/ .It izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia ~ , letnik 25, ljubljana, 1981 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, ;i,rngos lavia ~ ,letn;k25 ,str. 77 - 138, ljubljana, jun;j 1981,udk528=863 Uredniški odbor: Izdajateljski svet: - predsednik - Vlado Kolman - glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant - urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik - član - Božo Demšar - tehnična urednica - Albina Pregl - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalač, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojrnir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odbora: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jure Beseničar / Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.000 din, za nadaljnje izvode 500 din. Letna narocnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 100 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavneg~a oziroma odgovornega urednika: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopisov ne vračamo. Tiska: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada: 750 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov V S E B I N A UREDNIŠTVO BRALCEM IZ ZNANOSTI IN STROKE - Ali se zavedamo? (T.Belec) Ob posvetovanju Planiranje in vrednotenje geodetskih del (P. Svetik) - o znanstvenem plenarnem zasedanju Akademije za prostorski razvoj in deželno planiranje iz Hannovra (M. Naprudnik) - Problematika izobraževanja strokovnjakov za prostorsko planiranje (T. Belec) - Vzdrževanje in obnova geodetskih načrtov v merilih 1 : 500 do 1 : 2880 (I. čuček) - Recentni premiki zemeljskega površja in njihov vpliv na višine geodetskih točk (F. Vodopivec) - Raziskava stabilnosti reperjev ljubljanske nivelmajske mreže II. del (F. Vodopivec) - 16. mednarodni geodetski kongres v Montreux-u v Švici (I. Golorej) - Iz upravne prakse (S. Pristovnik) - Obisk italijanske delegacije iz dežele Trentino-Alto Adige (T. Lesar) - In rnernoriarn (A. Stančič) NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE IZVLEČKI C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS FROM SCIENCE AND PROFESSION - Are we conscious? (T. Belec) - About Symposium: Planning and valuation of geodetic works (P. Svetik) - About scientific plenary meeting of Academy for regional development and land planning - Hannover (M. Naprudnik) - Problems to the education of experts for spatial planning (T. Belec) - Updating and renewal of surveying plans at scale of 1 : 500 - 1 : 2880 (I. Čuček) - Recent soil movements and their impact on the altitudes of geodetic control points (F. Vodopivec) - Local levelling network of Ljubljana benchmarks stability (F. Vodopivec) - 16 th International congres of surveyors in Montreaux Switzerland (I. Golorej) - From administrativ practice (S. Pristovnik) - Visit of Italian delegation from province Trentino-Alto Adige (T. Lesar) - In memoriam (A. Stančič) NES REGULATIONS, RESEARCH, BOOKS, PUBLICATIONS NEWS AND CURIOSITIES FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS, SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA ABSTRACTS Stran 79 80 81 86 89 90 97 112 116 119 122 124 126 128 130 135 79 80 81 86 89 90 97 112 116 119 122 124 126 128 130 135 Letos mineva štirideset let odkar so se narodi Jugoslavije pod vodstvom Komunistične partije s tovarišem Titom na čelu dvignili v oborožen od- por proti okupatorju. Vsi vemo, da so bile človeške žrtve narodov Jugo- slavije ogromne! Prav je, da se ob tem spomnimo, da so bili med žrtvami tudi geodeti - borci. Mineva pa tudi leto dni odkar med nami ni več voditelja oborožene vsta- je, predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije, Maršala Tita. Ob njegovi smrti smo obljubili, da bomo stopali po njegovi poti. Nenehno se moramo zavedati besed, ki jih je izrekel na XI.kongresu Zve- ze komunistov Jugoslavije: "V vsakem pogledu so naši delovni ljudje gos- podarji svoje usode in samostojnega razvoja. Toliko bolj so zato vide- ti nesmiselna razna ugibanja o prihodnosti Jugoslavije. Ostaja takšna kakršno so zgradili in kakršno gradijo njeni narodi in narodnosti." Uredniški odbor GV 25(1~81) 2 79 Teobald BELEC* ALI SE ZAVEDAMO? že poldrugo leto na žalost zaman opozarjam na vse hitrejše pačenje nači­ na financiranja naše Visokošolske temeljne organizacije združenega dela gradbeništvo in geodezija (VTOZD GG), v kateri je geodezija poseben od- delek. Prav zanimivo je, kako umetelne razloge najdemo, da jih opravi- .čimo! Sem član sveta FAGG (VDO FAGG), pa tudi član sveta VTOZD GG in že dalj časa opazujem, kako se pridobiva materialna osnova za delo tako celotne fakultete kot temeljne organizacije gradbenikov in geodetov. Ker nas še posebej zanima slednja, si njeno materialno osnovo za delo oglejmo neko- liko podrobneje. Prikaz bo ~e vedno resničen, čeprav bom uporabljal za- okrožene številke. Pomembno je, da takoj ugotovimo, da po kakršnihkoli kriterijih (teh je vač, prav tako je več metod) izračuna potrebnega števila pedagoških de- lavcev znaša dejanska zasedba delovnih mest pedagogov le 50 % !J Ali drugače: polovica delovnih mest sploh ni zasedenih. To dejstvo si za- pomnimo, saj je pomembno pri oceni finančnega stanja. V pojasnilo še to da oddelka za geodezijo ne moremo finančno obravnavati ločeno, ker je pač sestavni del VTOZD GG in se zanj računovodsko ne vodijo ločeni podat- ki. Velja pa med oddelkoma (gradbeništvo in geodezija) dogovor, da deli- ta od "družbe" dobljena finančna sredstva ("družbo predstavlja Republiš- ka izobraževalna skupnost oziroma posebna izobraževalna skupnost za grad- beništvo) med seboj v razmerju 83:17, pri sredstvih za amortizacijo pa je razmerje nekoliko ugodnejše za geodete. Tako dobijo geodeti 17 % namen- skih sredstev za VTOZD GG, ki pa jih ne upravljajo sami; to je le finanč­ ni okvir materialne osnove za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa. Seveda je teh 17 % določenih na podlagi dejansko zasedenih mest pedagoš- kih delavcev, tj. približno polovica od potrebnih. Podobno je z zasedenostjo vzgojno-izobraževalnih delovnih mest na oddel- ku za gradbeništvo. Kritičnost in deformiranost stanja nam ponazarja finančna realizacija v letu 1980. Tako je celotni prihodek VTOZD GG znašal 7 milijard starih dinarjev, od tega 4 milijarde iz naslova vzgojno-izobraževalnega proce- sa, 3 milijarde pa so bile ustvarjene s strokovnim delom! Da ne bo pomo- te: vsa finančna sredstva skupaj pa zadoščajo za nagrajevanje dela peda- goških delavcev, katerih število "sistemiziranih delovnih mest" je zase- deno šestdesetodstotno! Iz povedanega lahko sklenemo, da oddelek dobiva za izvajanje vzgojno- izobraževalnega dela tretjino finančnih sredstev. Ali to pomeni, da so delavci oddelka dolžni delati tretjino delovnega časa oziroma opraviti tretjino svojih delovnih opravil? Kaj pa bi se zgodilo, če strokovno delo presahne? In kaj bi se zgodilo, če geodetski oddelek dobi status temeljne organizacije? Večino strokov- nih del namreč izvedejo gradbeniki! * 61000, YU Ljubljana, Geodetski zavod SR Slovenije Dipl.ing.geodezije, direktor GZ SRS Prispelo za objavo 1981-05-15 80 GV 25(1981) 2 vsa opozorila posameznika o nenormalnem finančnem poslovanju so zaman. Prav tako so redki posamezniki, ki o tej problematiki sploh hočejo pos- lušati, nikogar pa ne poznam, ki bi jo hotel reševati ali celo rešiti. zanimivo bi bilo slišati še druga mnenja, prav tako tudi tistih, ki od- govarjajo za razvoj geodetske službe. (Upam, da se ne bomo miselno raz- šli ob ugotovitvi, ali je šolstvo tudi"sestavni" del geodetske službe!) z zatiskanjem oči pred problemom, kar počnemo zadnja leta, ga ne bomo rešili in ne odstranili. Zato bi bilo prav, da bi tisti, ki želijo dob- ro nadaljnjemu razvoju geodetske dejavnosti, v tem sestavku očrtani pro- blematiki posvetili nekaj pozornosti in njenemu reševanju naklonili nekaj svojega (službenega) časa. Peter SVETIK* Ob posvetovanju PLANIR;zi,.NJE IN VREDNOTENJE GEODETSKIH DEL Ob izredno majhni udeležbi članov ZGS je bilo 23. in 24. maja 1980 v Herceg Novem posvetovanje o Planiranju in vrednotenju geodetskih del. Posvetovanje je organizirala Zveza geodetskih inženirjev in geometrov je. Tema je bila vsekakor aktualna in tempirana v pravi čas čas priprav za srednjeročni plan za obdobje 1981-1985, Predsedstvo ZGIGJ in uredniški odbor v uvodu knjige v kateri so objav- eni referati za to posvetovanje ugotavljata da je plan razvoja geo- detske dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju v letu 1980 naj- pomembnejša preokupacija najširše geodetske javnosti. Posvetovanje naj bi prispevalo k preprečevanju formalizma in kampanjskega pristopa v pla- niranju, k oblikovanju lastnih razvojnih strategij geodetskih delovnih organizacij, k boljši ekonomiki poslovanja ..