo. Že več tednov se nahajamo tu in odbijamo napade močnejšega sovražnika. Stojimo proti trikrat večji moči, a ne popuščamo. Mi smo gori na višini. Rusi so zavzeli postojanko doli pod nami. Sa-, u?o neko minolo noč so se uspeli nekoliko višje. Njihove pozicije , s«» še jako slabe utrjene. Nihče i med njimi si ne upa dvigniti gla-; ve. ker takoj streljamo. Pred na-j mi šumi reka O., po kateri plava } debel led. Poleg nas na sosedni ! višini toje Nemci in stražijo ma-džarsko zemljo. Naenkrat preleti nad nami "Golob" in se obrača proti ruskim postojankam. Ondi ga sprejmejo s strašnim ognjem. Foda hrabri letalec se zdaj spu-sča, zdaj zopet dviga. Cez pol ure (se nepoškodovan vrne k nam. Ja-i vil na in je važne stvari: Rusi so dobili velika ojačenja in v njihovi vili vrstah s«* opaža velika živahnost. Pripravljajo se za odločilen I naskok.
Po našem telefonu leti ta vzne-Jmirljiva vest dalje; prihajajo povelja. pohočniki dirjajo sem in tja. \' tem času se je razvil živahen artilerijski boj. ki traja do večera.	t
V mraku so straže zavzele svoja mesta in noč je polagoma legla j na nas. Moštvo počiva, toda s puško v roki. Naenkrat se vrne straža in javi: Rusi prihajajo oziroma po trebuhu plaza jo navzgor. Tedaj v zraku nekaj poči. Bila je raketa, ki je razsvetlila cel breg. A' tej svetlobi smo videli, da Ru-j si v gostih, nabasanih vrstah ple-i zajo navzgor k našim postojan-| kam. Naša artilerija je takoj začela sipati šrapnele, ki so v gostih j ruskih vrstah ustvarjali cele vrze-| li. A vse zastonj. Neprestano prihajajo nove in nove množice ka-kor iz zemlje ter z divjim krikom »lerejo višje in višje. Tudi naše strojne puške so izpregovorile in kose kakor še nikdar. Toda posledica je samo ta, da namesto prejšnjih tisoče v prihajajo novi tisoči. Pehota jih obsipa z ognjem, a vse višje in višje. Že so dospeli do naših žičnih ovir. Njihove škarje opravijo svoje delo in množice prihajajo bliže in bliže. Ena krogla prodira dve. tri. štiri prsi. V stotinah padajo vsak trenotek. Ruska množica pa prodira naprej ! Naenkrat obstanejo. Nastane silen hruni, vpitje, ječanje, živ kaos. Naša rezerva je naskočila z bajoneti in ruski napad je bil strt. i
Zenitve po vojni.
—o-
V nekem češkem listu ("Narodna Politika'') je bil podlistek z napisom: "Kakšne bodo ženit ve po vojni." Pisatelj razmotriva vprašanje, ali se bodo moški po vojni ženili samo z bogatimi dekleti ali tudi z revnimi. Statistično je dokazano, da je vsaki vojni število ženitev večje nego pred vojno. Vsi moški ne ostanejo na bojišču, mnogo se jih povrne v »lomovino, mnogi seveda ostanejo v hladnem grobu, morda celo nikdo ne bo vedel, kje je njih grob. Toda tisti, ki se vrnejo, ne bodo stremili samo za tem, da dobijo bogato dekle brez srca. brez značaja, ne bodo lovili samo zlata. Kot omikani ljudje se bodo ozirali na nagnjena srca. na značaj in še le v drugi vrsti na "razne druge okolščine". Iz tega sledi, da se bodo tudi po vojni moški ženili z dekleti, ki imajo malo ali celo nič denarja, z dekleti. kakršno si pač vsak želi po svojem okusu. Pomisliti moramo namreč, da so se moški v vojni naučili lepe čednosti, katera se imenuje: skromnost. Večkrat sera slišal praviti: Nikoli ne bom več (ošteval svoje žene. da je n. pr. kava slaba, da je juha preveč o-soljena itd. Dotičnik je namreč pil koraisno kavo brez sladkorja in juho — nesoljeno. Toda je pil ill jedel, ker je bil lačen. Vojna • je torej v marsikaterem oziru na-I učila in zraodrila ljudi. — Absolut no bodo seveda jsanse po vojni za dekleta slabše kakor pred vojno. Toda dobijo se novi poklici, v katerih si bodo ženske služile svoj kruh — brez moža. V Kra-kovu sem n. pr. videl, da žene prav dobro nadomeščajo konduk-iterje na električnih železnicah, i Zakaj bi to ne bilo tudi po vojni' I Videl sem tudi ženo — frizerko I in priznati moram, da si je mar-| sikateri štel v čast, ako ga je žena I pošteno in lepo obrila. Bila je namreč prav "fletna". Mislim, da ni najbolja vzgoja (deklet), ako se jih uči samo lepih namir. kako lahko na umeten način om-režujejo srca in razum, a se jih uči pošteno kuhati, kakor se to za navadnega zemljana spodobi. Dekleta torej, ki slučajno niso posebno petična, naj se življenja po
vojni nikar ne boje.
^ ■ ■ ■ ■-
Dobro sredstvo.
Zdravnik: — Ali se je ravnala vaša žena po mojem nasvetu? — Ali je štela toliko časa, da je zaspala ?
—	Da, do 21.000 je naštela.
—	No, in kaj je bilo potem?
—	Zdanilo se je in ustati smo morali.
Dukla.
—o-
Prehod čez Karpate Dukla, kjer teče zdaj tudi slovenska kri. je zgodovinsko znamenit še izza davnih časov. Prebivalstvo tega okoliša je slovaško še od časov, ko so se tamkaj naselili v 15. sto-letju Husiti. Prav zanimiva je zgodovina kolonizacije Ilusitov v teh krajih. Po smrti Albrehta, ki je "bil kralj Češke in kralj Ogrske, je izvolila Ogrska za svojega kralja poljskega kralja Vladislava. Češka pa je priznala Vladislava Posthumusa. Ker je tako nastal med Ogrsko in Češko razdor, so Ogri silili vdovo češkega kralja Albrehta, naj se poroči s poljskim kraljem Vladislavom. Ta pa tega ni hotela storiti. Tedaj je nastal med Ogrsko in Češko razpor. Češki velikaš Sokol je pridobil znamenitega voditelja Giskro z Bran d vsa. da je peljal husitso armado proti pristašem poljskega kralja ua Ogrsko. Giskra je zavojeval v kratkem času celo Zgornjo Ogrsko. Kralj Vladislav je bil obenem zapleten v boj s Turki, jim je sledil na Bolgarsko, a je bil pri Varni poražen in ubit. Zdaj je O-grska priznala češkega kralja Ladislava za svojega kralja. To je bila zasluga Giskre z Brandvsa in v zahvalo za to mu je bila podeljena grofija Saroš. V Makovimi je imel svoj grad. Duklo pa je utrdil, da je branila Ogrsko proti Poljakom. Slovani so že prej stanovali v tistih krajih, a Giskra je naselil še mnogo Ilusitov na celem ozemlju od Dukle do Užo-ka. Dukla je pa tudi še pozneje videla velike boje. Rakoezv Fe-renc je tu organiziral revolucijo in 1. 1849. je ruska armada pod poveljstvom generala Paskieviča čez Duklo prišla Avstriji na pomoč in je potem pri Vilagosu premagala madžarsko revolucijsko armado. Slovaško prebivalstvo, šiveče od Dukle do Užoka. se odlikuje po posebni narodni zavednosti. Zapadno in severozapadno od te pokrajine stanujoči Slovaki se ne znajo posebno braniti madžarizacije, a Slovaki od Dukle do Užoka imajo v svojih žilah husitsko kri in se ne znajo samo krepko braniti potujčevanja, am-aak znajo med njimi naselivše se Nemce in Madžare poslovaniti. ra del slovaškega ozemlja, ki se lahko imenuje husitski del, šteje 579 vasi in ima 387,000 preb i valjev.
Redek slučaj.
Policist August Leydt iz Brook-yna, N. Y., ki si je bil dal pred tednom dni izdreti zob, je umrl na zastrupljenju krvi v norveški Dolnici. Bil je najmlajši član po-icije.
Samomor profesorja dr. Simonya.
Z Dunaja poročajo: Vpokojeni profesor poljedelske visoke šole dr. Oskar Smiony je, najbrže v hipni zmedenosti, skočil iz okna svojega v II. nadstropju se naha-jajočega stanovanja ter obležal mrtev na tleh. Profesor Simony je bil na glasu kot izboren matematik in je izdal veliko število matematičnih in fizikaličnih del.
Radi prikrivanja svoje zaloge moke
je bila obsojena pred sodiščem v Dunajskem Novem mestu zdrav nikova soproga Ana Kessler na 500 kron globe. Ko je bila oblastvena komisija pri nji, je napovedala, da ima 144 kg moke. Pri kasnejši reviziji pa se je dognalo, da je imela 151 kilogramov, od-nosno 171 kg moke.
IZPOVED AVSTRIJSKEGA DIPLOMATA.
Dr. JOSIP GORICAH.
-o-
(Nadaljevanje.)
Pri vsej tej politiki je igral denar glavno ulogo in srbski kralj Milan je bil popolnoma v krempljih dunajskega zunanjega urada. Na poziv Dunaja je on vodil svoj narod v boj proti Bulgarom. Ko pa je doživel poraz, je bila Avstrija velikodušna ter je ustavila na-daljno prodiranje bulgarske armade.
Od tega časa sta si bili Srbija in Bulgarska smrtni sovražnici in tako sta želeli Avstrija in Nemčija. Od istega časa je bilo slednjima lahko držati Srbijo in Bulgarsko vsaksebi. Ko pa je padla dinastija Obrenovič (prava služkinja avstrijskih intrig) se je pričelo daniti pri obeh teh slovanskih balkanskih narodih in spoznala sta, da sta s svojo bratomorno politiko služila le ciljem Avstrije in Nemčije.
Srbski in bolgarski zastopniki so se na skrivnem sestali ter dosegli sporazum, da se ustanovi skupno carinsko ozemlje. To se je zgodilo malo pred aneksijo Bosne in Hercegovine od strani Avstrije. Vedno čuječi. a z ozirom na balkansko politiko še vedno preveč zaspani avstrijski in nemški diplomati so se zbudili nekega lepega dne ter stali pred završenim dejstvom da sta sklenili obe deželi, Srbija in Bulgarska poskusen dogovor, da se ustanovi skupno -'carinsko zvezo".