•. Objavljeni referati (vseh je 16) so prav zanimivi, čeprav je očitno,da niso usklajeni med seboj in da se marsikaj ponavlja, Očitna je rdeča nit, da samoupravni sistem planiranja zahteva široko družbeno dogovarjanje in usklajevanje stališč med uporabniki in izvajalci, med upravno službo in delovnimi organizacijami, med občino republiko in federacijo. Prispevki dalje opozarjajo na dolgoročno razvojno usmeritev geodetske službe, na načela vzajemnosti, solidarnosti, kontinuitete, sočasnosti in demokra- tičnosti planiranja. Obravnavajo tako raven delovne organizacije kot ob- čine in republike, metodologijo in vsebino planiranja itd. Med 16 avtorji jih je 7 iz SR Srbije, 4 iz SR Slovenije, 2 iz SR BiH, 2 iz SR Makedonije in 1 iz AP Vojvodine. Iz dveh republik in ene pokra- jine pa ni bilo nobenega prispevka. Iz delovnih organizacij je bilo 9 prispevkov, iz upravne službe 5 ter iz šolskih in raziskovalnih usta- nov 2. če sem omenil slabo udeležbo na posvetovanju iz SR Slovenije, naj še dodam, da ni bilo iz delovnih organizacij iz naše republike nobenega * 61000, YU Ljubljana, Center SRS za družbeni sistem informiranja in informatiko Dipl,oec. pomočnik direktorja CEDSII Prispelo za objavo 1980-12-11. GV 25(1981)2 81 prispevka. Ne glede na to, kako ocenjujemo pomen posvetovanj, ki jih ZGIGJ že leta zavzeto goji, moramo ugotoviti, da je na zadnjih,posvetih v prispevkih vse več sistemske teorije in sistemskega razmišljanja, vse več ekonom- skih zakonitosti, vse več družbene širine in kompleksnosti. Le neposred- ne povezave z geodetsko službo in konkretnih aplikacij je še premalo. Pa tudi preveč neresno, preveč "turistično" jemljemo ta posvetovanja, vsaj po udeležbi iz SR Slovenije sodeč. Pa vendar krivično! Je nekaj prispevkov, ki bi jih morali dobro poznati vsaj delegati delavskih sve- tov in člani ZK, če že ne vsi samoupravljavci. Med slabostmi pa kaže omeniti zlasti: - ponavljanje in prepisovanje od drugih avtorjev, - nekorektnost avtorjev pri navajanju citatov, - prepletanje zakonskih določb, - zamenjave nalog in programov ali planov, - obdelave, ki niso neposredno povezane s temo posvetovanja. Za izboljšanje kvalitete prispevkov na posvetovanjih ZGIGJ menim, da bi bilo treba storiti predvsem naslednje: - finančna stimulacija avtorjev, - vodilni referat (ali več takih referatov), ki bi določeno temo komp- leksno, a globalno obdelali in bi jo ostali dopolnjevali, - večje sodelovanje republiških in pokrajinskih zvez geodetov, ki bi se morale obvezati, da bodo za svojo republiko oziroma pokrajino pripra-~ vile pregled stanja obravnavane problematike. Taka ali podobna oblika izmenjave dosežkov, znanja, pogledov in mnenj pa bi gotovo bila koristna, posebno še, če bi bilo osnovno gradivo zagotov- ljeno vsaj nekaj dni pred posvetom, da bi se na posvetu samem lahko razvil kritičen, odkrit dialog med avtorji, v katerem bi se tudi reševa- le mnoge dileme. Gradiva teh posvetov pa bi morala biti na voljo v vsa- ki delovni organizaciji, geodetski upravi in drugih organizacijah, v ka- terih so zaposleni geodeti. Škoda je velikih prizadevanj, če vsaj drobci s teh posvetovanj ne pridejo do vsakega delavca v geodetski službi. V nadaljevanju podajam kratke povzetke prispevkov iz knjige. Ob marsika- terem pa navajam še svoje poglede, svoje mnenje. M. Naprudnik: s. Majcen: PLANIRANJE GEODETSKIH DEL NA RAVNI REPUBLIKE Prispevek predeča pristop k izdelavi srednjeročnega plana geodetskih del za obdobje 1981-1985. Najprej so predstavljene družbene osnove in spre- membe pri planiranju geodetskih del, nato osnovni razvojni cilji, postop- ki v procesu oblikovanja planov ter končno sistem in vsebina planov. Geo- detom v SR Sloveniji je to - upam~ že dovolj znana snov. Prav tako upam, da smo proces nastajanja srednjeročnega plana geodetskih del za obdobje 1981/85 tudi redno spremljali. D. Ristič: MESTO, VLOGA IN POMEN DOLGOROČNEGA PLANIRANJA GEODETSKIH DEL V SISTEMU DRUŽBENEGA PLANIRANJA• V uvodu avtor povzema vrsto definicij iz ekonomske teorije in prakse ter zakonskih določb, nato razglablja o potrebnosti in značaju planiranja geodetskih del, na koncu pa še o metodi in osnovnih problemih dolgoroč­ nega planiranja geodetskih del. Avtor očitno preveč izhaja iz zakonskih določb in tudi zamenjuje naloge s sistemom planiranja. Zelo zanimiva pa so razmišljanja o metodi dol- goročnega planiranja in zaporedje tega dela, ki ga je dokaj natančno op- redelil. 82 GV 25(1981)2 B.Paunovski: NOVE OBLIKE IN VSEBINE SAMOUPRAVNEGA PLANIRANJA že v uvodnih opombah avtor opozarja na nekatere pomembne slabosti v geo- detskih delovnih organizacijah. V drugem poglavju piše o omejeni vredno- sti tradicionalnih vidikov planiranja; dotika se slabosti raziskovalnega dela, vloge delavca, samoupravne komunikacije. Zagovarja programiranje kot trajni proces, načela integrativnosti, participativnosti in kompro- misnosti. V naslednjem poglavju razčlenjuje osnovne značilnosti sistema samoupravnega planiranja, v zadnjem pa razmišlja še o delavcu kot subjektu in objektu planiranja. Referat bi moralo proučiti vsaj 100 geodetov v SR Sloveniji, prebrati pa vsi. D.Zdjelar: N.Pržulj: PRIPRAVE ZA SPREJETJE SREDNJEROČNEGA PLANA GEODETSKIH DEL V BIH Avtorja v prispevku obravnavata specifičnosti planiranja v BiH. Zanimi- vo je primerjati stanje z našo republiko! Pa tudi program! Sofinancira- nje republike in občine je v razmerju 50 % : 50 %. Za geodetska dela v letih 1981-1985 (v glavnem izmere) pripravljajo poseben zakon. Moto je: čimprej nova katast~ska izmera za vso republiko! O drugih delih, dogovo- rih, kadrih, povezovanju itd. avtorja ne govorita. ž.Medjugorac: PLANIRANJE GEODETSKIH DEL s POUDARKOM NA OBČINSKIH SLUŽ- BAH, PRISTOJNIH ZA GEODETSKE ZADEVE Avtor že v uvodu poudarja vlogo človeka neposrednega proizvajalca in zlasti pomen samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja v geodetski dejavnosti. V nadaljevanju ugotavlja, da v geodeziji ni dol- goročne razvojne politike, da planiranje ne izhaja iz baze, da premalo poznamo teorijo planiranja, da se planiranja kot eksistenčnega vpraša- nja premalo zavedamo. Posebej se dotika planiranja upravnega organa,pri- stojnega za geodetske zadeve v občini. Zanimiva je ugotovitev, da se geodeti ne zavedamo zakona tržišča! L. Barcal: INVENTARIZACIJA PROSTORA KOT VIDIK KONKRETIZACIJE BAZE SPLOŠNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA OBČINE Sorazmerno dolg prispevek opisuje že razmeroma znan splošni informacij- ski sistem in povzema iz razne literature mnoga teoretična izhodišča informacijskih sistemov, kibernetike in računalniške obdela~e s shemami družbenega sistema informiranja. Poudarja tri prvine splošnega informa- cijskega sistema: prebivalca, prostor in organizacijo, ter prostorsko komponento, ki naj bi jo z enkratnimi (?) metodami vodila geodetska služba (menda ne nove izmere?). B.Maksimovic: SISTEM SAMOUPRAVNEGA DRUŽBENEGA PLANIRANJA GLEDE NA PLANIRANJE V GEODETSKI DEJAVNOSTI Avtor v prvih dveh tretjinah referata podaja teorijo samoupravnega pla- niranja. V zadnjem delu pa opisuje kot primer družbeni plan Beograda, v katerem je predvidena obnova izmere in katastra zemljišč. V tem pri- meru je v SR Srbiji v planiranju in financiranju geodetskih del prvič upoštevano družbeno dogovarjanje. J.Stevanovic: POGOJENOST RAZVOJA GEODETSKIH OZDOV z DOSEDANJO DRUŽBENO VALORIZACIJO GEODETSKIH DEL Obsežen referat, ki ga je vredno preštudirati ne glede na to, ali se z avtorjem povsem strinjamo ali ne. Menim, da bi morali biti nanj vezani vsi ostali prispevki s tega posveta. Manjka mu le razširjena dejavnost GV 26(1981)2 83 geodetske službe, njeno vključevanje v družbeni razvoj. Vsebuje izvirna stališča in sugestije, ki bi jih kazalo dopolniti in preveriti ter spre- jeti. Odlično povezuje ekonomijo z geodezijo, kritično analizira stanja, dela sklepe ... V tem pr~gledu ni mogoče podati bistvenih misli. Treba je referat preb- rati. Dotiro bi ga bilo prevesti, saj bi iz njega tudi slovenski geodeti marsikaj spoznali, se naučili, razmišljali, dopolnjevali. .. B. Paunovski: UGOTAVLJANJE FAKTORJA STANJA IN PLANIRANJE RAZVOJNIH MOŽNOSTI GEODETSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ V daljšem prispevku av-;;.or že v uvodu navrže nekaj pomembnih resnic,ki jih je vredno prebrati. V nadaljevanju opredeljuje osnovne cilje razvo- ja geodetskih delovnih organizacij, analizira dosedanji razvoj, obravna- va načine spoznavanja prihodnosti, razčlenjuje planiranje razvojnih mož- nosti in končuje s problematiko usklajevanja in sprejemanja planov. Po- dana so dobra teoretična izhodišča za ozde tržnega značaja. Za geodet- ske delovne organizacije pa manjkajo specifičnosti~ kot so: povezovanje z uporabniki, z družbenopolitičnimi skupnostmi, komponenta splošnega družbenega pomena, posamična proizvodnja itd. Ž.V.Todorovic: DOHODEK GEODETSKIH TOZDOV KOT OSNOVA PLANIRANJA IN DRUŽBENO MERILO REZULTATOV DELA Prispevek obravnava pojem reprodukcije, ekonomske zakonitosti, dohodek, cene in planiranje dohodka na makrostrukturi ozdov. Navrže vse pomemb- ne ekonomske definicije ekonomije in vrsto zakonov ekonomije, ki pa ni- so presajeni v geodezijo. Problema enote proizvoda ni rešil, čeprav je proizvod - informacijo - jasno definiral. Odločno zanika, da bi bile geodetske delovne organizacije sestavni del službe, saj ustvarjajo no- vo vrednost oziroma proizvajajo. Za vse geodete zanimiv prispevek in tudi prepotrebna učna snov! M.Milenkovic: TEMELJNI POGOJI ZA RAZVOJ GEODETSKE DEJAVNOSTI IN VREDNOTENJE GEODETSKIH DEL Tudi ta prispevek vsebuje za geodeta precej koristne teorije. V prvem delu podaja osnovne pojme in definicije iz politične ekonomije. V dru- gem delu razčlenjuje družbeno reprodukcijo. Šele v tretjem delu selo- teva aplikacij in primerjav in ugotavlja, da še mnogi štejejo geodezijo za "enostavno" delo ter da je splošna valorizacija geodetskih del dr,už- bena nuja. V četrtem delu se dotika valorizacije geodetskih del, samo- upravnega dogovarjanja in povezovanja, združevanja in organiziranja (od federacije navzdol) . Škoda, da je ta del .zelo skop. M. Črnivec: VREDNOTENJE GEODETSKE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V SR SLO- VENIJI Po krajšem uvodu in navedbi raziskovalnih dosežkov v SR Sloveniji avtor navaja srednjeročni program raziskovalne dejav~osti s področja geodezije za obdobje 1981-1985. Ob tem prispevku se zastavlja nekaj pomembnih vpašanj, ki se jih avtor skoraj ni dotaknil: kriteriji vrednotenja, analitična dokumentiranost ugotovitev, vrednotenje nepoklicnega raziskovalnega dela ob neposredni proizvodnji (iz tega izvira kar veliko navedenih raziskovalnih dosežkov!), povezava poklicnega raziskovalnega dela s prakso, vzpodbujanje ustvarjal- nosti itd. M.Jakovljevic: ORGANIZACIJA IZDELAVE SREDNJEROČNEGA PLANA z UPORABO METODE IN TEHNIK MREŽNEGA PLANIRANJA Avtor nas kratko in jedrnato seznanja s tako imenovano PERT metodo rnrež- 84 GV 25(1981)2 1111 nega planiranja. Škoda, da je prispevek za laika preskop: v geodeziji se tehnike mrežnega planiranja še vse premalo uporabljajo. ž.V.Todorovic: INFORMACIJSKI SISTEM GEODETSKEGA OZDA KOT OSNOVA IN INTEGRANT PLANIRANJA Avtor najprej pojasni pojem informacijskega sistema. Podrobneje se je o računovodstvu in evidenci s področja dela. V nadaljevanju se statistike in zaključuje s povezavo informacijskega sistema in . Ugotavlja, da je informacijski sistem ozda njen dinamični model - osnova in nerazdružljiv del sistema pliniranja. P. Šivic: PLANIRANJE IZOBRAŽEVANJA GEODETSKIH KADROV V SR SLOVE- NIJI Prispevek je avtor razdelil