Amerikanec bi rekel : "Popolnoma naravno je. da tvorita ta dva krščanska naroda, tako ozko zvezana z vezmi krvi. jezika, vere in zgodovine ter tisočerih skupnih ciljev, carinsko zvezo, ki bi ne o-grožala interesov nikogar, najmanj pa Avstrije in Nemčije."
S tem pa se dokaže, tla se ne razume duše avstrijskih in nemških diplomatov. Vest o tem načrtu je delovala v zunanjih uradih na Dunaju in v Berlinu kot strašna bombna eksplozija.
Kaka škoda, da ni bil takrat Edisonov kinematograf še v splošni porabi.
Lahko bi se videlo v kinematografu vrvenje in drvenje ter dolge obraze, katere je povzročila ta novica v tajnih uradih na Dunaju in v Berlinu. Ako bi bila cela hiša v ognju, bi ne bilo to nič v primeri s strašnim udarcem, ki je zadel te kroge.
Glasen krik na pomoč se j«, dvignil in vse roke se je pozvalo, naj zaduši* požar, ki je pretil uničiti težko delo dolgih let. da se za-seje razprtijo med balkanske narode. Celokupno nemško, avstrijsko in ogrsko časopijc se je alarmiralo in pričel se je boj proti požaru. Nemški in ogrski listi obeh cesarstev so bili polni najstrupenejših člankov proti Srbiji in groženj proti Bolgarski. Zbujeua diplomacija Avstrije in Nemčije na Balkanu pa je bila kmalu zaposlena s sleparstvi in napačnimi obljubami.
Celi načrt se je izjalovil in Avstrija j«* zopet triumfirala. Vtem oziru je treba priznati, da je avstrijska diplomacija nadkriljevala ono Srbije in Bulgarske.
Vem. da bodo rekli moji jugoslovanski bratje k tej opombi, da je vsega nesporazumijenja med obema bratskima narodoma kriva avstrijska intriga. Po Balkanu je splošno razširjen rek, da je Avstrija na dnu vseh nemirov na Balkanu. Srbi imajo celo poseben izraz za to ne posebno plemenito delo avstrijskih diplomatov: — "Avstrijsko maslo" — ali z drugimi besedaiii, avstrijska intriga«
Jaz si ne domišljam, da razumem kaj o diplomaciji, a Tisek te težke umetnosti je premagati vse zapreke in triumfirati nad naj-strupenejšim vaših nasprotnikov.
-----Obdržati glavo hladijo, srce prosto vseh plemenskih ali narodnih predse«lkov ter zasledovati bodoči blagor slovanskega plemena. — to bi moral biti cilj vse balkanske državniške umetnosti. Nobenega dvoma pa ni. da so se ravno v tem pokazali nesposobnim tako srbski kot bulgarski diplomati.
Državniki obeh dežel hi morali zasledovati veliki cilj njihove politike, — ohranitev narodne samostojnosti. To pa zato. ker je le malo dvoma, da jih bo Avstrija ali boljše rečeno Nemčija absorbirala, ako Srbija in zavezniki ne zmagajo v sedanjem boju.
Ni dvoma, da so bili balkanski državniki delno odgovorni za drugo balkansko vojno. Večji del odgovornosti pa pade na Bulgarsko, ali boljše na kralja Ferdinanda, ki je igral ulogo kralja Milana kot eksponent avstrijske politike.
Za vsemi mahinacijami, ki so do vedle do te druge krvave balkanske vojne je stala Avstrija kot pooblaščenka in izvediteljica nemškega imperijalizma.
Nemčija in Avstrija sta želeli zdrobiti balkansko zvezo neglede na vprašanje, kdo bo zmagalec.
Oficijelna Avstrija in cela Nemčija sta bili seveda na strani Bulgarske kot liositeljice nemških idej s posredovanjem kralja Ferdinanda, prejšnjega avstrijskega častnika. Zmaga Bulgarske bi dovolila Avstriji prodiranje <]o Soluna. k«>rak naprej k osvojitvi Carigrada in poti «lo Bagda.la (v Mezopotamiji).
Eno zlo rodi drugo, avstrijska diplomacija je zopet triumfirala in bratski armadi sta se spopadli. Boj je bil sr.lit. a vse za slavo in triumf Avstrije in Nemčije in njih "Drang naeh Osten" — Prodiranje proti Iztoku.
Ko sta Avstrija in Nemčija doživeli zmago ter razdrli bratstvo balkanskih narodov, sta doživeli eno razočaranje, in to je bilo, da ni bil kralj Ferdinand, eksponent njih politike, zmagalec, temveč junaški Srbi.
Triumf Avstro-Nemčije, ki sta tirali ta dva naroda v vojno ter tako za vedno razdejali balkansko zvezo, ki je bila za elovečanstvo III prostost, je bil velik. Konečno sta bili Avstrija in Nemčija prosti, da koncentrirata vse svoje napore proti Rusiji z namenom, da jo u-iučita. Kljub vsemu temu pa sta se grozno varali.
Dunaj. Berlin in Budimpešta, vsi Nemci in Ogri, so bili naravnost zaslepljeni vsled te zmage. Sklenilo se je napovedati Srbiji voj-no. Srbijo je treba uničiti na vsak način. — spraviti z zemeljskega površja — tudi če bi prišlo do najbolj krvave vseli vojn.
Avstrija in Nemčija sta postali še bolj trdni v sklepu, da gresta v vojno, ko sta s strahom zapazili, da se nahajajo simpatije sfovan-skih narodov v Avstro-Ogrski na strani Srbov. To je bil nadaljni vzrok, da se za vedno uniči Srbijo, da se zada konečni udarec jugoslovanskim aspiracijam. Dokler ni bila Srbija pod kontrolo avstrijskih m nemških državnikov, je bil "Amen" vseh molitev cesarja in kajzerja: "Srbijo je treba uničiti."
Z mrzlično naglico se je vojaški in diplomatiški pripravljalo na veliko evropsko klanje, ki je postalo sedaj popolnoma neizogibno.
Cilj je bil, da se za vedno zatre in uniči vse sanje jugoslovanskega bratstva s Srbijo na čelu ter s tem za vedno zadrži Rusijo v Črnem morju. Rusija naj bi nikdar ne dobila prostega izhoda k morju, — nasprotno, nadkriliti bi se jo moralo in iztočni Slovani bi prišli potem pod gospodstvo Berlina.
Vojna v Evropi bi bila nastala, kljub vsemu temu. Dogodek v Sarajevu je bil signal za to.
___Konec I. dela.
Slika nam predstavlja predsednika Wilsona in nemškega cesarja. Wilson je povedal oholemu tfemcu par mastnih v uho ter mu zapretil z vojno ako ne prestane potapljati nevtralne parnike in moriti nedolžne nebojevnike.	\
Of/AS NAHODA. 17. MAJA. I')1.".. ~
Jugoslovanska ^^^ Katol. Jedneta
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry "Way or box »7,Brad-
dock, Pa.	!
Podpredsednik: ALOIS B A LA XT, 112 Sterling Ave^ Bar- |
berton, O.	'
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. 1 Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIKI:
S
MIKE ZT'NTCH, 421—7th St., Calumet, Mich.
PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana.
JOHN VOGRICn, 444—Cth St., La Salle, 111.
JOHN ACSEC, 5427 noruer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. \
JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSF.PII PISHLAR, 30S—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
P0M02NI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Itv. 1
Ely, Minn.	\
LOUIS CHAMPA, od društva iv. Srca Jezuia, itv. 1, Ely
Minn.
JOHN GRAHEK. st., od društva Slovenec štv 114, Ely
Minn.	n
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli latve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe -f »a na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode tirale
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
članom in odbornikom krajevnih društev V NAZNANJE!	N
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.	r
Uredništvo G. N.
-—- G
IZ GLAVNEGA URADA J. S. K. J.
Ely, M i m t., 1. maja 1915.
Cenjenim društvom in članom na znanje:—	p
'1
G!«de premembe izplačila bolniške podpore oziroma centraliza-eije s,- naznanja vs.-m društvom in članom, da ni še veliko društev izrazib» svojfpi mn<-nja. zatoraj ne ihumiio naznaniti resultata za fetlaj. K.-r nas j.* več društev naprosilo, da jim naj damo malo več • asa /a to, s»nn sklenili, da je čas za to volitev še ves mesec majnik. Pričakujemo pa. da nam bodejo poslala vsa društva svoje mnenje vsaj do 11 tie 25. maja 1915.. ker bi radi zaključili to volitev pred 1. iuuij«m. i la tako laiiko razpišemo individualno volitev za mesec junij. «"•«• bod«- dovolj j><>< 1 pore za predpisane in priobčeue predloge. Prosimo toraj š.- enkrat, da vsako društvo pove svoje mnenje.	-
Glede i/vanrediie naklade po 25 centov na vsaeega se naznanja. ,, da mora to sv.oto plačati vsak enakopraven član in članica. Vsak asesment mora biti poslan na glavni urad ne kasneje kakor do zadnjega dneva v mesen. T o j e z e 1 o v a ž n o. ker dokler ne dobimo poročila od vseh društev, ne moremo zaključiti svojega mesečnega ( računa, brez da ne bi pisali društvu, ki zaostane dolg. Pripeti se pa, ,j da ravno ko zaključimo račune, dobimo denar in potem več ne moremo spreminjati naših računov. Posledice so. da nas društva krive, tla pišemo neopravičen doljr. krivda pa zadene naravnost zastopnika ali društvo, ki ne pošlje svojega poročila pravočasno.	<3
Nekateri tajniki vračajo poslani asesment v popravo šele kon- S eem meseca, v katerem dobe asesment v roke. To povzroči zmešnja- I vo pri konečnem poročilu asesmenta. Zatoraj prosimo vse tajnike. 2 če slučajno zaslede kako pomoto v razposlanem asesmentn. da ga č t n k o j vrnejo v glavni urad. da se potem lahko popravi in zo- t pet odpošlje na društvo v pravem času. da zamorejo asesment pra- 1 vočasno poslati na Jednoto. Nekateri se pritožujejo, da dobe ases- 7 men t prepozno. Vsem takim naznanim še enkrat za vselej, da poši- 7 Ijanje asesmenta iz glavnega urada o lvisno od točnih mesečnih po- 1 ročil od strani društev. Ce dobimo točna mesečna poročila, bode tudi 1 točen mesečni asesment iz glavnega urada. Nobenemu tajniku pa ni treba čakati na asesment za pobiranje mesečnih prispevkov od 1 članov in članic, saj vsak ve za naprej koliko ima plačati.	,
Društvom, katera niso poslala popolnega asesmenta in se niso : pravilno opravičila, se tem potom naznanja, da ne dobe njih bolniki bolniške podpore, dokler ni asesment za bolniško podporo plačan ali " dokler se tako društvo ne opraviči zadostnim vzrokom. Red mora biti povsod, brez denarja ne moremo izplačevati podpor. Kdor ne plača, pa naj bo to posamezen član ali pa celo društvo, ni in nemore biti deležen podpor iz sklada, katerega plača. Društva, pazite 11a to, * bolniki so reveži in vsak potrebuje podporo, kakor hitro se inu more " nakazati.	*
Nekaj društev je poslalo proteste proti centralizaciji. Dobili smo jih tudi več za centralizacijo, kakor tudi nekatere proti protestu dru-;tev iz Pueblo. Colo. Vseh nismo mogli priobčiti, ker so bili skoraj 1 enega in istega mnenja, toraj je to nepotrebno tratenje prostora v glasilu. Nobeno društvo pa ne bode radi tega prizadeto, kajti vsi 4 člani bodejo imeli priliko osebno izreči svoje mnenje in pri tej vo-litvi večina bode merodajna. Mi nismo in ne bomo zadržali nobenega važnega poročila od strani društev, če so poročila uradno poslana. ^
D o s t a v e k.	^
Vsem onim društvom, katera so vprašala za knjige za tajnike in blagajnike, oziroma "Cash Book's", še naznanja, da jih ima sedaj glavni urad v zalogi, kakor tudi male Jednotine znake. Cene kakor sledi:
Cash knjige, vsaka ..............................$1.00
Znaki, komad,....................................$0.15
i
. _ _	GEO. L. BROZICH, tajnik.
iz URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE.
-o-
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH.
-o-
Sv. Ciril in Metod, štev. 1, Ely, Minn.
Zopet sprejeti: Gaja Oreskovich; 93, 16922. 1000, 20. — Tomo Sajatovich; 86, 17271, 1000, 27.
Suspendiran: Ludvik Russ, 91, 17905, 500, 24.
Sv. Barbare, itv. 3, La Salle, HI.
Zopet sprejeti : Frank Reeel; 76, 625, 1000. 28. — Antonia Recel; 86, 10852, 500, 23.
Suspendirani: Cindrič Nikola. 81, 13394. 500, 29. — Silo Kra-marsieh. 75. 3976. 1000. 27. —- Jos. Zorn. 7."», 16131, 500, 38. — Mary Kramarsieli. 85. 8184, 500, 21.
Sv. Marija Pomagaj, št v. 6., So. Lorain, Ohio.
Suspendiran: Frank Grmek. 96, 17849. 500, 18.
Sv. Cirila in Metoda, štv. 9, Calumet, Mich.
Zopet sprejeti: John Mukovieli. :>4. 15178. ."»00, 28. — John D. j Stukel, 66, 879, 1000. 40.
Suspendirani: John Kocjan. 71, 15886. 1000. 41. — Luka Ma-tesicli; 63. 2788. 1000. 41. — Geo. Pezderc; 73. 852. 1000. 29. — Geo. I Sajnich, 74. 13527, 1000. 36. — Mary Matesich, 60. 8320. 500, 38. — Margareta Sajnich, 74. 13528. 500, 36.
Premenil zavarovalnino: John Mukovieli, 84. 15178. 1000, 38. $500 na *1000.
Sv. Štefana, štv. 11, Omaha, Nebraska. —
Odstopil: Anton Žitnik; 87. 12S45, 1000. 23.
Sv. Jožefa, štv. 12, Pittsburg, Pa.
Zopet sprejeti: Frank Hrovat; 76. 1003. 1000. 24. — Marv Hro-vat; 77, 8412, 1000, 37.
Sv. Alojzija, štv. 13, Baggaley, Fa.
Pristopili: Joseph Tandarich, S7, 1M)67. 500, 28. _ John Esta-nieli. SO, 18068, 500, 34.
Premenil zavarovalnino: Frank Kerin; 76. 1092». 500. 32, iz .$1000 na $500.
Sv. Jožefa, štev. 14., Crockett, Cal.
Suspendiran: John Galjanich; 85, 14321», 1000. 26.
Sv. Petra in Pavla štv. 15., Pueblo, Colo.
Pristopili: Thomas StarČevieli, 87. 18052, 1000, 28. — Andrej Na red; 92. 18053, ."»00. 22.
Suspendirani: Jacob Kromar: 63, 7747. 1000. 44. — Ludvik Spo-rar; 91. 11656, 1000, 18.
Sv. Cirila in Metoda, štv. 16, Johns'
Zopet sprejet: Joseph Tome; 74. 1256, 1000. 28. Suspendiran: Louis Ogrinc: 88, 6925, 1000. 19.
Sv. Jožefa, štv, 17, Aldridge, Mont.
Prestopil k društvu sv. Mihaela št. 88. v Roundup, Mont.: John Petek; 67, 1300. 1000. 33.
Suspendirani: Simon Joklich: 80. 12«7. 1000. 22. — Frank Glocli; 63. 4135. 1000. 38.
Sv. Alojzija, štv. 18, Rock Spring, Wyo.
Pristopila: Rozalija Fortuna; 96, 180r>4, 1000. 19. Suspendirani: Anton Drriene; «8. 1447. 1000. 36. — John Eržen ; 94. 17030. 500. 19. — John Mrvieh ; 90. 12330. 1000. 19. — Frank Troja r; 79, 4675, 500. 27. — Frank Trpin; 85. 16014. 500. 28. — John Vignuti; 94. 14098, 1000. 17. — Anton Kozolc; 85, 13736, 1000. 25. — Frančiška Dolenc; 71. 8654. 500. 35.
Sv. Alojzija, štv. 19. Lorain, Ohio.
Pristopil: Paul Siladi; 18069, 1000. 29.
Sv. Jožefa, štv. 20, Gilbert, Minn.
Pristopil: Anton Burgar; 88, 18070, 1000. 27.
Suspendirani: Jos. Stupnik; 80, 4517, 1000. 26. — Anton Mohar;
82.	14332. 1000. 29. — Mary Mohar; 84, 14300, 500. 27. — Roza Stap-nik; 83. 9940, 500. 22.
Sv. Jožefa, štv. 21, Denver, Colo.
Suspendirani: Matija Debelak; 89, 7396, 3000. 18, — Joseph Grande; 95. 17705. 1000, 19. — John Tursich; 92, 12356, 1000, 17. — Johanna Tursich; 64, 8836, 500, 42.
Sv. Jurija, štv, 22, So. Chicago, 111.
Suspendirani: Maria Pozek: 73. 8866. 500. 33. — Maria Brdar: -2. 8842. 500. 24. — Frančiška Corak; 79. 12030. 500. 30. — Maria SmilaniČ; 70. 8870. 500. 36. — Martha Badovinac; 65. 8841, 500. 41. — Luise Tekavec; 88, 16401, 1000, 25. — Terezija Kuma: 79, 8852, 500. 27. — Maria Pleša; 86, 15083, 500. 36. — Margareta Zabukovec; 76. 8856. 500. 30. — Andrej Pozek; 68. 1552. 1000, 33. — Joseph Peric: 68, 4799, 1000. 38. — Marko Plesa: 80, 14621, 1000. 31. — Ilia Plesa: 78. 13874. 1000. 32. — Pavel Plesa; 93. 14528, 1000. 18. — John Polds 75. 12347, 1000, 34. — Luka Corak; 76, 10594, 1000. 32. — Geo. Brdar; 72. 153S, 500, 30. — Maks Smilanieh; 67, 1597, 1000, 35. — Jacob Tekavec; 79, 13552, 1000, 21. — Frank Velkavrh; 92. 13492. 1000 i 18. — Joseph Zabukovec; 84. 16543, 1000. 29.
Zopet sprejeti: Joseph Car; 83. 3398, 1000. 18. — Luka Gra I hovec; 76, 7579. 1000, 31. — Nikola Graliovee; 74. 14094. 1000. 37. — John Fabijan; 68, 10204. 1000, 40. — John Stanko; 78, 15815, 1000 , 34. — Frank Ziherle; 84. 15304, 1000, 28. — Maria Car; 91, 13859 i 500. 19. — Louise Fabijan; 75, 10211, 500. 33;— Maria Graliovee i 78, 8847, 5000. 30. t
Sv. Ime Jezus, štv. 25, Eveleth, Minn.
Pristopili: John Klander; 95. 1807, 1000, 20. — John Kotnik
83,	18076, 1000. 31.
> — Suspendirani: John Sustarieli; 92, 15613, 1000, 20. — Frani June; 87, 15510, 1000, 25.
Zopet sprejeti: Frank Petrovcich; 78, 1728, 1000. 24. — Antor Leveč; 76, 3922, 1000, 21. — Anton Skrabec; S6, 16875, 1000, 29. — j Frank Koren; 67, 1702. 1000. 36. — Joseph Barac; 70. 17148. 1000 1 .13. _ Jacob Slarsich; 59. 1687, 1000, 43. — Katarina Petrovcich j 82, 8937, 500, 24.
*	Sv. Štefana, štv. 26, Pittsburg, "»
Zopet sprejeti: George Baraga; 61, 1770, 500, 39. — Frank Ma " lesh; 74, 12430. 500. 35. — John Galle; 73, 3108, 1000. 31. — Anna Barago: 61, 8952, 500. 444. — Mary Galle; 62. 8957. 500. 44. Suspendirani: Theresa Barbieh; 87, 13942. 1000. 25.
1
i	Sv. Mihaela, štv. 27, Diamondville, Wyo.
r Odstopila: Frančiška Motoh; 76, 8975, 500, 31.
Sv. Marija Danica, itv. 28, Sublet, Wyo.