v naslednje skupine: - planiranje kadrov in izobraževanja, - pogoji planiranja v usmerjenem izobraževanju, - podaljšanje izobraževanja v ozdu, - elementi planiranja izobraževanja in organizacije v SR Sloveniji. Zdi se, da je problematika izobraževanja v SR Sloveniji dobro in pre- vsestransko obdelana ali vsaj nakazana. Zelo koristni bi morali bi- ti tudi zaključki, ki jih avtor ponuja ob koncu. Jih bomo prebrali? J. Kobilica: PLANIRANJE GEODETSKE DEJAVNOSTI V OBČIKI MARIBOR Avtor ob primeru občine Maribor razčlenjuje novo metodo planiranja geodetske dejavnosti za obdobje 1981-1985. To ni več izolirano, tem- več postaja sestavina družbenega plana, za katero veljajo vse družbeno verificirane določbe dogovarjanja in sporazumevanja. Pri kraju smo. Kaj naj zapišem za sklep? Ponovitev, da je vse več sis- temskega obravnavanja? Ne! Ugotovitev, da vse več avtorjev zagovarja planiranje le na osnovi dogovarjanja in sporazumevanja! In še to: vse več jih meni, da delovne organizacije niso sestavni del geodetske služ- be! Dialog pa na osnovi tega prispevka ne bo mogoč. Knjig z referati v SR Sloveniji skoraj ni. Škoda ... GV 25(1981)2 85 Milan NAPRUDNIK* O ZNANSTVENEM PLENARNEM ZASEDANJU AKADEMIJE ZA PROSTORSKI RAZVOJ IN DEŽELNO PLANIRANJE IZ HANNOVRA Ob koncu lanskega leta je akademija za prostorski razvoJ in deželno pla- niranje iz Hannovra sklicala zasedanje v Osnabrucku, ki se ga je udele- žilo nad 100 znanstvenih delavcev iz ZR Nemčije in gostje iz nekaterih evropskih držav. Zaseda11je je bilo posvečeno eni najbolj občutljivih tem na področju planiranja, to je vlogi prostorskega planiranja ter povezo- / vanju s sektorskim (planiranje razvoja posameznih področij) planiranjem. V uvodnem delu sta sodelovala dva zvezna ministra in trije ministri de- želnih vlad, odgovorni za področja planiranja in razvoja, gospodarstva in notranjih zadev. Bogastvo uvodnih referatov lahko strnemo v naslednje najpomembnejše ugo- tovitve: O problematiki V ZRN sta ob prelomu desetletja problematična predvsem področje zaposlo- vanja in poselitve. Zaradi neugodne situacije na področju zaposlovanja so še vedno problema- tična demografsko šibka območja. Čeprav se doslej ni posrečilo odpraviti razlik v regijah med možnostmi in potrebami na področju zaposlovanja, je treba poudariti, da je povezava politike prostorskega urejanja in izbolj- šava infrastrukture preprečila nadaljne razlikovanje med posameznimi ob- močji. Tudi gosto naseljena območja, kot npr. Porurje, imajo probleme glede zaposlovanja. Zato se zvezna vlada zavzema, da bi s hitrejšim uve- ljavljanjem politike prostorskega urejanja ohranili in tudi odprli nova delovna mesta. Zaostrili pa so se tudi poselitveni problemi na gosto naseljenih območ­ jih, predvsem zaradi naraščajočega zraščanja z okolico. Tako je opaziti izseljevanje iz mest v okolico; vzrok za take selitve so izrazite razlike glede stanovanjskih in življenjskih razmer. Čeprav pomeni odselitev dela stanovalcev iz prenaseljenih mest večkrat izboljšanje stanovanjskih raz- mer, pa je problematičen spremljajoči proces socialnega razlikovanja.Tok mesto - podeželje je problematičen tudi za podeželje, ker že obremenjuje podeželje, predvsem zaradi želja po večji stanovanjski in zemljiški po- vršini, lastništvu in pritisku na boljšo zemljo. Tudi na tem področju zvezna vlada z instrumenti prostorskega planiranja skrbi za usmerjeno poseljevanje, da bi tako čimbolj preprečili negativne vplive na živelje- njsko okolje. O vlogi prostorskega planiranja Zaradi takšnega razvoja'in teženj postaja razumljivo, da zvezna vlada posveča tolikšno pozornost urejanju prostora. Vedno bolj stopajo v os- predje sprejeti cilji in politične usmeritve, da je izboljšanje življe- njske ravni državljanov in možnost bolj enakovrednih življenjskih razmer v vseh območjih temeljna naloga prostorskega urejanja. Prostorsko urejanje bo v ZR Nemčiji v prihodnjem obdobju težilo k trem temeljnim ciljem: l. zmanJsevanju negativnih vplivov zaradi širjenja poselitve, posebno na periferna območja, * 61000, YU Ljubljana, Republiška geodetska uprava Dipl.ing.geodezije, direktor RGU Prispelo za objavo 1981-01-13 86 GV 25(1981)2 2. zagotavljanju enakovredne infrastrukture, 3. izboljšanju stanovanjskih razmer in kvalitete okolja v mestih in na podeželju, Da bi uskladili interese na ravni zveze in posameznih dežel, se zavze- majo za konkretno usklajevanje ciljev pri vsakem posameznem problemu. zveza pripisuje poseben pomen naslednjim ukrepom: - pospeševanju regionalnega gospodarstva v okviru izboljšave strukture celotnega gospodarstva, - pospeševanju raziskovalne dejavnosti in tehnologije za modernizacijo gospodarske strukture, - gradnji prometnic, posebno daljinskih, upoštevajoč varstvo naravnega okolja in - pospeševanju stanovanjske gradnje ter odpravi preskrbovalnih ozkih grl. vse to kaže, da se je zvezni program o urejanju prostora pokazal kot realna podlaga pri usmerjanju. prostorske in še posebej poselitvene struk- ture. Ni razlogov, da bi razvijali nov koncept, Zveza ne kaže ambicij za finančnimi pristojnostmi na tem področju, bolj gre za to, da bi okrepili funkcijo usklajevanja politike prostorskega urejanja in da bi jo še bolj zagnano izvajali z močjo prepričevanja, z argumenti. S teh vidikov se bo aktivnost pri izvajanju politike prostorskega urejanja v naslednjih le- tih osredotočila na naslednje naloge: l. Namesto 38 pokrajinskih enot, na katere je država razdeljena po pro- gramu prostorskega urejanja, bodo oblikovali 75 planskih regij, 2. Podrobneje bodo analizirali stopnjo razvitosti infrastrukture v posa- meznih regijah in negativne učinke na okolje. 3. Ponovno bodo obdelali prognoze za razvoj prebivalstva in delovnih mest do leta 1995 - na podlagi aktualizirane baze podatkov in izbolj- šanih metod. 4. Bolj bodo upoštevali povezave pri prostorskem urejanju v evropskem merilu. Posebno poudarjajo, da politike prostorskega urejanja ne morejo uvelja- viti neposredno s tehničnimi in finančnimi sredstvi, torej prostorskemu urejanju ostaja na voljo kot metoda dela predvsem prepričevanje. O povezovanju med deželnim in sektorskim planiranjem V ZR Nemčiji posvečajo posebno pozornost usklajevanju med planiranjem v posameznih sektorjih gospodarstva, infrastrukture ter družbenih de- javnosti in regionalno-prostorskim planiranjem na deželni ravni. Očitno je, da so bili programi in ukrepi posameznih sektorjev le redno usklajeni med seboj in ovrednoteni z vidika njihovih dolgoročnih posle- dic za celotni razvoj določenega prostora. V nekoordinirano zaporedje številnih sektorskih planov je poseglo deželno planiranje s poglavitno nalogo uskladiti različne in med seboj izključujoče se zahteve po prosto- ru in jih združiti v skupni koncept, ki bi ohranil ravnotežje delov gle- de na celoto, hkrati pa zavaroval razvoj posameznih področij. Tako za- mišljeno deželno planiranje je temeljilo na "uvidevnosti" vseh forumov, ki so odgovorni za planiranje, torej naj ne bi bilo institucionalno sa- mostojno planiranje, temveč bi imelo koordinacijsko vlogo med uporabniki prostora, ki naj bi ga udeleženci - uporabniki razvijali predvsem sami. S sprejetjem zveznega Zakona o urejanju prostora in še zlasti ustreznih deželnih zakonov pa deželno planiranje vedno bolj neposredno vpliva na razvoj posameznih dežel in s tem tudi na samostojnost ciljev posameznih sektorjev. To so tudi izhodišča za kritiko deželnega planiranja. Po dru- gi strani pa je treba realno oceniti, da je ta razvoj močno vplival na GV 25(1981) 2 87 sektorsko planiranje. Področni planerji so začeli razvijati dolgoročne koncepte in lastne planerske ter koordinacijske metode in postopke ter jih vezati na lastne zakonske osnove. Sektorji tudi realno ugotavljajo konflikt: na eni strani težijo k samostojnim sektorskim,planom in k čim manjšim obvezam usklajevanja z deželnim planom, na drugi strani pa žele in morajo najti svoj prostor v programu prostorskega urejanja z vsemi njihovimi podrobnostmi. Izhod vidijo v možnostih deželnega planiranja pri uveljavljanju posamez- nikov in občin v procesu planiranja, ki se_kažejo predvsem: - v aktiviranju prebivalcev pri odločanju; le-ti so sposobni najhitreje reagirati in ukrepati, če planirane poteze zadevajo njihovo neposredno življenjsko okolje; v aktiv'iranju občine kot neposrednega partnerja za uveljavljanje in- teresov, ki jih želi občan predložiti državi, in hkrati kot skupnosti, ki lahko tolmači širše interese. Ob tem je treba ~oudariti, -da je bila dosedanja kritika občin naslovlje- na prek deželnega •·p'lariiranja na prostorsko pomembne sektorske plane, ki s svojimi podrobnimi programi in kot samostojni planski dokumenti pomemb- no vplivajo na ureditev prostora. Na Sp.Saškem se zavzemajo, da bi se sicer krepilo odločanje na deželni ravni, občinam pa bi prepustili kon- kretne odločitve pri razvijanju naselij. Povzetek najpomembnejših spoznanj z svobodnim komentarjem lahko ob tem kresanju mnenj vendarle zapišemo nekatera neizpodbitna dejstva: - da v ZR Nemčiji tudi po desetih letih skupnih prizadevanj razvojnih problemov še vedno niso odpravili, kljub temu pa ne nameravajo spre- meniti pristopov; reformirali jih bodo le tam, kjer bo potrebno; - da je položaj Zveze na področju planiranja še vedno premočan in da ga bodo zmanjševali, vendar selektivno ob konkretnih problemih; - da je deželno planiranje kljub vsem kritikam že postalo nepogrešljiv instrument izvajanja politike ter delovanja uprave in da daje pomemb- ne osnove tudi za razvojno politiko na zvezni ravni. Zato naj bi z angažiranjem vseh udeležencev v procesu planiranja njegov vpliv po- glabljali, pri tem pa zadržali enotnost razvojne politike na ravni Zveze; - in končno, da se v "obračunu" med sektorji in deželami zavzemajo za vračanje deželnega planiranja k njegovemu okvirnemu, koordinacijske- mu značaju, zavzemajo za večje zaupanje v posamezne sektorske plane ter za večjo vlogo občin. To vse naj bi povrnilo deželnemu planiranju pripadajočo funkcijo vodilnega usmerjevalca nadaljnjega razvoja, ne da bi pri tem uporabljalo prisilo. O delu po sekcijah Po plenarnem zasedanju se je delo nadaljevalo v štirih sekcijah; njiho- vo delo predstavljam s programi. Program sekcije: Prometna politika in urejanje prostora je obravnaval razmerje med prostorskim planiranjem in planiranjem prometa s poudarki na osebni promet v urbansko intenzivnih območjih in na podeželju termo- delne pristope za izboljšanje osebnega prometa na podeželju. Program sekcije: Regionalna gospodarska politika in urejanje prostora je obravnaval probleme usklajenosti prostorsko relevantnih gospodarskih področij in smernic politike urejanja prostora na politiko gospodarske- ga razvoja v posameznih deželah. Program sekcije: Kmetijska politika in urejanje prostora je obravnaval razhajanje med zakonskimi in programskimi osnovami med njima, razvojne težnje, regionalizacijo davčne politike ter ukrepe za izboljšanje agrar- 88 GV 25(1981) 2 ne strukture, njihove posledice in učinke. Program sekcije: Politika stanovanjske gradnje in urejanje prostora je obravnaval aktualne probleme stanovanjske politike, upoštevajoč regional- ne razlike, stanovanjsko gospodarstvo z vidika financiranja, aktualne zah- teve politike stanovanjske gradnje v območjih z različnimi poselitvenimi gostotami ter težnje razvoja stanovanjske gradnje v metropolitanskih ob- močjih. Teobald BELEC* PROBLEJY!ATIKA IZOBRAŽEVANJA STROKOVNJAKOV ZA PROSTORSKO PLANIRANJE Zakonodaja'današnjega časa potrj e da je odnos naše družbe do človeko­ vega okolja ustrezen, prav tako tudi potrjuje, da se zavestno loteva- mo načrtovanja razvoja okolja, . prostora, na dolgoročnih osnovah. Z našo ozaveščenostjo gospodarjenju s prostorom pa seveda vsi prostor- ski problemi še niso rešeni. Neugodna oblika poselitve, razdrobljenost dejanske izrabe išč sta le dve izmed podedovanih stanj pretekle do- be, katerih reševanje terja vso našo pozornost, znanje, posluh in stro- kovnost. Ko tem problemom dodamo vse večjo dinamiko sprememb v našem prostoru, ugotovimo, da se moramo prostorskim problemom sistematično po- svečati v vse večji vsebinski širini in globini Poleg organiziranega načina reševanja problemov, kar skušamo reševati s prilagajanjem obstoječih služb in ustanavljanjem novih, je potrebna in- terdisciplinarnost reševanja naloge, ki pa je ne obvladamo, niti je ne rešujemo, ali pa vsaj ne s potrebno pozornostjo in nujnostjo. Prostorsko planiranje je interdisciplinarna znanost, h kateri prispeva- jo svoj delež arhitekti, geodeti, sociologi, geologi, geografi, ekonomi- sti, agronomi, gozdarji, gradbeniki, vodarji, politologi. Strokovnjaki teh znanosti delujejo sektorsko, premalo povezano, tehnološko nezdruže- no, tako da vtis, da nimamo pravega "skrbnika" za prostor, ni daleč od resnice. Pri tem pa niti ne moremo upravičeno potožiti, da nam manjka strokovnjakov iz posameznih panog. K neučinkovitosti ali premajhni učinkovitosti prostorskega planiranja prispeva ne tako majhen delež tudi neorganiziran študij prostorskega planiranja na fakultetah in njihovih oddelkih. Ne glede na to, kje ti- če vzroki in razlogi za takšno stanje, ga je mogoče bistveno izboljša- ti z medsebojnim, k določenemu cilju usmerjenim sodelovanjem. Tako se poraja pobuda, katere namen je uskladiti učne programe fakultet, ki izobražujejo naštete strokovnjake, samoumevno in nujno, ne glede na različna gledanja in ocene prostorskega planiranja v naši republiki. Geodetski oddelek FAGG daje pobudo za začetek dogovarjanja fakultet, da bi dosegli sporazum in sklenili ustrezen dogovor o smotrnem visokošolskem izobraževanju strokovnjakov prostorskoplanerske usmeritve. Ob tem predlo- gu se zavedamo, da njegova uresničitev ni lahka, niti kratkotrajna naloga, vendar smo prepričani, da koristi, ki izvirajo iz predlagane rešitve,moč­ no pretehtajo vse napore. * 61000, YU Ljubljana, Geodetski zavod SR Slovenije Dipl.ing.geodezije, direktor GZ SRS Prispelo za objavo 1981-05-15. GV 25(1981) 2 89 V delovni praksi se med delovnimi organizaciJarni, ki se ukvarjajo s pro- storskim planiranjem, prepletajo vse tesnejše vezi sodelovanja. Vzrok za to je spoznanje, da le strokovno združeni in enotni lahko strokovno po- magamo nosilcem samoupravnega družbenega, še posebej pa prostorskega planiranja znotraj njega. Naša dolžnost je, da ta spoznanja in izkušnje iz prakse prenesemo tudi v šolske klopi riaših visokošolskih izobraževalnih ustanov. Ivan ČUČEK* VZDRŽEVANJE IN OBNOVA GEODETSKIH NAČRTOV V MERILIH 1:500 DO 1:2880** Uvod Geodetski načrti in karte so osnova za najrazličnejša tehnična dela in planiranja. Ti načrti pa imajo res svoj pomen, če je na njih prikazano enako stanje, kakor obstaja v naravi. Z oziram na dejstvo, da je potreben za grafično predstavitev vedno neki čas, v katerem moramo stanje v naravi izmeriti in prenesti na papir ali drug za risbo namenjen material, ne borno mogli nikdar doseči popolne ča­ sovne istovetnosti stanja v naravi s stanjem na načrtih. Na drugi strani se zastavlja vprašanje, ali je popolna istovetnost ob vsakem času res potrebna, posebno še danes, ko imamo možnost s fotogra- firanjem iz letala manjkajoče informacije hitro in poceni dopolniti. Za potrebe v gospodarstvu potrebujemo načrte v velikih in malih merilih, odvisno od tega, ali so nam podatki potrebni za detajlna dela v ozko omejenem prostoru (npr. naselje) ali pa v širši regiji. V skladu s tem se moramo tudi odločiti, katero vrsto geodetskih načrtov bomo predvsem sposobni sproti vzdrževati, in ukrepati, da borno manjkajoče informacije dopolnjevali hitro le toliko in z natančnostjo, ki je za reševanje prob- lematike potrebna in tudi izvedljiva. l. Splošno o vzdrževanju Geodetski načrt pomeni, ko je izdelan, sliko obstoječega stanja na zem- ljišču v horizontalnem in vertikalnem pogledu. V tej obliki naj bi slu- žil za vsa načrtovanja in statistične podatke, ki jih potrebuje sodobno planiranje izrabe prostora. Načrt sam naj bi pomenil dejansko stanje v trenutku, ko se, opirajoč na to stanje, odločamo za poseg v prostor. Ker pa je tudi za izdelavo načrta potreben čas, tega pogoja običajno ne more- mo izpolniti in zato geodetski načrti vedno zaostajajo za dejanskim sta- njem v naravi. Najažurnejše stanje prikazuje danes fotoposnetek iz le- tala, ki je za določene načelne odločitve v planiranju izredno dobrodo- šel in omogoča, da se tudi čas od trenutka snemanja do aplikacije na li- * 61000, YU Ljubljana Dipl.ing.geodezije, univerzitetni profesor v pokoju Prispelo za objavo 1980-09-29. ** Poročilo o raziskovalni nalogi Vzdrževanje in obnova geodetskih načrtov od merila 1:500 do 1:2880 90 GV 25(1981)2 .. nijskem načrtu lahko koristno izrabi. sodobni materiali, na katerih danes grafično prikazujemo medsebojna raz- merja v naravi v obliki načrta, omogočajo tudi sodobnejši način vzdrževa- nja in dopolnjevanja kakor prej, ko se je za risbo lahko uporabljal samo papir ali drug material, ki se je deformiral zaradi temperature in vlaž- nosti. Druga velika prednost sedanjega načina izdelave in vzdrževanja na- črtov je avtomatizacija kartiranja, ko lahko po koordinatah določene toč­ ke registriramo na karticah ali trakovih in jih s programom medsebojne povezave in izrisom znakov vred avtomatsko kartiramo. Na ta način lahko s primerno organizacijo vsak čas avtomatsko izrišemo nov original v po- ljubnem merilu, bodisi v celoti ali pa samo njegov del. Pri tem lahko z novimi točkami in spremembami, vstavljenimi v program na osnovi podatkov vzdrževanja, kartiramo vedno nov, zadnjemu stanju ustrezajoč načrt. znano je, da človek 80 % informacij sprejema z vidom, zato je izdelava načrta, v katerem lahko informacijo in njen vpliv na odločanje najbolje zajamemo, vedno končni cilj. Digitalno registrirani podatki so le pre- hodna faza, da lahko ta končni cilj v najrazličnejših variacijah uresni- čimo. Ena najpomembnejših nalog pri vzdrževanju je sprotna registracija spre- memb, pri čemer se začasno zadovoljimo tudi s približno situacijo in šele v drugi fazi, ko je zaradi konkretnega posega v prostor potrebna natančnejša lokacija, to nadomestimo. Pri tem je izredno pomembna orga- nizacija registriranja sprememb, ki jo je treba zasnovati tako, da se izrabijo vsi razpoložljivi viri in se potrebne delovne operacije vklju- čujejo že v ostale, tudi negeodetske delovne procese. 1.1. Vzdrževanje načrtov v različnih merilih Glede na velikost merila se pri vzdrževanju postavljajo različni pogoJ1, ki so večinoma odvisni od merila načrta, grafične natančnosti, vsebine elementov, ki se redno vzdržujejo in dopolnjujejo, in načina, iz kakšne dokumentacije so bili načrti izdelani in vzdrževani. Pri grafičnem vzdr- ževanju, ki je še danes v praksi, imamo opraviti z drugimi pogoji kakor pri avtomatskem kartiranju na osnovi registriranih digitalnih podatkov. 1.1.1. Vzdrževanje načrtov v merilu 1:200 Načrte v merilu 1:200 uporabljamo predvsem v obliki načrtov podzemnih napeljav ali zazidanih območij srednjeveških mestnih jeder za potrebe spomeniškega varstva in gradbenih rekonstrukcij. Pri načrtih podzemnih instalacij je merilo 1:200 tako veliko da lahko položaj instalacij prikažemo z natančnostjo, ki je za odkopavanja, popravila in rekonstruk- cijo potrebna. Grafična natančnost na načrtu 0,2 mm ustreza v naravi 4 cm, kar je v vseh ozirih po položaju dovolj. Pri tem v pretežnem delu Evrope te načrte izdelujejo na enotni grafični podlagi 1:200 geodetski strokov- njaki v ustreznih podjetjih. Skupni v okviru geodetske službe izdelani načrt grafične oblike v merilu 1:200 ima mesto Salzburg. 1.1.2. Načrti v merilu 1:500 Načrte v merilu 1:500 uporabljamo v gosto zazidanlh mestnih predelih, kjer merilo 1:1000 ne omogoča več, da bi lahko posamezne detajle zvesto grafično prikazali. To merilo uporabljamo tudi za načrte podzemnih in- stalacij, pri čemer pa iz ekonomskih razlogov kartiramo samo enkrat, in sicer v merilu 1:500, za merilo 1:1000 pa te načrte pomanjšamo. Možen je tudi obraten postopek, da kartiramo izmero v merilu 1:1000 in to me- rilo povečamo. 