Prestopili k društvu sv. Mihaela, št. 27, v Diamondville, Wyom ing: Anton Krefelj; 70, 2623, 500, 34. — Anton Bostl; 63, 6707, 1000
44. —	_ __ _ _ a -: -	_ _ _ _ _ __ _ __
Raznoterosti. jj
Dragonci na patroli.	j ,
Korporal Jožef Warter od šta- , jerskega dragonskega polka št. y j 5 se je že večkrat izkazal kot j smel patrolin poveljnik. Ob neki [j j taki priliki je blizu neki vasi o- '] ;pazil kozaško patrolo 7 mož. ki ^ Ije prihajala po cesti. Hitro odlo- / Ičen je Warter napadel sovražno 'jezdece, ki pa niso čakali spopadla. marveč se obrnili in oddrvili ^ (nazaj. Naši dragonci sc hitrt* po- ^ skakali j: konj iu zaceli str^jnti t za kozaki. Dva sovražna jezdeca in dva konja sta padla, ostali so r ušli. Dragonci so nato zopet za- -n sedli konje iu nadaljevali svojo pot. ki je vodila prek.^ višine, ka- -c tero je imela zasedeno sovražna infanterija. Kmalo je dragoncc p obsul njen ogenj. Korporal Warter se pa ni dal ustrašiti, napra- q. vil je spreten ovinek in brez vsake izgube moštva ali konj prišt-l g preko nevarnega pasu. Sedaj so jezdili po prostem polju. Kar jim zastavi pot močan kozaški oddelek, ki prične streljati. Dva konja padeta in kozaki pridejo k ataki. ^ Warter, ki je dognal sovražnika ^ in tako rešil svojo nalogo, je moral sedaj gledati, kako spravi na ^ varno svoj mali trop pred veliko premočjo. Začela se je gonja 1 ® življenje in smrt. Skokoma so dr- E vili dragonci čez grm in strn. ko- ^ zake tesno za petami. Ze so ko- C za ki tako blizo. da sovražni čast- ^ nik zakriči dragoncem. naj se u- C dajo. Toda na to vrli Štajerci ne mislijo. Korporal "Warter sproži ^ proti zasledovalcem, dobro mer- ^ jen strel za strelom in z naporom ^ vseli sil moštva in živali se dra- ^ gotici prebijejo iti dospo k svoje i,iiu škadronu. Srebrna svetinja 11 ^ razreda .p bila plači I o za vročo ježo.	>
Interesantna ločitev zakona. C
Bivši nemški poslanik v Rimu, ^ plemeniti Flotow .se je pred ne- ^ kaj leti poročil s kneginjo Marijo ^ Aleksandrovim Šahovsko, spada-jočo med najvišjo rusko aristo- ^ kracijo. Začetkom vojne je kne-ginja zapustila svojega moža, se ^ dala od njega ločiti iu si je zopet ^ pridobila rusko državljanstvo.
Przemysl in njegova prošlost. s
Przemvsl leži v Galiciji 241111 nad morjem- na desnem bregu reke ^ San, čez katero votli 1^0 111 dolg most. Mesto leži ob državni železniški progi Krakov-Lvov in Prze-mysl-Mezo-Laborcz. V Przemvsl u ^ je sedež rimsko-katoliškega in jrr-ško-katoliškega škofa; v njem je bilo tudi poveljstvo 10. vojnega " zbora in trdnjave. V mestu samem sta dve katedrali in štiri dru- " ge cerkve, dve bogoslovni seme- ^ 11 išči iu dve gimnaziji (poljska iu ^ rusinska). V mestu stoji spomenik ' poljskega kralja Jana Sobieskega in pesnika Adama Mickiewicza. j. Mesto je v mirni dobi z vojaštvom vred štelo krog 47.000 duš. Leta 1874. se je Przemvsl spremenil v močno trdnjavo in opremil z moč- ^ nimi zunanjimi utrdbami.
V 10. stoletju je zagospodoval 1 nad Przemvslom ruski veliki knez p Vladimir, leta 1018. pa Boleslav j Hrabri. Leta 1026. je zavladal v f mestu in vsem okoliškim krajem j kakor tudi mestu Jaroslawu ki- j jevski knez. Njegov vnuk Rati- r slav Vladimirovič je bil tu prvi r ^ pravi vladajoči knez.
Leta 1069. je trdnjavo in mesto j [ osvojil Boleslav Smeli, ko je pre- ( ' je mesto dolgo oblegal in prisilil ( I posadko, da se je vsled lakote 11- ( dala. A že leta 1070. je navalil na ( mesto Vasilko Ratislavovič iu je j osvojil. Od tega časa so vladali , mestu in okolici posebni ruski , knezi do letali 79. Kratek čas je . bil Przemvsl tudi v rokah poljske- . * ga kralja Kazimira. Na podlagi . posebnega dogovora se je mesto ( zopet izročilo Ruisji. Šele leta 1430. je prišel Przemvsl za stalno . . pod poljskega kralja Kazimira . ' Velikega. Leta 1498. je mesto po- , , žgal vlaški knez Štefan. Nekaj , kratov so obiskali Przemvsl tudi , t Tatari in kozaki, a brez večjega j uspeha. Že od leta 1218. nahajamo j v J^emvslu škofa grške cerkve. . Rimokatol&ka škofija se je osno- | vala leta 1375., in sicer jo je ustanovil poljski in ogrsko-hrvatski ] kralj Ludovik II.	j
1 "Kurja slepota" na bojišču. |
Pri vojakih na zapadnem boji- . šči je bilo zadnje čase mnogo slu- « čajev takozvane 'kurje slepote': , Ko nastopi noč, vojaki ne razlo- ] čujejo posameznih predmetov, pa dajo v jarke itd. Prof. Braun- 1 schweig v Monakovem poroča, da - se ta bolezen, hemerapolia, pojav-. |lja vedno pogosteje na zapad-_ nem bojišču.
LCENIK KNJIOS
(y/	katere ima v zalogi
(( SLOVENIC PUBLISHING CO. y
^ 82 cqrtlandt st. new york, N. y.
MOLITVENIH:
Marija Varhinja	.60 !
Marija Kraljica	r—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi	—.60
Rajski glasovi elegantno
vezano	$1.201
Rajski glasovi, elegantno
vezano	$1.401
Pot k Bogu, elegantno vezano	$1.20 j Skrbi za duio, elegantno
vezano	$1.20 {
Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški	^—.40
POUČNE KN7I1E:
Abecednik slovenski, tj tan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angieški slovar —.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	~-.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij	—.50
Fizika 1. in 2. del	—.45
Hitri račun ar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem	—.70 NeirJčina brez učitelja, 1,
L: 2. del po	—.50
Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del. vezano	$1.20
Občna zgodovina	$4.00
Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo	—.50
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Sehimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Sehimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$1.00
Slovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel), vez, $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.601
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja •—.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Avstrijska ekspedicija	—.20 Baron Trenk	—.20 Belgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	—.20 Bitka pri Visn	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj za pravico	—.40 Boj s prirodo	—.15 Božični darovi	—.15 Burska vojska	—.25 Cerkvica na skali	—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar)	$1.00 ' Cvetke	—.20 I Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 : Evstahija dobra hči	—.20 I Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Grizelda	—.10 1 Grof Radecky	—.20 " Hedvika, banditova nevesta —.20 ! Hirlanda,	—.20 1 Uildegarda	—.20 1 Hlapec Jernej	<—.60 } Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Tlustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 1 Izlet v Carigrad	—.20 Ivan Resnicoljub	—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Tzidor, pobožni kmet	■—.20
-	Jama nad Dobr.iio	—.20
-	Jaromil	—.20 : Jeruzalemski romar	—.45
-	Kristusovo življenje in smrt
» vezano	$3.00
-	Krištof Kolumb	—.20 i
Opomba: Naročilom je prilož • tovini, poštni na kazni ei, ali poitn eenak fte vračunana,	__
■ Križana umiljenost	—.40 M Kaj se je Makaru sanjalo! —.501
>	Lažnjivi Kljukec	—.20 Leban, 100 beril	>—.20
>	Lepa Vida (Cankar)	—.80
>	Maksimilijan 1.	,_.20
Marija, hči polkova	—.20
)\ Mati, socijalen roman.	$1.00
[Malomestne tradicije	—.25
M Mir Božji	_70
1 Miklova Zala	—.35
>	j Mirko Poštenjakovij	—.20
Na divjem zapadu, vez.	—.60
11 Na indijskih otokih	>—.30
) Najdenč.ek	—.20
) Na jutro vem	—.35
Na krivih potih	—.^0
Na različnih potih	—.20 j Narodne pripevesti, 1., 2.
in 3. zvezek po	—.20
) Naseljenci	—.20 Na valovih južnega morja —.15
) Nesrečnica	i—J25
) Nezgodan a Palavanu	—.20
j Nikolaj Zrinski	_.20
) O jetiki	—.15
} Odkritje Amerike, vez.	—.80
>	Pasjeglavci	$1.00 ; Prihajač	—.30
>	Pregovori, prilike, reki	—.25 I Pri Vrbčevem Grogi	—.20 i Prst božji	—.20 ) Pariški zlatar	—.25
Randevouz	_.25
I Revolucija na Portugalskem —.20
Senila	_.15
) Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki	—.2€
I Strahovalci dveh kron, 2 ) zvezka	$1.60
>	Sherlock Holmes,
) 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč	—.20
) Sreeolovec	—,20
) ^trah na Sokolskem gradu, ) 100 zvezkov	$5.00
i Strelec	—J20
i Sanjska knjiga, velika -J60 Slovenski saljivec	—33
I Štiri povesti	—.20
Tegetthof	—.25
) Turki pred Dunajem	—.30
) Trije rodovi	—.50
Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 ) Zlate jagode, vez.	—,30
) Življenjepis Simon Gregor-
>	čiča	—.50 Življenja trnjeva pot —.30
) j Znamenje štirih	—.30
Za kruhom	—.20
) Z ognjem in mečem. 7 zvez. $2.00 ) Življenje na avstr. dveru ali ) Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75
>	I
SPILMAN0VE POVESTI:
) 1. zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20 ) 2. zv. Maron, krščanski
deček	—,25
j 4. zv. Praški judek	—.20
J 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25 ) 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 ) S. zv. Tri indijanske pove-) sti -—.36
)	9. zv. Kraljičin nečak —.30
)	10. z v. Zvesti sin	—30
3	11. zv. Rdeča in bela vrt-) niča	—.36
3	12. zv. Korejska brata —.30
5	13. zv. Boj in zmaga	—.36
5	14. zv. Prisega huronskega 5 glavarja	—.30
^	15. z v. An gel j sužnjev —.30
^	16. zv. Zlatokopi	—30
^	17. zv. Preganjanje indijan-^ skih misijonarjev	—.30
j	18. zv. Preganjanje indijan-j skih misijonarjev	—.25
3 19. zv. Mlada mornarja —.36
5	—nMJ
TALIJA:
3
3 Zbirka gredaliških iger.
5 Brat sokol	«_.2S
3 Cigani	_.46
D Dobro došli	—.20
[> Doktor Hribar	—JO
0 Dve tašči	—.20
Pri puščavniku	—.20
0 Putifarka	—.20
Raztresenca	.—.39
0 Starinarica	,—20
0 V medenih dneh	—JO
0 Zupanova Micka	—.30 0
[j	RAZGLEDNICE:
0 Newyorske, s evetlieami, 5 humoristične, božične, novoletne in velikonočne, 0 komad po	—.03
0	ducat po	=—JM
I
1	ž iti denarno vrednost, bodisi v go-tn ih znamkah. Poitnina je pri vseh
IZMlSEVALM ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt SU New Tork, S. X.
Tajniki:
Edward Kalisfa, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. Rudolf Troit, YV. Central Park, New York, N. Y.
John Jact-r, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, M Lan.
Denar, kolikor pa podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr.
John JaKru. Vsaka vplačana FVota btxle (»utrjena po blagajniku in razglašena
po slovenskih listih.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so pros eni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: stavilo članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. ta jnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila ticoca se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH. glavni tajnik. G119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Onim podružnicam in posameznikom, ki so dosedaj naročili Pravila Slovenske Lige smo jih odposlali. — Vse ostale iztise smo po-' si ali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki še nimajo pravil, naj se obrnejo naravnost nanj — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G. N.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
ODLIKOVANJE
Častniki.
i /. v ' • 11 m » «t«-koraei j,> s., dobili:
Al. >»r x rezervi Martin Žunkovie, e/.	poriM-mk 4 j. pespolk.i
vijuntnik M. pešpolka Kmanuelj
zdravnik pri vojni bolnišnici loj dr . Al : h. . < ernie. Vojaaki zasluž-j ni kn/.ee -J. razreda z vojno dekoraciji. so dobili: rezervni poročniki
.espolka Stanko Matič in poročil iv :12. pe^polka karol Stiplošek.j
/nanje je dobil stotnik 24. lovske-! .i bataljona Josip Jaklič. Si-num
la idis ua belo-rdečem traku so dobili: rezervni poročnik dr. Kr-1 iust Gamilaek. nad po ročni k 30. p. ipolka Adolf Jež. poročnik 24.1 p> špolka Henrik Majcen in stotnik artilerijske^ štaba Karel IV-1 čeiiik. Z bronasto častno kolajno Rdečega križa j«* odlikovan poveljnik dunajske orožarne podpolkovnik Fridolin Kavčič. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo so dobili: stotnik 5 domobranskega pešpolka Fran liloboč-nik, nadporočnik 2. domobr. peti-J polka Alojzij liarle in pred sovražnikom padli nadporočnik 3. polka deželnih strelcev Fran Ko-račin. Signum laudis je dobil višji zdravnik v rezervi pri 1. domobr. p«-spol k u dr. Maks Krasnik.
Vojni kurat v evidenci domo-branstva Jo«p O^ris je dobil duhovniški zaslužni križec II. razreda na belo-rdečem traku.
Moštvo.
Srebrno hrabrost no svetinjo I. razreda *o dobili: korporal Vinko lVčnik; iufantermti Josip Anto-nič, Lovro Kobau in Anton Stef-lie; bataljonski hornist Ivan Ku-biuik; vsi pri 7. pešpulku. Računski podčastnik I. razreda Anton Ribič, »Vtovodji Fran Munda in Mihael Pseničnik ter korporal .Josip (»obee, vsi pri 67. pešpolku. (Vtovodji Štefan Plesničar in Fr. Zore, oba pri '17. pešpolku. Nad-' lovee Uregor Skaza. četovodja II. Maeinek in podlovee Pavel lvve-j der, vsi od 7. lovskega bataljona. Srebrno hrabrost no svetinjo II. razreda so dobili: četovodja Martin Kozmie, korporala Simon Ra-dišuik in Josip Krabina, desetnik Valentin Miki, enoletni prostovo-ljec-medieinec Ferdinand Rak, in-fanteristi Josip Vakovnik, Bernard Vavnik in Josip Černej, vsi pri 7. pešpolku. Računski podčastnik I. razreda Alojzij Travnar ter infanterista Fran Lepenik in Anton Zunko, vsi pri 47. pešpolku. Četovodja Martin Fekonja, kor-
!j» -rala Anton Močnik in Ciril Paj. | itifanieristi Fran liezjak. Florijau
D- le. Rafael Kolar. Anton L*-
-k	Martin Str-.tuiik in Ant m
■ (
Tvžan. .-i j ri "-7. j»*-špolku. t ito-\>dji Frban Leban in Jaroslav S tviuka, infanteristi Fran Baeie, Fran K.-š. J..sip Klanšček, Fran M« ni.\ Avgus: Pahor, Ivan Pav-. Št. fan IVtroviie. Ivan I*>-
.pa! in Josip K>zma, vsi pri MS. h>"«P >lku. 1' Mllovca Josip Hodnik in Fran Skoda ter lovca Anton lilaznik in Ivan Kočija n, vsi pri 7. lovskem bataljonu. IVtovodji | Josip iVrnelič i:i Ivan Čibej ter
korpo Fran Dobovišek in Edvard j skiber. vsi pri 22. liiuuicijskein hMldelku. Vsi Slovenci.
KRANJSKO.
S severnega bojišča je prejelo ; uredništvo "Slov. Naroda*' v • Ljubljani sledeče pismo: Ko sem ^ na velikonočni ponedeljek jezdil iz vasi M. v mesto N., kjer sem inu službeni opravek, udaril sem ^ jo čez brda v ravni črti proti me- } stu in s tem prihranil precej pota. ^ j Med je/o čez nizki grič zapazim j
i n:» desni na vrhu kakih 80 kora- .
j
kov brezov križ. Ker me ie to za-
s
; mmalo, sem jezdil tja in videl na-I	• -	• »	I
i pisano na križu s svinčniKom:: "Tukaj je junaško končalo življe- j nje ls slovenskih fantov pešpolka št. 17." Bila so tudi imena zapisana, a Ir.la so sprana od dežja in se jili ni dalo več citati. Grob in 1 [okoli trroba jo bilo polno belih pomladanskih cvetk; torej je nara- ^ va ovenčala že tem junakom grob. (»ropal sem jim grob s tem, da ^ j sem utrgal par rož, eno od teh po- | šiljam Vam. gospod urednik; . cvetka sicer nima nobene vredno- j' sti, zrastla pa je na zemlji, katero je napojila slovenska kri.
Izpred sedišča. Pred deželnim x sodiščem v Ljubljani st1 je vršilo 1 v zadnjih dneh več razprav proti 1 osebam iz kamniškega in logaške- 1 ga političnega okraja radi prikri- s vanja zalog krompirja in drugih živil. Obsojenih je bilo kakih 20 oseb. A kora vno je kazen stroga in je najmanj z enim mesecem stro- t gega zapora odmeriti, je sodišče 1 kazen znižalo na 5 dni do 24 ur 1 navadnega zapora, kajti umevno t je. da so obsojenci iz napačnega strahu pred eventuelnimi rekvizi- c i eijami zamolčali oziroma prikrili t svoje zaloge. Mnogim je pa tudi i na tem ležeče, da svoje pridelke i i i/, dobičkoželjnosti prikrivajo, da i bi v ujrodnem trenutku občinstvo t z nesramnimi cenami izkoriščali. — K<t so zahtevale pretirane ce- ] ne za mleko, so se morale zagovarjati pred kazenskim sodnikom i ljubljanskega okrajnega sodišča . tri prodajalko mleka. Neka po- i sestnica iz bližnje ljubljanske o- ] kolice je zahtevala za liter mleka 1 30 vinarjev, čeprav je vedela, da i je splošna tržna cena le 24 vin.; dve drugi sta pa prodajali mleko ] v kozarcih večinoma vojakom po i taki eeni, da je prišel liter mleka ]
OJT/AS NARODA, 17. MAJJf, 1915.
l\a
nad 40 vin. Obsojena je bila vsaka na tri dni zapora in 20 K denarne globe, poleg tega mora kajpada trpeti vsaka tudi stroške kazenskega postopanja. — še nekoliko poprej j«* pa bil obsojen pred istim sodiščem neki ljubljanski tr-tr-.vee 7. moko. ker je isto predra-prodajal, na 2<*» K denarne globe ali v slučaju neizterljivosti na 20 dni zapora. — Radi draženja raznih živil, osobito krompirja. je bilo v zadnjih časih tudi pri mnogih izveuljubljanskih okrajnih sodiščih z občutnimi, deloma zapornimi, deloma denarnimi kaznimi — do 1-jO kron — kaznovanih več produeentov. kakor tudi prekupčevalcev živil.
"Planinski Vestnik" v Ljubljani po vojni baj.- ne bo ve" izhajal.
Štajersko.
Vojna oskrb v Rcgaški Slatini.
Štajerski dtželni odbor je začetka spomladi del svojih zdraviliških domov in Vsa zdravilna sredstva. vštevši zdravilne vrelee. dal na razpolago Rdečemu križu, ki je sklenil, s 1,"». aprilom v Rogaški Slatini poklicati v življenje tizika-lično-ortopedično zdravilišče z 2-1'» posteljami. Pob-«r za nastanje-nje i-ekonvalescentov v zdraviliških hišah vila Paterbaus in še v neki drugi vili naklonjenih pro-storov je ustanovil deželni odbor 2<(o polnih prostih mest v pred--'V <ni in posfzoui za častnike in vojaške uradnike v deželnem zdravilišču in za po l«x» častnikov o/iroma vojaških uradnikov v vsaki zdraviliški perijodi dovolil pr»H*ejšnje olajšave. Posebnost in v-stranost zdravilnih pomorkov deželneira zdravilišča omogočata izvedbo temeljitega ortopedične-ga zdravljenja s ponun-jo popolnoma opremljene Zanderjeve dvo* rane. bllroterapevtičnih j»r«-po-uočkov. vroč,-zračnih kopeli in p'-osio/tačuih gimnastike. V oddelku za diefetiko se sprejemajo 5» dni na želodci in črevesu, ki jih
zdravijo tudi s pitnim zdravljenjem. Nadalje s.- ustanovi oddelek za lit-rv .zne in srčno nervozo. kjer se bodo porabljale znane in lavno preizkušene osrljikovoki-sliiisKe kopeli. Posebno je j»oudar-jati. »la za z»lr;t v jI išče in njegovo okolieo ui nevarnosti, da bi -e zanesle nalezljive bolezni, k<-r so se v zdravilišču ukrenile najobsežnejše odredb*-. S.-zija se j,- pričela aprila in traja do oktobra.
koroško.
Ranjenih vojakev je bilo v Celovcu v c. kr. rezervni bolnišnici št. 2 dne 10. aprila G častnikov in l;i4;> mož. v c. kr. rezervni bolnišnici št. 1 pa 1"» častnikov in 13-J2 mož.
Zaprisega prostovoljcev. Dne
IS. aprila se je vršila v Celovcu lia Herbertovem travniku slovesna zaprisega dijaških stotnij e. kr. prostovoljnih strelcev, 240 po številu. Spremljalo jih je po mestu na stotine ljudstva. Vojaški poveljnik je imel nanje navdušen nagovor. Pri slovesnosti je igrala tudi vojaška rezervna godba.