1.2.3. Načrti v merilih 1:1000 do 1:2880 Merilo načrtov 1:1000 je zelo priljubljeno in v večini primerov tudi z grafično natančnostjo 'zadovoljuje. Danes se ti načrti izdelujejo večino- 91 GV 25(1981) 2 mana fotogrametrični način.Za vzdrževanje moramo razpolagati z mrežo koordinatno danih točk,katerih gostota se spreminja glede na gostoto detajla.Zadostovalo bi tudi,če bi imeli na voljo koordinate že s samo naravo objekta trajno stabiliziranih in signaliziranih točk,npr.vogalov ograj (ki so na posnetkih dobro vidni),stalnih znakov na objektih itd., na katere bi se lahko navezovale dopolnilne meritve,izračunale koordi- nate in nato po decimetrski mreži kartirale.Kar je bilo rečeno za načr­ te v merilu l:500 0 velja tudi za merilo 1:1000.Vsebina splošnega origi- nala naj bo reducirana samo na elemente,ki so izrazito stalne narave in večini porabnikov nujno potrebni.Vsako investicijo v izmero nestalnih objektov,drogov,hodnikov,dreves in detajlnih višin,za katerih položaj v trenutku resnične potrebe ne moremo jamčiti,je treba opustiti.Te izmere je treba prihraniti za čas,ko bodo res potrebne,kar je z oziram na da- našnje metode izmere možno nadoknaditi v kr?l,tkem času. 1.2.4. Načrti v merilu 1:5000 Čeprav vzdrževanje nač.rtov v merilu l: 5000 ne sodi v to raziskovalno na- logo, je zelo tesno povezano z vzdrževanjem načrtov v večjih merilih, 1:1000 do f:2880. Praviloma bi se morale spremembe stanja v naravi iz ekonomskih razlogov registrirati v naravi naenkrat za več meri)-. Spre- membe bi bilo treba vnesti najprej v načrte v večjih merilih, od 1:1000 do 1:2880 (ali po obnovi 1:2500), in iz teh načrtov po direktni fotograf- ski pomanjšavi v merilo 1:5000. Danes se načrti, temeljni topografski načrti v merilu 1:5000, vzdržujejo posebej in tudi republiška finančna sredstva posebej trošijo, načrti v večjih merilih po občinah pa se vzdr- žujejo tako, da niso sposobni za pomanjšanje za karto v merilu 1:5000. Občinskim službam so poleg tega načrti v večjih merilih potrebnejši ka- kor načrti v merilu 1:5000, ne zmorejo pa jih ažurno vzdrževati. Gleda- no s stališča celotne republike, delamo zato isto ali tehnično vsekakor združljivo delo dvakrat in ga tudi dvakrat plačamo, enkrat iz republiš- kih sredstev za merilo 1:5000, drugič pa iz občinskih za načrte v meri- lih 1:1000 do 1:2880. v Nemčiji se 1:5000 tiska le v omejenem številu. Ves nadaljnji postopek razmnoževanja je svetlobna kopija. Vzdrževanje opravljajo katastrske up- rave na dva načina: a) Za podeželje se zbirajo podatki in vnašajo v matrice v določenih ča­ sovnih presledkih. Slaba stran je v tem, da dobi interesent vedno ko- pijo po starem stanju, dobra stran pa nizki stroški. Po potrebi se ažurira samo zahtevani del. b) Spremembe se vrisujejo v matrice sproti; v določenih časovnih presled- kih se opravi kontrola in popravi originalna folija. Po njej se iz- dela delovna folija za nadaljnje razmnoževanje. Postopek je ažurnej- ši, vendar dražji. Uporablja se za mesto. 3. Ugotavljanje in registracija sprememb Da bi se lahko spremembe na zemljišču vnašale v geodetske načrte, je treba njihov nastanek poprej ugotoviti in primerno registrirati. Te spremembe lahko z dobro organizacijo registriramo administrativno pri večjih zaostankih pa lahko tudi fotogrametrično iz letalskih posnetkov. Kakor srno že uvodoma rekli, razlikujemo pri vzdrževanju dve fazi, regi- stracijo sprememb in njihov natančen prenos v načrte. Po._izkušnjah v tujini se spremembe registrirajo vedno sproti in se približno vrisujejo na kopije obstoječih načrtov. Občinske qeodetske uprave začnejo s tore- gistracijo že takoj ob izdaji lokacijskih dovoljenj, vsako izdano loka- cijsko dovoljenje takoj na načrtu registrirajo z vštetim rokom veljavnosti. Ob izdaji gradbenega dovoljenja vrišejo položaj bodoče zgradbe s svinčni­ kom črtkano po situaciji v gradbenem načrtu. Ko je zgradba zgrajena,jo iz- rišejo polno,vendar še vedno s svinčnikorn,kar njena natančna lokacija na terenu ni preverjena.Natančno lokacijo vrišejo le na osnovi izmere, in sicer lahko ob izdaji uporabnega dovoljenja. če je iz kakršnihkoli raz- 92 GV 25(1981)2 logov točna lokacija takoj potrebna, se izmera izvede takoj. v katastru se stavba vriše le na prijavo lastnika, npr. zaradi davčne oprostitve. Na ta način se sploh ne more zgoditi, da stanje v načrtih ne bi bilo ažurno oziroma da bi obstajale neregistrirane spremembe. če tak postopek ni bil organiziran, lahko po potrebi registracijo spre- memb izvedemo tudi na fotogrametrični način, bodisi na osnovi posnetkov cikličnega ali drugega snemanja, in sicer iz aeroposnetkov ali pa tudi iz terestričnih fotografij. 4. Geodetske spremembe in vnašanje sprememb v načrte 4.1. Načrti numerične izmere za dopolnjevanje sprememb obstajajo v geodetski praksi preizkušene in uveljavljene metode dela, ki pa bi jih bilo z oziram na nove sodobne potrebe treba prilagoditi novim zahtevam. Dopolnjevanje načrtov izvaja- jo geodetske delovne organizacije, ki tudi jamčijo za pravilnost na novo prikazanega stanja in izdelavo načrta sprememb . Da bi se lahko novo stanje neposredno preneslo v stare načrte brez novega kartiranja, morajo biti spremembe posameznih primerov tudi kartirane na skrčka pro- ste materiale. Tehnika izdelave mora biti za obsežnejše površine enaka tehniki starega načrta, da bi se tako lahko tudi novo stanje vkopiralo v originalno folijo po retuši starega stanja. Originali naj bodo sestav- ljeni ločeno po vsebinskih elementih, da bi se tako lahko poljubno kom- binirali. Geodetska služba naj bi krila stroške le za osnovno folijo, za vse ostale pa zainteresirani porabniki, ki bi zlasti pri komunalnih napeljavah te folije tudi sami vzdrževali. Osnovna geodetska folija bi morala vsebovati predvsem linijske podatke stalnih objektov, po potrebi pa bi lahko vsebovala tudi geodetsko mrežo, vendar slednjo v modri bar- vi, ki bi pri kopiranju duplikatov izpadla. ' 4.2, Fotogrametrične izmere Fotogrametrične izmere so danes tako po ekonomičnosti in času izdelave pomembnejše od klasičnih, ki so še vedno zelo dolgotrajne in so svoj čas upravičevale izdelavo načrtov na zalogo. če se zadovoljimo z druž- beno upravičljivo natančnostjo, ustreza fotogrametrija v vseh pogledih. Glede na sodobne načine kartiranja in razmnoževanja se iz originala iz- delajo ločene folije posameznih vsebinskih elementov. Ker je delovni proces fotogrametričnih izmer splošno znan, se na tem mestu ne bi po- drobnejše spuščali v to problematiko. 4.3. Načrti na osnovi digitalizirane izmere Podroben opis tako izvršene izmere z vsemi tehničnimi in ekonomskimi po- datkj_ je opisan v Geodetskem listu št. 10-12/78/2/. Digitalizirani po- datki izmere so vsekakor idealna rešitev procesa izdelave geodetskih na- črtov, imamo možnost avtomatskega kartiranja in izrisa vsebine v katerem koli merilu. Tuje geodetske službe se za to vrsto izdelave načrtov ob~ sežno opremljajo, tudi pri nas se ta postopek pri Geodetskem zavodu SRS že izvaja. Avstrijska geodetska služba bo do leta 1985 opremila vse svo- je okrajne geodetske uprave,48 po številu, z digttaliziranimi podatki izmere in katastrskimi podatki, ki jih bodo lahko posamezne uprave po- klicale na svoj ekran iz banke teh podatkov pri računskem centru na Du- naju. 4.4. Načrti grafične izmere Ker se ti načrti pri nas uporabljajo za ca.80 % povrsine in je njihovo vzdrževanje za občinske geodetske službe in administracijo najbolj pe- reče, bomo njihovo vzdrževanje in izrabo na njih registriranih podatkov podrobneje prikazali; pri tem bomo posvetili posebno pozornost pravilne- GV 25(1981) 2 93 mu situiranju novega stanja v bolj ali manj dobro vzdrževano staro sta- nje. l. Splošno S tehničnim vzdrževanjem razumemo vris sprememb glede stanja na zemlji- šču, tj. razne delitve in parcelacije, spremembo kultur, vris novih ob- jektov in podobno. Takšen vris opravimo na osnovi izmere dejanskega sta- nja na terenu, kartiranja v merilu katastrskega načrta, kjer pri večjih spremembah upoštevamo skrček lista, in vklaplanja novega stanja v obsto- ječi katastrski načrt.Izmera in kartiranje ne pomenita nobenega tehni- čnega problema, pač pa vklapljanje novega v staro stanje. Težavo pov- zročata dve okoliščini; prva je v tem, da se izmerjeno staro stanje, to je stanje, ki je narisano v načrtih, ne ujema s stanjem v naravi-obsto- ječe meje niso več identične z mejami, kakor so bile izmerjene ob prvo- tni izmeri, drugi vzrok pa je v tem, da natančnost prvotne izmere v več­ jem obsegu ne more presegati natančnosti grafične triangulacije, ki je bila ca.± 3m, pri čemer pa je lahko natančnost med sosednjimi nespre- menjenimi parcelami tudi do desetkrat večja. Tako dobimo pri kartiranju dejanskega, takoimenovanega starega stanja načrt, ki se pri vzporejanju s katastrskim načrtom ne ujema z mejami, kakor jih izkazuje kataster; zato nastane dvom kako prenesti novo sta- nje v obstoječi načrt.če upoštevamo še dejstvo, da bi situacijsko pri- kazali najpravilnejše stanje, imamo več kot podlago za vris katastrske situacijske podatke, ki so obremenjeni s pogreškom, da na katastrskem načrtu zarisana linija ni več ista, kakor je bila izmerjena, oziroma da pozneje kot sprememba vncšena linija ali mejna točka ni situacijsko pra- vilno vrisana, ker se geometer ni naslonil na preverjene stalne točke, ki so ostale na mestu, kjer so bile ob prvotni izmeri. Tako se zgodi,da geometer pri vlaganju nove situacije ugotovi, da so stare spremembe vri- sane nepravilno, in ima na izbiro, ali naj meritve razširi, prvotno na- pako najde in popravi ali pa se zadovolji s tem, da tudi sam vris nove- ga stanja prilagodi nepravilno vrisanemu staremu stanju. Ker se v prvem primeru obseg dela nesorazmerno poveča, obvelja običajno način približ- nega vnašanja, s čimer se, razumljivo, grafični prikaz na načrtih posto- poma slabša in pozicijska natančnost v primeri s stanjem v naravi zmanj- šuje. Glavni problem pravilnega vrisovanja sprememb je v tem, da se izberejo takšne oslonilne točke (mejniki, objekti itd.), za katere je z oziram na primerjavo okoliškega stanja najverjetneje, da so ostale na mestu, kjer so bile ob prvotni izmeri. Zato je umestno, da se striktno izogne- mo uporabi oslonilnih točk na kasneje vrisanih spremembah, ki bi kazale prevelika nesoglasja z oslonilnimi točkami iz prvotne izmere. Ker so z oziram na uporabljena tehnična sredstva pri prvotni izmeri pomenile naj- zamudnejše delo izmere naselij, po pomembnosti pa so prednjačile obdelo- valne parcele, je geometer posvečal pozornost predvsem izmeri poljedel- sko obdelanim površinam, kjer je normo tudi laže presegal. Tako so na splošno mejne točke v ravninskem obdelovalnem zemljišču zaneslivejše ka- kor vogli hiš oziroma mejniki v gozdovih. Mejniki- katastrskih občin so: morali biti že po načinu izmere dobro odrejeni in tvorijo običajno solj_d- ne oslonilne točke, meje kultur in gospodarskih stavb pa so glede na spre- menljivost in manj natančno izmero zelo nezanesljive in le pogojno upo- rabne. Geometer, ki mu je poverjeno vzdrževanje načrtov, se mora zato za vsak primer izmere teoretično pripraviti in svoja terenska dela načrtovati tako, da ne bo z vrisavanjem sprememb njemu poverjenih načrtov slabšal, temveč zboljševal oziroma skušal ohraniti na isti ravni, kakor so jo imeli ob prvotni izmeri. Končno bodi povedano, da se mora iz administrativnih razlogov evidence katastra zemljišč površina novega stanja, ki je nastalo s spremembami starega stanja, vedno ujemati z vsoto vseh v obračun vzetih parcel sta- 94 GV 25(1981) 2 rega stanja, pa čeprav v naravi staro stanje ni pravilno registrirano. Teoretično bi se v takšnem primeru moral obračun razširiti na toliko so- sednjih parcel, da bi bilo temu pogoju ustreženo. 2. Pripravljalna dela in terenska izmera Da bi se terenska dela čim bolj skrčila, pri tem pa bi vendar upoštevali vse pogoje za zagotovitev pravilne dopolnitve načrtov, je treba pred od- hodom na teren zbrati predvsem naslednje podatke: l. Kopijo obstoječega katastrskega načrta s posestniki in z označenim stanjem sprememL, ki so se med vzdrževanjem zgodile na zemljišču. Predvsem je treba označiti, katere meje so od prvotne izmere ostale nespremenjene (podatki v originalnih mapah - Arhiv SR Slovenije, Ljubljana, Zvezdarska 1). V ta namen bi morala vsaka občinska geodetska uprava imeti mikrofilmsko kopijo originalnih načrtov. Ugo- toviti je treba, kaj se je na zemljišču ugotovilo ob reambulaciji okoli leta 1868 (reambulančne mape v Arhivu SR Slovenije). Po- datke reambulacije je treba pri tem vzeti z velikimi pridržki ker je bila reambulacija izvedena s strokovno manj podkovanim kadrom kakor originalna izmera. 2. Ugotoviti je treba izvršene delitve in pregledati terenske elaborate, da bi že izmerjenih podatkov ne merili ponovno, pač pa bi takšne me- ritve povezali z na novo predvidenimi meritvami in zagotovili pravil- no dopolnitev načrtov skupnega območja že izvršenih in novih sprememb. Ti podatki so pri ogledu meja na terenu tudi potrebni, ker so iz njih razvidne mere in že postavljeni mejniki. 3. Kolikor so podatki na katastru pomanjkljivi, je treba pregledati tudi stanje v zemljiški knjigi in po potrebi v zbirki listin zemljiške knjige, kjer se večkrat najdejo podatki, ki so na katastru izgublje- ni. 5. Aparature in instrumenti Za vzdrževalna dela potrebujemo običajni geodetski instrumentarij za te- rensko in pisarniško delo. Za klasična terenska dela, pri katerih upo- rabljamo predvsem polarno metodo izmere, zadostuje v nezazidanih območ­ jih običajna avtoredukcijska tahimetrija ali pa običajna tahimetrija (3 niti - konstanta za dolžine 50 do 100), ki nam pri razdaljah do 80 m še vedno daje rezultate, ki so za grafično natančnost 0,2 mm zadovolji- vi (1:looo - 1:2880). Za terenska dela so posebno primerni novi lahki instrumenti z natančnostjo merjenja magnetnih azimutov do± 2' (Zeiss- Jena A080 z busolo). Izmera parcel in objektov za vzdrževanje v mejah grafične natančnosti ne zahteva merjenja razdalj z elektronskimi razdaljemeri, vendar lahko pri preglednem terenu razdalje do detajlnih točk toliko povečamo, da se uporaba elektronskih razdaljemerov ekonomsko splača; pri tem izračunamo za detajlne točke koordinate in jih avtomatsko ali običajno po koordina- tah kartiramo. Natančnost površin geodetska služba ne garantira, ker je to zasebni in- teres posestnikov, ki naj bi takšne drage meritve tudi finansirali, ka- kor delajo tudi v tujini, kjer se celo mestna območja za tehnične potre- be merijo s položajno natančnostjo v velikosti grafične registracije 0,2 mm. Za pisarniška dela potrebujemo priprave za kartiranje, bodisi ročne ali pa avtomatske, na osnovi kartic digitalne registracije. Prenos kartira- nja v posamezne originale opravljamo večinoma z neposrednim prerisom. GV 25(1981) 2 95 Za kartiranje iz aeroposnetkov uporabljamo instrumente za analogno, samo za situacijo pa tudi radialno restitucijo (Francija) na osnovi radial- nega preseka žarkov. Transformacijo merila opravljamo bodisi z reprofo- tografijo - fotografska pomanjšava ali povečava - morebiti z odebelitvi- jo ali redukcijo debel~ne linij oziroma s posebnimi aparati, tako imeno- vanimi fotopantografi, s katerimi se sprememba merila opravi optično. 6. Ekonomski vidiki Ekonomska primerjava med posameznimi načini vzdrževanja geodetskih na- črtov gre brez dvoma v prid novim postopkom, kjer se upošteva problem vzdrževanja kot celote. Posamezni načini so lahko enostavni, poceni in hitri, če ne pretiravamo z natančnostjo prek običajnih potreb. Osnovno pravilo ekonomičnega vzdrževanja je podrejeno istim zakonitim dejstvom kakor vsaka druga dolgoročna investicija. Težnja, da bi vzdrževali na- črte prek nujnih potreb, pripelje do tega, da na koncu delu sploh nismo kos in si porabniki potrebne podatke priskrbijo na enostavnejši način sami, brez dvoma le v mejah njihovih najnujnejših potreb, in zaostalo vzdrževanje geodetov deloma ali popolnoma zanemarijo. Konkretna primerjava stroškov vzdrževanja po eni ali drugi metodi je zelo odvisna od lokalnih okoliščin, zato se tu težko postavlja neko splošno veljavno pravilo. Za rentabilnost je zelo pomembna vestnost in iznajdljivost kadrov, ki jim je vzdrževanje poverjeno, in smotrna orga- nizacija razdelitve delovnih faz kakor tudi način dajanja dokumentacije načrtov uporabnikom. 7. Zaključki Na osnovi dejstev, ugotovljenih v pričujočem raziskovalnem delu, lahko naredimo naslednje zaključke: l. Vzdrževanje geodetskih načrtov, ne glede na merila, je nujno potrebno in njegovo zanemarjanje za družbo škodljivo, če se ne opravlja z vso vestnostjo in odgovornostjo. Za realizacijo te obveze bi morala biti v celoti zadolžena in družbi odgovorna republiška geodetska uprava, in sicer za vsa geodetska dela, ne glede na porazdelitev pristojnosti med republiko in občino. 2. Da bi vzdrževanje sploh lahko izvajali, je treba tudi program geodet- skih del že za to srednjeročno razdobje tako sestaviti, da bi čimprej prenehali z dosedanjim paralelizmom ugotavljanja in izvajanja sprememb v geodetskih načrtih v pristojnosti republike in občine. Pri tem je treba upoštevati ekonomsko cenejši pristop v razvitih državah. 3. Republiška geodetska uprava naj bi se odločila in sprejela koncept ob- nove katastrskih načrtov ali pa predložila drug ekonomsko utemeljen način te dokumentacije. Pri tem je treba z vso odgovornostjo za bodo- či razvoj zavzeti pozitivno ali negativno stališče o tujih izkušnjah. 4. Dokončno bi se morali odločiti, za katero natančnost načrtov še obsta- ja družbeni interes, ki je istočasno sposoben tudi za realizacijo, oziroma katera dela so specialnega značaja v neposredni finančni pri- stojnosti uporabnikov. 5. Da bi se vzdrževanje lahko spravilo na organizlrano bazo, je treba iz- delati navodila za postopke vzdrževanja in storiti ukrepe za smotrno delitev delovnih operacij med občinskimi geodetskimi upravami in geo- detskimi delovnimi organizacijami na regijski ali republiški ravni. 6. Opustitev vzdrževanja že obstoječe geodetske dokumentacije na račun izdelave gospodarsko in administrativno manj pereče dokumentacije naj se v vseh fazah prepreči in naj se ustvarijo pogoji za ažurno redno vzdrževanje obstoječe dokumentacije in njeno utemeljeno amortizacijo. 96 GV 25(1981) 2 ' 7. Do sprejetja kateregakoli izmed šestih navedenih ukrepov naj se takoj uvede koordinatna navezava novih in postopoma vseh starih numeričnih meritev vzdrževanja na enotni Gauss-Krugerjev sistem. Perspektivno je treba določiti koordinate navezovalnih objektov klasično, še ekspedi· tivnejše pa fotogrametrično iz obstoječih snemanj za karto v merilu 1:5000. Florjan VODOPIVEC* RECENTNI PREMIKI ZEMELJSKEGA POVRŠJA IN NJIHOV VPLIV NA VIŠINE GEODETSKIH TOČK** I. UVOD Ne moremo si zamišljati celostne uporabe načrtov ali kart brez višinske predstave, razen v zelo ozkih specialnih primerih. Zato so višine - tret- ja dimenzija - izredno koristen element, ki mora točno in ažurno dopol- njevati horizontalno predstavo. Najsi bo višinska predstava prikazana na katerikoli način, mora biti vedno vezana na stalne nivelmajske točke - reperje. Mreže delimo po namenu in natačnosti v več redov, od najpre- ciznejših državnih mrež do detajlnega nivelmaja. Namen vseh mrež pa je služiti za navezavo nižjih redov in prek njih do izmere višin detajlnih točk ali pa za znanstvena proučevanja. Take naloge so: povezava nivojev posameznih morij, kontrola tektonskih makro- in mikropremikov pa vse do kontrole lokalnih posedanj zaradi podzemnih del ali plazenja terena. Prav zaradi teh p~~mikov, ki spreminjajo višine posameznih reperjev ali višine celih nivelmajskih vlakov, moramo nivelmajsko mrežo stalno obnav- ljati, ponovno nivelirati in slediti morebitnim zakonitostim sprememb višin. Površina zemlje ni stalna, ampak se neprestano spreminja. Te spremembe pa trajajo od več_.milijonov let prek vse krajših obdobij do trenutnih sprememb, ki nastanejo ob potresih, vulkanskih izbruhih in drugih narav- nih nesrečah Poznati te spremembe pomeni obvladati jih. Pot do tega pa seveda ni enostavna in terja mnoga finančna sredstva ter mnogo znanstve- nega dela. Noben strokovnjak pa ne sme obstati pred obilico dela in ne- rešenimi problemii' Zato tudi v SR Sloveniji ne držimo križem rok ampak poskušamo vse, da bi tudi na tem področju ujeli razvite države. 