Cerkvena slovesnost. V cerkvi sv. Duha v Celovcu je 18. aprila podelil knezoškof dr. Adam Haf-ter gojenkam uršulinskih šol prvo sv. obhajilo. S stolpa je naznanjala papeževa zastava izredno slovesnost. 70 prvoobhajank je pričakovalo pred cerkvijo" knezoško-fa in ga spremljalo k oltarju, kjer je daroval sv. mašo, pred sv. obhajilom imel ginljiv govor, opozarjajoč otroke na pomen in slovesnost obliajilnega dne. Opominjal jih je, da naj v sedanjih resnih. težkih časih molijo posebno za domovino, cesarja, vojskujoče se vojake in padle junake.
primorsko.
Pogreša se Josip Ivančič, učitelj na Tolminskem. Nahajal se je meseca septembra kot vojak v przemvslski bolnišnici in od te- . d«*: j n i sluha ne duha več o njem.
Smrtna kosa. V Gorici je umrl: c. kr. kapitan mornarice v pokoju Janez Dolenc. — V Dornbergu je umrl posestnik in občinski odbornik Anton Rijavec. star 45 let; istotam je umrla Frančiška Kavčič, stara 49 let.
Smrtnonevarno obolel je Mat ko Mandič, profesor v Trstu..	j
"Gazettino Popolare" v Gorici! zopet preneha izhajati. Prenehal je bil januarja, potem je začel zopet izhajati. Glavni urednik Josip Kersovanv je bolan, sotrudnika, ki ga je imel, so poklicali pod o-rožje.
Aprovizacija Trsta. "Piccolo" poroča, da so bile 22. aprila malone vse pekarije v Trstu preskrbljene s kruhom, kakor je bil prej-
Vojska uniči vse,
ne uniči pa kakovosti in dobrote vina
izdelanega is pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki
Louis Knaus
3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O.
največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrst in cen:
Delaware...........$1.00 galon I Iwes............65—70c. galon
Katawba.......76—80c. galon | Rudeče..........55— 60c. galon
Navedene cene veljajo za naročila od *5 galon naprej. Pri manjiih naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna sa kar tudi jamčim.
V_ zalogi imam tudi žganja po starokraiskem načinu žgana kot DROŽENKO in TROPINOVEC.
Naročila m izvrže samo proti predplačilo.
Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj.
Kadai je kako droStvo namenjeno kopiti bandero, zsbuvc, regsli-fodbene inštrumente, kape itd., ali ps kadar potrebujete uro, verižico, priT»tai prstan itd., ns kupite prej aikjer, da tudi mene cacen) vpriiat«. Upralinj Vas itm« le 2c. ps si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vret pošiljam brezplačno. Pilite poaj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
M	Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL C7
«41 Suttner	A?
i a; "Doli z orožjem!" |
Lev Kikolajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim nžit- m \ ^ f kom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo i Ž vpliva na človeka in obsega nel>roj lepih misli....	SC
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madama Stael nI ' »j > bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttuerjeva.	tj
m t	Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanje- H
ga časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da i II i se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajse poljublL f V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem «0* gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orož- j ] U [ Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko c<» ra > rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. j E3 [ W • Ko sem jo prebral, sem zažolel, da bi se prestavilo knjigo v vse
kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v , " V Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto 1 jj 1 Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to j knjigo?
2£ Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih M J 11; kdaj bral____
W >	C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spi I
^ " ' lall ljudje, ki se borijo za svetovni mir....	vj *
1 1	Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1S00 v Berlinu) : Ij
^ X Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po- ' u 1 >j 1 nudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi SU žnjo S M križemsvet in učili vse narode....	1 []
t K 1	Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govo- M
] IS ( rn v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi V* * V opisana
na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal nolten voja- c5 \ fj f 6kl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta ^ J	pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, 1 [j
1 2 , da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo J w ! 1!	CENA 50 CENTOV.	Jfi
J	Naročajte jo pri:
|| Slovenic Publishing Co., iS
I 82 Cortlandt Street, New York City, N. T. £ ,5	£
Strcssmayerjev spomenik. Ki- j
par Rudolf Valdec je dogotovil mo«l:'I -za spomenik, ki se postavi hrvaškemu škofu in velikemu Slovanu .losipu Juriju Strossmayer-ju v Osjeku v Slavoniji. Spomenik bo vlit i/, brona in bo veljal 41UKHJ K. Zbranih j«- že :i:i.0<>0 K.
Iščem >voje«a brata FRANKA Bl'RrlA. Pred enim letom je bil tukaj pri meni v lirousrhton. 1 Pa. Od tu je šel v IJutte, Mont.. .
in potem nisem liif* v«-e sliš;il o njem. Jaz sem hudo bolan, imam j«-tiko; dnt*vi mojega živ-Ijenja so šteti in moral bom kmalu zapustiti suprogo s tremi otroC-iri. Prosim ga. da se mi vsaj jii>:iifiio javi. Zajedno pa prosim e»*nj_ rojake, ki ga poznajo. da $ra opozorijo na moj zadnji klie. — Joseph Uurja. P. O. II .x l-".7. I»roughton, Pa. 15-18—5
r	t
! Varujte svoje zdravje. I
t Kadar str bolai id potreba-	!
? jete pomoči, takrat s« zaupno	*
t obrnite do nas, da vam poma-	r
I gano 2 dobrimi evropskimi ptd.	I
! zdravili Ako vam niso druga	I
zdravila pomagala, zato ne	T
I obupajte, evropska zdravila ro-	4
t jaki hvalijo kot izvrstna za vse	*
{bolezni. Na slo in sto zahval	|
nib pisem smo prejeli, ko se I)ud	I
l je ozdraveli od dolgoletnih bo-	j
t lexai. Zdravnik speciaiist za	j
I spolne in kronične bolezni ura	.
i duje od 4—♦> pop. v M Manufac	|
j ture Bid® 31 Zdravniški svei	j
I vsakemu zastoni	* j
DOM. I.EKARNA.
t P O. Bos SIO. Milwaukee, Wis j ,
:...............1
Evropsko zdravljenje v Ameriki.
Al! trpite na kroničnih boleznih ' pljuč, želodca, jeter, čreves, krvi ali živcev?	- i 1
i . -°-
Na'i zavodi za zdravljenje kroničnih bolezni opremljeni z j j vst-mi modernimi električnimi jiri- | pravitiui. Tudi zdravljenje z ru- ( dijem in krvnim serumom, kot ga je najti le v velikih evropskih S4inatorijib. Knjlži^-e t označbo ' uratlov in načinov zdravljenja
zastonj. Pošljite ime ln naslov na: Dr. L- E. SIEGELSTEIN, 308 ptfuint BUf. 74« EocliJ Arene. __CIcTelasd, Ohi«.
FARME.
Predno se odločite kupiti farmo, tedaj mi pišite za pojasnila glede naših zemljišč v Rusk, Chippeva in Taylor okrajih, Wis. Pošljem Vam vzorec prsti in drugo glede naše farmarske naselbine, kjer je že čez 20 slov. rodbin naseljenih.
A. H. SKUBIC c.|of John S. Owen Lumber Co.
Sheldon), Wis.
PRVA HRVAŠKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI
■	priporoCa n vsem
^WHBl	Slovenskim tam-
^onA	buraikim zborom, ' kakor tudi poBa-
^UB	meznikom, ki Iju-
fiB	bi jo tambuie. V
JHH	tej ta vara i se izde-
Joj^B	lajejo tmmbure po 1
ApH	uuBowjhm liita-
^ H	■■ ln najpop«Iaaj-
H B	ilk uaataiških na- *
0 H	OkiaSeoe ao z bi- <
S H	seri ia veakorrat- *
B H	nimi rolamL
m H	Velika zaloga ,
B	vsakovrstnih godal ]
in najboljših prra flfi^^^Q mofonov ter finih 1
^^^ggjSaSy	slovenskih p!o5c i.
ly^Rv^^fti Veliki Ilustrova-BnPn^^UHHg ni cenik ■ slikami < po lijem vsakem« I
Ivan Benčic *
^^	4954 SL CUir An., ;
Olavaland. Ohio.
Kje je moj brat ANTON P.ER-[ KOPEt;*. Pred 7 leti je bival nekje na zapadu in sedaj ne vem prav nir- o ujcui. Doma j»*, iz Vavte vasi pri Novem mestu.j Prosim cenjene rojake, C-e kdo kaj v.- o njem. »la mi javi, ali naj pa >a:u oglasi svojemu; bratu: Frank Berkopee, 1562 E. 45th St.. rleveland. Ohio. (15-18—5)	j
f
POZOR SLOV. DRUŠTVA!
I j Radi neugodnih razmer se pro-da tamburaške inštrumente / \ i?"l ■j zbor, še popolnoma dobre, vse-. j mi potrebščinami. j»artiture in r note vezane v trdih platnicah; [ šola za učenje, torej v«-, kar po-jtrebnje novoustanovljeni taiiibu-^Iraški zbor. Za pojasnila pišite na: Paul Bartel, H'lC Lenox Ave.. North Hii t j 14-17—r,	n.
Velika zaloga vina in žganja. |
% ^Bk /l^tr	MARIJA GRIILL |
Prodaja belo vino po................ 70c. gallon	>
črno vino po................ 50c.	{
I ^H^HhR Droinik 4 gallone za .................... $11.00	1
F ^H^^H^^B^B^ Brinjevec 12 steklenic za................ $12.03
I	4 galione (sodček) za.......... $16.00	\
i Z^n^HB Za obilno naročbo se priporoča
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR j
(Xotaiy Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR \
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in d.;je potrebne nasvete v vs.-h vojaških zadevah. K"j;ikorn. ki /-]>■ dobiti amt-riški državljanski papir, »laje potrebne informacij.- glede J datuma izkreanja a!! imt.-na parnika.	(
Obrnite zaupno na nj- Lii. kj.>r In »ste t»«rno in soli<Ino p.>«treženL J
Dr. Josip V. Grahek.
«! EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. V
Zdravim vse bolezni moSke, žen?ke in otroJje. S41 Eaat Ob.o St., [Allegheny ] N. S. Pitt»b»rX, P.. 'Nuarotl "HoUla'Psvlln«« - Kar iter. I. L I in 4 vcrljo naravno do no e h e«
šiiji dan obljubil prebivalstvu namestnik. Ljudstvo, ki je eakalo na kruh. se je pritoževalo, ko ga .je dobilo, da se i t* v nekaterih pekarnah spekel veliko bolj črn kruh nego v drugih, a eena je bila povsod i ista. T*-mu je bila kriva okolnost. tla sta bili bela in črna ječmenova moka vsaka zase v posebnih skladiščih in tla se v naglici. s katero se je razdelila moka pekom. nI mogla preje zmešati ter >e je zato zgodilo, tla so nekateri peki dobili samo belo. drugi pa samo črno moko; k«-r so imele vse pekarije nalog, da nemudoma zmesijo kruh. peki niso čakali druge moke. marveč so zamesili kruh iz tiste, ki >0 jo najprej dobili.