1 Slovenija ima to prednost, da je relativno že zelo zgodaj dobila nivel- majsko mrežo, ki takrat seveda ni bila izmerjena z veliko natančnostjo. Ti podatki so stari že približno sto let, torej se tudi že sto let seš- tevajo vertikalniJpremiki. II. METODOLOGIJA QOLOČANJA VIŠINSKIH PREMIKOV 2. Za določanje višinskih premikov moramo imeti možnost dovolj natančno definirati višino točke, ji določiti višino, obstajati pa mora seveda * ** 61000, YU Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo gradbeništvo \h geodezijo Izredni prof. dr. dipl.ing.geodezije Prispelo za objavo 1980-09-29 Poročilo o razlskovalni nalogi GV 25(1981) 2 97 tudi višinski premik. Višinske točke definiramo pri preciznih merjenjih s posebnimi oznaka- mi - reperji. Ti so večinoma umetno izdelani iz obstojnega materiala, običajno so kovinski. Po obliki ločimo reperje z luknjico, reperje z okroglo glavo in reperje z valjasto glavo. Reperji z luknjico so vzi- dani le v vertikalni zid, medtem, ko so ostali reperji lahko vzidani horizontalno v vertikalni zid ali pa vertikalno v horizontalni zid. Pri reperju z luknjico pomeni središče luknjice višino točke. Pri os- talih reperjih pa pomeni višino točke najvišji del reperja. Po pomemb- n0sti delimo reperje na fundamentalne reperje, ki so posebno čvrsto stabilizirani na terenu, kjer ne pričakujemo poškodb ali premikov te- rena, reperje I.reda, ki so večinoma reperji z luknjico, reperji niž- jih redov pa so reperji z okroglo ali valjasto glavo. 2.2. Po višini ločimo točke z relativno višino in točke z nadmorsko vi- šino. V prvem primeru so višine podane nad neko privzeto začetno toč­ ko~ V drugem primeru pa so višine podane nad gladino srednjega mor- sk~ga nivoja za določeno obdobje. V prvem primeru pripišemo začetni totki višino O ali pa neko okroglo vrednost 100, 200 m ... , kar je izredno enostavno. Pri nadmorskih višinah pa moramo opravljati merit- ve gladine morja dalj časa (nekaj let) s posebnimi pripravami, mareo- grafi, da dobimo srednji morski nivo za zadevno obdobje. Seveda pa · srednji morski nivo ni konstanta. Pri tem ločimo periodične spremembe (sonce, luna) in neredne spremembe nivoja morja (izhlapevanje, talje- nj.e ledenikov), kar je odvisno od temperature, oziroma vertikalne pre- mike obale zaradi tektonskih mikro- in makro-premikov. Seveda pa ni nujno, da se zadovoljimo z enim samim mareografom, ampak jih imamo običajno več; pri zelo obsežnih mrežah pa lahko celo v različnih mor- jih. ( zahodnoevropska nivelmaj ska mreža),_Pri povezavi večjih mrež moramo nujno upoštevati še ortometrične popravke, ki odpravijo neena- kost višinskih razlik v različnih točkah med ekvipotencialnimi plosk- vami, po katerih niveliramo. 2. 3. Višine nadaljnjih reperj ev glede na izhodiščni reper lahko določimo na več načinov. Najenostavnejši, najbolj natančen in najbolj razšir- jen je geometrični nivelma. Tu z instrumentom nivelirjem in dvema vertikalno postavljenima latama merimo višinske razlike med stojišči obeh lat. če seštejemo te višinske razlike od reperja do reperja, do- bimo višinsko razliko med njima, ki jo prištejemo k že znani višini d~nega reperja. Ta metoda je opisana v vseh geodetskih učbenikih. 98 V zadnjem času se zlasti v DDR uveljavlja motorizirani nivelma. Tu nimamo več klasične ekipe operaterja in dveh figurantov, vseh seve- da peš, ampak ima vsak izmed njih svoj avto preurejen za nivelma. S tem se ne zmanjša natančnost, pač pa ogromno prihranimo pri času,kar je zelo pomembno pri spremljanju tektonskih premikov v kratkem času (zlasti popotresna aktivnost). ' Manj točen način je trigonometrični nivelma, pri katerem z merjenjem vertikalnega kota in dolžine dobimo elemente za izračun višinske raz- like med stojiščem instrumenta in ciljno točko. Ta način se vedno bolj uporablja, ker je tudi vedno bolj natančen (kompenzatorji name- sto zavarovalnih libel, precizno merjenje dolžin z elektronskimi raz- daljemeri in eliminacija refrakcije z istočasnim čitanjem vertikalnih kotov na obeh krajiščih). Ta način je posebno primeren v hribovitih predelih. Poleg klasičnega trigonometričnega nivelmaja se čedalje bolj uporab- ljajo tridimenzionalne mreže. Tu se izmerijo trije elementi, horizon- talni in vertikalni koti ter poševne dolžine. S skupno izravnavo do- bimo boljšo tako horizontalno kot tudi vertikalno mrežo. Na ta način lahko povežemo v celoto merjenje horizontalnih in vertikalnih premi- kov. GV 25(1981) 2 1 Določanje višinskih razlik s cevno tehtnico je zelo natančno, vendar omejeno na krajše razdalje nekaj 10 metrov in manjše višinske razlike nekaj decimetrov. Uporablja se predvsem v rudarstvu in gradbeništvu. Višinske razlike lahko določamo tudi z merjenjem zračnega pritiska na posameznih točkah - barometrično višinomerstvo. Ta način je izred- no hiter, vendar ne natančen. Uporablja se v gozdarstvu, arheologiji, alpinizmu itd. Višine lahko določamo tudi z merjenjem sprememb zemeljske težnosti. S prenosnimi gravimetri zaznamo že centimeterske spremembe v višini, z laboratorijskimi pa celo 0,01 mm. Težja je interpretacija višine, saj je zemeljski pospešek odvisen od geometrije nebesnih teles, spre- minja pa se tudi zaradi sprememb razporeditve podzemeljskih mas. Ta način uporabljamo za sedaj le za čezoceanska merjenja. 2.4. Vzrokov za spremembo položaja reperjev je več. Te lahko delimo na dve večji skupini: sile, ki izvirajo iz zemeljske notranjosti, iz večje globine, pov- zročajo tektonske premike na večjem prostoru; sile, ki delujejo v površinskih slojih in so v glavnem lokalne na- rave. Druga skupina pa se deli še na več podskupin: - lokalni premiki, ki nastanejo zaradi drsenja poševnih slojev na razmočenih tleh; - utrditev nehomogene strukture; - vrsta tal, ki zaradi vode spremenijo prostornino (glina); - vibracija tal zaradi povečanja prometa, eksplozij, dela različnih strojev, ki povzročajo labilnost tal; - sprememba nivoja podtalne vode; - okrušitev strmin ali posedanje tal zaradi spremembe podzemnih slo- jev, ki vsebujejo soli; - rudarska dela in črpanje nafte; zmrzovanje tal povzroča spremembo prostornine in zaradi tega pri- haja do navpičnih posedanj; - erozija in denudacija tal. Od navedenih vzrokov lahko za premike v SR Sloveniji, ki izhajajo iz zemeljske notranjosti, le predpostavljamo, saj imamo šele malo meri- tev in bomo dobili potrditev šele z naslednjimi meritvami. Drugo skupino premikov, to je premikov v površinskih slojih, pa tež- ko povzamemo iz razpoložljive karte nestabilnih območij v merilu 1:400 000, ker nivelma po večini poteka po dolinah, te pa so v glav- nem vse stabilne. Večja je možnost čisto lokalnih premikov, te pa ne moremo razbrati iz karte v tako majhnem merilu. To lahko ugotovimo le z ogledom na terenu. Možne pa so spremembe zaradi rudarskih del, ki so deloma že ugotovljene. NVN je na ta način najbolj ogrožen na območju Velenja, kjer so tudi največja posedanja zaradi intenzivnih rudarskih del. NVN dalje poteka še skozi Laško, kjer posedanja niso tako intenzivna, in pa seveda prek Prekmurja, kjer so črpališča naf- te in plina, vendar tam posedanja še niso bila ugotovljena. Nekaj več žarišč je pri preciznem nivelmaju, to je ob premogovniku Kanižarici, v Zasavju, v Mežiški dolini in ob rudniku kaolina v Črni pri Kamniku. Posedanja na teh območjih so znatno manjša in še ne dovolj raziskana. Večja posedanja so tudi v Idriji zaradi rudarskih del v Rudniku ži- vega srebra, vendar tu poteka le nivelmajski vlak nivelmaja s poveča­ no natančnostjo. Vsa ostala takšna dela so skor0 j brezpomembna lokalna žarisca premikov, ki ne spremenijo bistveno slike preciznega nivelma- ja v SR Sloveniji. GV 25(1981) 2 99 2.5. Ocena natačnosti. Pri vseh geodetskih merjenjih prihaja do večjih ali manjših pogreškov. Tudi nivelma ni nobena izjema. Prav tako kot drugod pri merjenju tudi tu ločimo 3 vrste pogreškov: grobe, naključ­ ne in sistematske. Grobih pogreškov zaradi njihove narave ne upošte- vamo pri izračunu. Take meritve črtamo in jih ponovimo. Sistematski pogrešek, označimo ga s G, že s svojim imenom pove, da se nam pojavlja sistematsko, in sicer na vseh stojiščih. Vsota siste- matskih pogreškov v nivelmajskem vlaku je enaka produktu pogreška, storjenega na enem stojišču, in števila stojišč. Po predpostavkj, da so vizure na posameznih stojiščih enake, dobimo vsoto sistematski~, pogreškov v obliki m.=+G.d SJ. - 2. l. Torej je sistematski pogrešek sorazmeren z dolžino nivelmajskega vlaka. Naključni pogreški, označimo jih z,, pa se nam seštevajo kvadr~tično, saj je verjetnost pojava pozitivnih in negativnih pogreškov popolnoma enaka, 'torej je 2. 2. 2.6. Izračun vertikalnih premikov~ premike zasledujemo ob že ugotovlje- nih tektonskih prelomih tako, da stabiliziramo zadostno število re- perjev na obE:!h straneb preloma in jih med seboj pove~ewo z ustreznim nivelmajem. Pri tem predpostavljamo, da ima neki reper ali skupina reperjev stalno višino, glede nanje pa računamo višine vseh ostalih reperjev. Iz višin ponovnega nivelmaja lahko računamo spremembo vi- šin. 2.3 Če želimo dobiti hitrost spreminjanja višin "v", pa moramo to višin- sko razliko še deliti s časovnim intervalom. v = 2.4. Regionalne premike računamo za celotno regiJo, republiko, državo ali celo za več držav skupaj. Glede na to moramo celotno območje prekri- ti z mrežo preciznega nivelmaja, ki jo v tem primeru vežemo nama- reografe (enega ali več) ali pa na fundamentalni reper, ki je stabi- liziran na najprimernejšem mestu. Za Jugoslavijo je tak fundamentalni reper v Maglaju v Bosni. Formule za izračun vertikalnih premikov in njihovih hitrosti pa so enake kot pri lokalnih mrežah. V nadaljnjem si oglejmo vertikalne premike v nivelmajski mreži SR Slovenije. Obde- lali bomo le najpreciznejše meritve. III. DOSEDANJE MERITVE PRECIZNEGA NIVELMAJA V SR SLOVENIJI 3.1. Avstro-ogrski nivelma . Prve meritve preciznega nivelmaja na našem ozemlju je začel izvajati Vo- jaškogeografski inštitut z Dunaja leta 1873. To je bila sistematična višinska izmera takratnega avstro-ogrskega ozemlja, ki je bila končana v 25 letih. Prvi vlak, ki so ga nivelirali, je bil Trst-Sežana-Postojna- Ljubljana-Celje-Maribor. Leta 1899 je Vojaškogeografski inštitut izdal poročilo o preciznem nivelmaju jugovzhodnega dela avstro-ogrske monarhi- je s preglednimi kartami celotne nivelmajske mreže. V poročilu so podani opis in obseg izmere, navezava na izhodiščni normalni reper, način izva- janja in izravnanja celotne mreže. Na koncu je dodan seznam vlakov, ki vsebuje vse reperje I. in II. reda s tekočo številko,topografskim opisom,stacionažo in nadmorsko višino. 