Zmrznjeno meso. v Trstu ima parobrodna družba Austro-Ameri-eana primerne priprave, da v njih zmrzne meso. ki ga jemljejo v mirnih časih ladije seboj. Zdaj se bodo tt- priprave porabile, da se tržaškemu prebivalstvu preskrbi meso. Že tekom zadnjih dni >->• ll!7 na Dunaju in v Budimpešti kupljenih volov zaklali 111 meso vložili v omenjene priprave, zdaj pa imajo še r.«l pitanih volov, ki }>ri-dejo nekoliko-pozneje ua vrsto. V pripravah Austro-Amerieane je prostora za 50tU«Mi kar mesa.
Mcka. Preti mriškim deželnim odborom je dan na tlan polno ljudstva, ki prihaja po moko. Se-<:aj so razdeljevanje tako uredili, da bodo izdajali znamke za moko. Za koruzno moko bo znamke raz-deljevalo glavarstvo, z.i pšenično moko }>a magistrat.
Kradel je meso ranjenim vojakom kutiar v pomožni bolnišnici zavoda Austro-Amerieana v Trstu. I'kradel je vsak dan 5 do b kvr !llt*s;i. Seveda	Zaprli ill
tudi	ki 'iru .j ■ ■ t ri t»*m
uia «?ala.
Pctcpljen pamik. l»ami k "Trie--ter I)."" bi bil itnel odnluii iz ir-žaške Inke v Dalmacijo. V<e j« bilo že pripravljeno za odiiod. ko se j«- parnik mo-nkrat liairnil na >tran proti ko]»n> »ii in s»* naposled ]>opoluonia zvrnil na tisto stran. Jambori in dimnik so se zlomili in pri tem pokvarili krov. V desetih minutah je bil \ - > parnik pod vodo. Mornarji ^e pravočasno re-šili.
Predaja rib. Te dni je bilo na ribjem tr^ru na Reki zelo živahno. Na prodaj so bile silne količine rib. Zjutraj >0 prodajali kilogram >a rdel je po IG vin., a kasneje so bile te ribice še cenejše. Tudi o-^talili ribjih vrst je bilo na trgu prilično mnogo. Bilo je na prodaj tudi mnogo rakov, a so bili razmeroma dragi.
Iz nesrečne ljubezni. V Pulju se je 2'2. aprila z revolverjem težko ranila privatna uradnica Amalija Urban, st^ra 20 let. Prepeljali so jo v bolnišnico. Pri sebi je imela še 4 naboje. Rana ni smrtnonevar-11a. Vzrok poskušenega samomora je baje nesrečna ljubezen.
DALMACIJA.
Vojni ujetniki. Poljedelsko ministrstvo je izposlovalo dovoljenja vojaških oblasti, da se pošlje večje število vojnih ujetnikov v Dalmacijo, kjer bodo opravljali poljedelska dela na državnih posestvih v Vrani.
Zapirajo denuncijante. Zader-ski "Narodni List"' javlja, da so v Splitu zaprli nekega Š.-a in da je državno pravdništvo dvignilo proti njemu obtožbo, ker je de-nunciral dva poštenjaka, ki sta bila aretirana in ki so jih izpustili na svobodo šele, ko se je dognalo. da jih je deuuncijant laž-njivo denunciral.
HRVATSKO.
Vojaška vest. Divizijski poveljnik Anton Lipoščak, ki je bil pred kratkim prišel v Zagreb na dopust, je moral vsled brzojavnega odpoklica prekiniti svoj dopust in prevzeti vodstvo 2. pehotne divizije v Karpatih.
GLAS NARODA, 17.* MAJA, Ifl.",.
jSenca mečai
i ž	ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA I.	g
Angleški spisal Robert Buchanan. — Za Glas Naroda gj»
12	(Nadaljevanje).
Osmo poglavje. KORPORALOVO OGNJIŠČE.
Oni ve<Vr j«« navdajalo .Marcelo novo. dotedaj nepoznano euv-stvo. Hodila je semtertja kot v snu. Pn-bledevala j«- in zardevala in roki sla s«- ji tresli, ko je rezala eni i kruh. Z brati je bila ljubeznjiva Ter je naenkrat dobila rudno navado, da je poljubljala mater in striea Kwna. Mati jo j»* opazovala z radovednostjo, kajti napol se ji je dozdevalo, kaj naj pomeni vse to.
Tiha ljubezen je sladka, a prvič izgovorjena še slajša, kajti ona prin«-s»* mirno gotovost in prvi poljub ljubezni. Do doii<"nega dne ni RoIihii nikdar omenil z besedico čuvstev. ki so prevevala srea obeh. Do tiste ure jo je poljubil le na liei. Sedaj sta se pa združili ustnici in tiha obljuba je bila zapečatena.
Sreeanje z mojstrom Arfollom jo je nekoliko potlačilo, a ta oblak je A«*l kmalu mimo. V svojem srcu ni nikdar niti za trenutek dvomila, da je Rohan dober kristijan v obojem smislu, da veruje namreč prvič v Boga. drugič pa v velikega Cesarja.
Verska vzgoja Marcele je bila dvojna.
Njena mati. priprosta kmečka žeiiiea. je bila pobožna, seveda z vsemi znaki pohoznosti. združen** s praznoverjem in zunanjostmi. ! Ta način pobožnosti je skušala francoska revolucija zastonj iztrebiti iz Francije. Vdeleževala se je vseh verskih eerimonij v majhni vaški cerkviei ter je verovala v vse čudeže vs«-|i svetnikov. Ni pa oboževala kraljev kot je to dodajalo <lriifrač<* pri ljudeh njene vrste. Župniki in kaplani v Kromlaix niso bili namreč nikdar navdušeni legitimist (pristaši prejšnjih francoskih kraljev). Z vso dušo pa j»* sovražila revolucijo.
Bila je zelo rodovitna ženska. Njen mož. starejši brat korpo-rala. je bil ribi."- ter je utonil pri velikem viharju leta 17H6. Korpo-' ral. ki je prišel takrat kot navaden vojak na dopust iz Italije, jo je našel udovo s številnimi, nedoraslimi otroci. — od najstarejšega Andre ja, ki počiva sedaj v ruskem snegu pa do najmlajše. Mar-j cele. O .lannieku ne govorimo, ki je še počival pod srcein matere.
V	krogu malih otrok, ki so mu plezali po kolenih ter se oprijemali njegovega vratu iu v navzočnosti jokajoče se udove. je prisegel K wen Derval veliko prisego, da se ne bo nikdar oženil, da pa bo oče sirotam brez očeta in brat ženi svojega brata. Svojo besedo je tudi držal.	|
Boril se je na različnih krajih sveta, služil je svojemu Mojstru' 7 vso udanostjo oboževanja, a vedno se je skrbno izognil vsaki priliki. da potroši svoje težko prislužene novce. Raditega se ga je nazi-\aio stiskačem. Družinica dotua pa ga je potrebovala in korporal jo je redil in lahko rečemo, s svojo lastno krvjo.	J
Konečno. v bitki pri Austerlitzu, je padel ter izgubil nogo. Njegova služba je bila končana in od iste ure naprej ni bil Mojstru več v korist. Dobil je precejšno odškodnino ter je vsled tega še vedno lahko vršil svojo nalogo napram otrokom, dasiravno ni mogel več slediti veliki "S ene i", ki je šla preko sveta.	,
Zdelan, začrnel. z leseno nogo. pokrit s svetinjami, s srcem polnim hvaležnosti iu žepi napolnjeni z darovi za otroke, se je vrnil
v Kromlaix ob morju. Tam je prebival od takrat v polnem miru. _
junak, orakel iu popolnoma družinski oče. dasiravno je bil samec J
Korporal Derval je ohranil kljub razuzdanosti vojaškega življenja in kljub vsej neveri čistost značaja in priprostost duše, ki ni bila ravno značilna poteza Napoleonovih veteranov. Spoštoval je ženske, kar ga je razlikovalo od drugih veteranov, ki niso bili posebno natančni v tem oziru. Veroval je tudi v Boga. Ni bil to. kar imenujemo dobrega katolika, kajti redkokdaj je šel k izpovedi in pri maši je bil vsako b to le enkrat, na božični večer, pri polnočniei. Vedno pa j.- vzel z glave svoj stari, obnošeni klobuk, kadar je zvonilo Angelsko češčenje iu z imenom Boga je spajal v molitvi ime velikega Cesarja ...	• ,
I/ njegovih ust niso nikdar prišle dvomljive šale in nikdar se ni vmešaval v poduk udove. ko je učila otroke ljubiti in moliti Kri-S sta, spoštovati župnika in iti skozi žvljenje pošteno, kot se spodobi za otroke dobre ženske.
V	dolgih zimskih večerih, ko je divjala vihra z morja ter je ležal /unaj visok sneg. pa so s«, zbrali otroci krog starega veterana ter poslušali z odprtimi usti povesti o velikem možu. ki je bil izmed vseh živečih ljudi prvi za Bogom.
Čudno, a resnično je bilo. da so se te povesti najgloblje vtisnile v srce male deklice. Marcele. Bila je bolj navdušena in dovzetnejša kot pa njem bratje. Ker se jo je od mladosti utrjevalo v veri da ie <Ys«r božanski, ga je oboževala prav iz srea in v tej veri bi je nihče ne omajal in ta ljubezen bi nikdar ne umrla v njej O Cesariu je slišala tako zgodaj kot o Bogu. Bog in on sta bila v njeni domišljiji ner«združljivo zvezana. Z vsako molitvijo, katero je molila z slehernimi sanjami, katere je sanjala, je postajal Cesar svetejši 111 svetejM. obdan z lučjo vere in udanosti.	j
\ tem večeru, ki je bil zanjo najznamenitejši, v tem večeru ljubezni pa je Marcela v vznešenosti novega čuvstva skoro popolno-, ma pozabila na sv,»j idol. Vedno iu vedno, ko je hodila semintja po ** r,,t,U dvignjeno v naročje Robana; slišala je zamolklo mrmranje ... čutda je. kako se njeni deviški lasje vsinajo po razpa-JjeUeUI licu. ki je obrnjeno proti njej.
ReS je bila lepa v svoji priprosti bretonski noši. ko se je Hbala po 1m.ni. Raznobarvno krilo je blestelo v svitu zahajajočega wlnca J** bil prostor sličeu drugim iste vrste. Bila je soba v kateri se je vse shajalo: obedniea in kuhinja obenem. Običajne klopi so stale ob zidovih in precej prostora je zavzemala velika miza Na sten. so bile pritrjene police, napolnjene s kuhinjsko posodo ter razi.enim drugun blagom, zavžitnim in nezavžitnim. V kotu v bli *im ognjišča, je stala velika postelja, segajoča do stropa. Na dru-i Stran, sobe pa je stala druga postelja, iste oblike, le manjša Velik rrn, lonec je stal na rogovilah nad ognjem in kot kurivo se je upo-rahljalo sot o.	J 1 ,
Vse Je bilo čisto, sveže in svetlo ter ni bilo čutiti nobenega dnJ pega duha kot onega po dimu. ki je prihajal iz pipe starega vete-,
f S IIA,
inaleSh?rji^' ^ * ^ *m*' ^^ v "°r°nje T>r°*tbre
Ravno so po večerjal i, _ Žganjce z mlekom
da p0p0V0ri « n<kim sosedom o vojni. D ojeka Hoc ,„ G.Idas sta sedela na klopi ter se naslanjala na zid • Alain je kad,I pr, vratih ... Jannick je čepel pri ognju. Mati je sedela za m.zo ter upiral, svoje velike oči v plamen ognjišča	<
I Ogh-d matere je padel večkrat na Marcelo. Bratje so ji nagajal, rad, nje molčečnosti i„ Jannick. ki je bil mlajši od nje za dve leti. s, jo je .zbral isti večer za pre,lmet svojih dovtipov
- Kaj je pravzaprav z Marcelo! - jc naenkrat vprašal Hoel — t ele ure ze ni izpregovorila niti besedice ter strmi sedaj sem acdaj tj« kot nora Jeanne, ki živi pri Fol-Fouet.**___
Marcela je zardela, a ni rekla ničesar.
M O•,'«>< -e, — je pripomnil Gildas, drugi dvojček, — je videla
kourigaun.	'
—	Bog in vsi svetniki naj pomagajo! — je vzkliknila udova ter se hitro pokrižala. Bretonski k o u r i g a u n je namreč zli duh, ki napoveduje zlo in morebiti smrt onemu, katerega sreča na samotni bretonski cesti.
—	Neumnost! — je zakričala Marcela.
—	Deklica je bleda. — je rekla mati s skrbjo. — -Te premalo iti dela preveč. Ne postopa naokrog kot vi drugi, ki ste kot velika gospoda. kadar ni ribolova. Ta hiša je polna in dva para ženskih rok ima polno dela, da obdrži vse v redu.
Za trenutek je nastal mir iu Marcela se je hvaležno ozrla v mater. kateri je ta pogled razkril vso skrivnost. Mati je povesila oči - proti ognju, dočim je pričela hčerka hitro pospravljati mizo.
—	To je že vse dobro. — je rekel Jannick ter iztezal pri tem svoje dolge suhe krake. — To je vse dobro in lepo. a Marcela ne opravlja svojega hišnega dela pri V rati h sv. Gild a s a.
Marcela se je stresla ter je skoro izpustila iz rok posodo, katero je nosila. Bila je sedaj bleda ter zrla vse prej kot prijazno na govornika. ki je v odgovor spačil obraz ter se škodoželjno smejal.
—	Kaj pa misli .Jannick? — je vprašala udova.
—	Poreden je in nabiti ga bi bilo treba. — je rekla Marcela s tihim glasom.
Velikanski mladič je buškuil v stneh.
—	Pokliči svojega fanta in poskusi naj. — je zakričal. — Ma-, ti. še enkrat jo vprašaj, — če pere perilo pri Vratih sv. Gildasa?
Ako poreče, da ne. potem jo vprašaj, kje se je mudila danes tako dolgo?
Mati se je vprašaje ozrla v Marcelo. ki je bila še vedno zaposlena.
j	— Ali si bila danes tam. Marcela ?
Slednja se ni nič obotavljala ter odgovorila:
—	Da. mati!
Velike njene oči so bile sedaj obrnjene nepremično v mater.
—	Dolga pot je to! Kaj te je neslo tja?
—	S!a sem nizdol po Lestvici sv. Triffina na breg ter sem želela videti Vrata in Luknjo v katedrali. Plima pa je prišla zelo hitro ter
, me skoro zasačila in le s težavo sem prišla zopet do brega, j Pdova je zmajala z glavo, i	(Nadaljuje se).
Velika vojna mapa |
vojskujočih se evropskih držav. ||
Velikost je 21 pri 28 palcih. t fc=3© Cena 15 centov, fjp i	%
i	Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, « m i
' j g! koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.	< * »
££ V zalogi imamo tudi	£,
| Novo stensko mapo cele Evrope. !«;
I: j	Cena ji je $1.50.	2!
IS Pri
nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih	£2
; n |	držav, kakor naprimer od Rnsij©, Biemtije, Frasclje,	S»
w	Belgije in BalbaDskifc«držav. Vsi so vezani v platno in
tj	vsak stane 50 centov.	jj'
j < g i	NaroČila in denar pošljite na;	' H'
H Slovenic Publishing Company,
g 82 Cortlandt Street,	New York/N. Y.
"	'•'	————M—■
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(IZREŽITE TA KUPON)
Wmfy Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) (tSj HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako M (Ei ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali veered Jm) (B nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na 192 1	šib HASSAN PRF.MTJSKIH POSTAJ ali pri	jK
i SH THE AMERICAN TOBACCO CO, j S Prani nm Dept. 490 Broome St, New York. N. Y. /jmi[ WjW^__(T^iMmudlb«. ogasne 31. detembra M15.)___
I 1	T™^™"™"^^ 1
asgssgssassgs I
I Najmodernejša, I
TISKARNA I
"GLAS NARODA" I
U vri oje vsakovrstne tiskovino po niakih rmmmk, I Mi tkana. Izvrta* anvafc 161» j^H.	|
'Vsa naročila'pofljftaTialg	I
ti	B
I Slovenic Publishing Company, I
t j 82 Cortlandt Street. New Tork. W. t. |
L ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJ-' VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
HARMONIKE
la —n—t Ji to. ▼ rayr*t« Trm t«Mo MU*, te mv 'm ul U
t«kaj v ln »od« le noj v m-
•m M»tD«B loma. V popcMwm	j
m|>k« kakor t m 4ruc» luanik* • nrfuui 90 (teto k&feoran*	«»
ton *ra» --■•-Ttn'f' f—**•<
JOHN *'ENZEL
•T» S O It. Olareland. Oklo j
Za slovenske grafofonske plo-| ice, Columbia graf of one, zlatnino in srebrnino obrnite se name.
A. J. TERBOVEC, Frontenac, Kana. _(7—11 ▼ sob)_
Za en dolar
dobite dnevnik '4Glas Naroda"
skozi štiri mesece.
'Glas Naroda" izhaja v šestih lneb na 30 straneh. V njem naj-lete važneje vesti vsakega dne ✓esti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano
in spada v strokovne unije glBfHHfTJPJ^
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
,(Thi Bnreau of Industrie« aad immigration" za državo New fork varuje in pomaga priseljencem, ki ao bili osleparjeni, oropani ali ■ katerimi se je slabo ravnalo.
Brezplačno se daje nasvete pri* leljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostila.
Daje se informacije v maturall-zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali a priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OP INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v erado «T(>S(>r nd R do 10. ur*
POZOR ROJAKI!
Najbolj u-	^^aSflj^^
•pešno ma- ^yj"^ _ S^^MHjj^^k
j žilo za ten-	^fM^Bk
ske in moške MIP^ ! lase. kakor ta- j^T*" i
! tli za moške i jf^afS	^^B^S^Bl!
I brke in brado.	^E^ S^HV
Ako se rabi to	p^V ^^^
mazilo, zrn- V 4 j|_/_t ^JB^r [ stejo v 6 te- *■'	SuP^^^V
t dnih kraEij,
I posti doliri : lasje,
J tudi	^^^^^^^^^^^^^^^
krasne brke brada in nebo-do odpadali in
ne osiveli. Revmatizem, kosti bol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma.ozdravim, rane. opekline, bule. ture, kraste in grinte. potne noge. kurje oči, brado v ice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Piiite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB TCAHČIČ, 1093 E. 64th St., Cleveland, Ohio.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR nRfcAVATT
m--g
I	Zanesljivo pride sedaj	g
I	denar v staro domovino.	#
$	Do 4obresti sem {se prepričal, da? dospejo denarne pošiljatve	SE
$	tudi aedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta9 da potre-	S
T	bojojo poSUJatve ▼ sedanjem času 20 do 24 dni.	S
Torej ni nobenesra dvoma za pošiljanje denarjev j sorodnikom	^
£	ia znaneeaa v staro domovino.	^
p	100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.	|
I	FRANK SAKSER	J
§j	82 Cortlandt Street, New York, N. Y.	|
^	6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.	|
I	j: ... :.. ..	1
— ,,, —,,, ,, ^
I	Veliki vojni atlas |
i vojskujočih se evropskih dr>av m pa koloaq- |
Jakih posestev vseh yelesfl,	B
Obsega 11 raznih zemljevidov.' os 20tih straneh in vsaka strar je 10* pri 13} palca velika, j
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas V
I	obsega devet raznih zemljevidov
■ sa 8 itraneb, vsaka stran 8 pri 14 palcev. 8	Cena samo 15 centov.
)Vd lemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak j lahko
spozna. Označena so vsa večja mesta, število pro- H bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod j tadi označen obseg po vrči ne, katero zavzemajo posamesn« I države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov ]
II	In mi vam takoj odpošljemc zaželjeni atlas.- Pri večjan ® k I odjema damo popust.
1
Slovenic Publishing Company, U
lyg^Cortlandt Street,	New York, N.^Y^
v^^gjj w <s> ® ® NAJBOLJŠA & & & &
^^ SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, b bo-delovanjem več strokovnjakov, je M^S)! založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
^^^Jidj Cena ▼ platna vezani $1.00. Rojaki ? Oevelaad, 0. doto i^fiSC »to ▼ podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Oair Ave^ N. B.
giiooaioie fieneiaie Tmiannp
^Francoska parobrodna družba.)
Olriktni trta do Hairey Pariza, Švice, Incmosta la Ljabljaai
Falfsf pmfio m	fi
»avkovbncc	*la savoss*	"wush	"la^fkarcs
mm 4rm rijaka	m Ar* «<iak»	■iHi.lillifct	MMliHil.
■kspmi asnlkt m*
^dkago", "La Toariiac", ,(Roebambeaa" h> MRiasarar
rUvna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORh
corner Fearl at., UheMkrongh Bmildinf. --4tni parnikl odplnjejo vadmo ok aradah ts pristaalHa aiiti _IT II_