100 GV 25(1981) 2 ' 3.1.1. Obseg in oblika mreže Celotno ozemlje je bilo zajeto z mrežo nivelrnajskih zank. Kasneje so to mrežo I.reda skupno izravnali po metodi najmanjših kvadratov. Pri nadalj- njem delu srno uporabili podatke skoraj vseh nivelrnajskih vlakov, ki so bili na slovenskem ozemlju. Ti vlaki so: vlak št. 5 Ježica-Kranj-Jesenice- Rateče-Trbiž v dolžini 100,9 km z 29 reperji I.reda in 8 reperji II.reda; vlak št. 6 Postojna-Vrhnika-Ježica v dolžini 60,4 km s 13 reperji I.reda in 19 reperji II.reda; vlak št. 7 Sežana-Postojna v dolžini 34 km; vlak št. 13 Celje-Hotinja vas v dolžini 54,3 km s 14 reperji I.reda in 13 re- perji II.reda; vlak št. 14 Ježica-Trojane-Celje v dolžini 70,7 km z 29 reperji I.reda in 2 re:;,eorjerna II.reda; vlak št. 12 Hotinja vas-Maribor; vlak št. 271 Hotinja vas-Kaniža; valk št. 272 Celje-Zagreb; vlak št. 275 Postojna-Reka. 3.1.2. Stabilizacija reperjev Na celotnem ozemlju Avstro-Ogrske je bilo stabiliziranih 7 fundarnental- nih reperjev, imenovanih Haupt-Fixpunkt. Stabilizacija je bila zelo na- tančna. PrBd postavitvijo so bile izvršene geološke raziskave, da bi ugotovili, kje bi bila ugodnejša lokacija za fundarnentalni reper. Tako je bil izbran prostor ob vznožju Pohorja ob železniški progi Maribor- Dravograd bl~zu Ruš. Vsi ostali reperji, ki se vključujejo v precizni nivelrna, se delijo na dve skupini: na reperje I.reda in na reperje II.reda. Reper je sestavljen iz konusnega medeninastega čepa z luknjico v sredini, horizontalno vzida- nega v zid, in ploščice z napisom "Hohenrnarke" ali "Biljeg visine". Pod napisom je horizontalna črta z luknjico v sredini. Plošča ni povezana s čepom, ampak je pritrjena na zid zgradbe tako, da se os konusa prekriva z luknjico plošče. Središče luknjice pomeni nadmorsko višino reperja. Reperji I.reda so vzidani v masivne zgradbe (mitnice, kasarne, šole ... ). Ker veliko nivelrnajskih vlakov poteka ob železniških progah, so reperji vzidani tudi v železniške stavbe (postajna poslopja, kurilnice, čuvajni­ ce). Na te reperje ni mogoče direktno postaviti late. Povprečna medse- bojna razdalja reperjev I.reda je 5,8 km, če pa je bila možnost ugodne stabilizacije, je bila ta razdalja tudi krajša. Reperji II.reda, "Steinrnarke", so privzeta kamnita znamenja, kot so ki- lometrski kamni, mejniki, trigonometrične točke. Zgornji del je zglaje- na površina, na katero se lahko postavi lata,. središče znaka pa je po- menil vklesani križ. Nadmorska višina se je nanašala na zgornjo ploskev znamenja. Kjer ni bi- lo možnosti za postavitev takega znamenja, pa so reperji II.reda vključe­ vali točke, kjer je horizontalna črta na vertikalnem zidu pomenila viši- no. Povprečna medsebojna razdalja med reperji II.reda je 1,6 km. 3.1.3. Instrumenti Pri merjenju preciznega nivelrnaja so uporabljali takratne najboljše ni- velirje in lesene toge late. Posamezni nivelmajski vlaki so bili merjeni obojestransko. Pri vsakem merjenju so dvakrat čitali na latah. Tako so dobili štiri odčitke za posamezne višinske razlike. Vse višinske r~zJ~ke so popravili zaradi instrumentalnih napak še pred samo izravnavo. Upošte- vali so tudi enačbo late, dobljene pri primerjanju, ter vpliv temperature in vlage. V mreži so upoštevani tudi ortometrični popravki. 3.1.4. Navezava mreže Vse višine reperjev avstrijske nivelmajske mreže so računane od nivojske-- površine, določene z osnovnim reperjem. Ta reper je začetni reper avstrij- skega nivelmaja in je v zgradbi na pomolu Sartorio v Trstu. Na zidu sobe je pritrjena plošča s horizontalno črtico, ki je 3,3520 m nad srednjo gladino Jadranskega morja, merjeno v Tržaškem zalivu. Srednja gladina je GV 25(1981) 2 101 določena na osnovi zapisa tržaškega mareografa. Mareograf je bil postav- ~ ljen že 1869 leta, vendar je bil prvi zapis opravljen šele leta 1875. z zapisa tega leta so določili srednjo gladino morja. 3.1.5. Sklep Avstrijski nivelma na ozemlju naše države ima sedaj bolj zgodovinsko vred- nost, ker so skoraj vsi nivelmajski vlaki ponovno nivelirani. Vendar pa ·f je zelo pomemben zaradi izredno dolge časovne baze ravno na račun verti- ( kalnih premikov. Zaradi velikega števila uničenih reperjev smo izgubili dragocene višinske podatke. 3.2. Nivelma z veliko natančnostjo r-- LfDo leta 1912 je veljala definicija o preciznem nivelmaju, ki so jo spre- jeli 1867. leta v Berlinu. Po teh merilih je bila merjena avstrijska ni- velmajska mreža. Leta 1912 pa je na kongresu Mednarodne geodetske zveze 1 dal novo definicijo Francoz Lallemand. Uvedli so novo kategorijo preciz- nega nivelmaja - nivelma z veliko natančnostjo. Tej kategoriji pripada vlak, ki je obojestransko merjen, verjetni naključni pogrešek ni večji od± 1 mm/km in vejetni sistematski pogrešek ni večji od± 0,2 mm/km. 1 To je veljalo do 1948. leta. Tega leta je Mednarodna geodetska zveza na zasedanju v Oslu sprejela nove določbe o klasifikaciji nivelmaja. če je verjetni skupni mejni pogrešek na kilometer manjši od 2 mm, potem se nivelma klasificira kot nivelma z veliko natančnostjo, če pa je vred- nost 2 <'I < 6 mm, pripada preciznemu nivelmaju. Po prvi svetovni vojni je Vojaškogeografski institut nadaljeval z deli pri nivelmaju z veliko natančnostjo. Do druge svetovne vojne sta bila v Sloveniji nivelirana dva vlaka: Dravograd-Celje in Šentilj-Ormož. 3.2.l. Stabilizacija reperjev in navezava mreže Uporabljali so različne stabilizacije reperjev. Glavne reperje so vgra- jevali horizontalno v objekte (cerkve, šole, železniške postaje, večje mostove in druge pomembnejše objekte). Drugo skupino reperjev so imeno- vali pomožne reperje in so jih vgrajevali v manjše objekte (manjši mo- stovi, čuvajnice, prepusti, zidovi) . . Pri reperjih z luknjico pomeni nadmorsko visino sredina luknjice, pri d ostalih reperjih pa najvišja točka železnega dela reperja. Reperji VGI 1 bivše jugoslovanske vojske so oštevilčeni od l do 5000. Razdalja med reperjema vzdolž železniške proge je bila 1,2 km, vzdolž cest pa 2 km. 3.2.2. Dela na NVT v letih od 1946 do 1953 Po koncu del pri preciznem nivelmaju leta 1931 smo imeli v Sloveniji staro avstro-ogrsko mrežo, ki je bila parcialno merjena in izravnana. Zaradi tega je bila potrebna obnova nivelmaja na območju stare mreže avstro-ogrske monarhije, ker nivelma dunajskega Vojaškogeografskega instituta ni bil v skladu z definicijo Mednarodne geodetske zveze. Ven- dar pa je II.svetovna vojna prekinila začeta dela. Med vojno je bila nivelmajska mreža zelo poškodovana, veliko reperjev je bilo uničenih. Na nekaterih vlakih so ugotovili, da je bilo uni9enih tudi do 70 % re- perjev. Povojni razvoj je zahteval čim hitrejšo obnovo obstoječe nivel- majske mreže. Tako so že 1946. leta začeli obnavljati mrežo nivelmaja z veliko natančnostjo. V sioveniji je bilo niveliranih 19 vlakov nivelmaja z veiiko natančnost­ l:o· J:~r:ri_e11'l>-~1n_rOcrA _ r rrrhv t .... -1 .. A"nrh\7.,i_, r1'Jir,,.i.c, / ' ' 1; 1 "'"' ' ! i 1 i . i -l ___ J. __ .: : i - _J___ -+--1•-+- h· • ' 1 !-----+-·--- -- : --+----+---\1-----·•:· --->----(---- - -~---. --~-- - i +--L-+! i ··· 1--; . p~.,,. ,,._.,,;,, ... ~ KE1 A -YNvm =-tmrn 2751 ., ! - -~ 1 • . L~ r _I_ . 1 -l 1 !~ -· [ i j "-...1_ -! '1' ' ! : ! 1 1 l i 1 : 1 1 L : ! .f. ' ·1 ! i 1 1 1 l 1 i !- :- 1 ---- ···-- •-_-r--- :J: ---;-- _;_ L 108 :, 1 : i i i ,- ' GV 25(1981)2 -l 1 i 7 ,-··-- L--- ---·-- ! i • T ' ! 1 1-·-t 1 + =-- [ l 7 1 ~. - 1 ; ! 1 1 l ' l l 1 7 1 l i 1 7 ! ' 1 1 -,---- - 1 ·----,---~J __ _ +--:--·-· i 1 i 1 --------- -- --1 : : : i i 1 r l . --j- '--·-··- ' i i . i i ' ·- -1---: 1 -!---'---+- t--(--- : - ~---• -- i : : ! ; : : -- • i 1 ' r 1--+ J 1. ---+----'.- l ! l . . :--,-ii -+-----,---+-' ----'-+--------+_ -____ - __ --+ __ -: -+--___ +-___ -_._-_ +--l-+--......----! i ~: i CEL.i r:; -z4,mmfNt!M --:LIIJ1L1,..2t2i i ! ! i ::;:::):: 1 ! =it:,:"':v:::li =l---,____ ___ -+-- f-!I '··i -5 · 10 ' - : 1i20s - -- ! ! l -,---+--+--!-t--,..--t---+---t---t-t--_-_---•+_---~---;-+-----+----•--------- '----,-·-'--- •-1 = l -- j ·-"---- - l -··-l 1 j ! -- - t 1 ' 1- '---f 1- 1 ;'-...,_ __ _ 1 ! i 1 ; ---~-+--ti__ L_ - , -. ··- ---: -- -_ _. ___ ---'-----,----- L_ __ . : i : : : . : 1 ___ L_ i .! 1 ,---,- i i 1 1 r--, 1 ;. __ -l- . 1 : 1 ! ' -; --- -{ L-+-- --)--,---,'----__, _____ , __ _ ,- : --r--l -- ---,--- - \- --, - -+-- f f l- -·- · --- , \ i : i - ____ ,~ +---~ i ' : i --+ 1- ! ----•-- 1 ! l ~ . -,·-- : - ' i i ' -\· i 1 ,- ! i i : j ! : i 1 __ --------,-_, ____ ---_----i---------jf------,--:------+----,---- _------+---------;--_:_------t--·-----L ,_L -1 l 1 , -• + ~-;;'!.. ·::·.: D~~l;T':"11- 1. tNTH'"' - ___ ; : : ! . ~21is t21i9 1 i / 1 ! i - - 1 ! 1 _;13$ 1 ~37:-l ' < / ! -- l _,__ -- _, 1 !12148 i i •- t . ! 1 '- i ·---·- -- --- 'f 1 /j .: .. 1 ' : l i •-· 1 ·- l 1 -+-- --- . -•,IH l- l _n im>~1Mlava lnlUlul,ageodc„10 m lolog,ametn10-l1ubli,1na od !O00C do S00J0 Pte~ cd',QOOda\OOOop,eb KARTA VERTIKALNIH POSEDANJA PRELOMNICE N l.() N o .--i .--i VIII. LITERATURA l. Beokovic Vladimir: Vrste postojecih repera geometrijskog nivelmana na teritoriji SFRJ, Geodetski godišnjak 1961 1 Geokarta Beograd. /' 2. Bregant, Jenko, Vodopivec: Uvod v geodetske meritve recentnih pre~i- kov zemeljske skorje v SR Sloveniji. Raziskovalna naloga za RSS Ljub- ljana 1979. 3. Bregant, Vodopivec: Recentni premiki zemeljskega površja in njihov vpliv na lego geodetskih točk. Raziskovalna naloga za GZ SRS, Ljub- ljana 1979. 4. Cink Tomaž: Diplomsko delo FAGG, 1978. 5. Čukic Dragoljub: NVT, Sarajevo, IV. kongres GIG Jugoslavije, 1968. 6. Geodezija v SRS, GU SRS, Ljubljana 1970. 7. Geodezija v SRS, GU SRS, Ljubljana 1978. 8. K.und k. Militar-geographischen Institute: Die Ergebnisse des Praci- sions-Nivellment in der osterreichisch-ungarischen Monarchie. Sudo- stlicher Theil, Wien, 1899. 9. Klak, Stjepan: Prilog proučavanju sekularnih pomaka zemljine kore po- mocu geometrijskog nivelmana, IV. kongres GIG Jugoslavije, Sarajevo, 1968. 10. Rudl Franjo: Fundamentalni reper Ruše kod Maribora, Geodetski list 1-3, Zagreb, 1968. 11. Savezna geodetska uprava: Osnovni geodetski radovi v FNRJ, Beograd 1953. 12. šercelj Slavica: Diplomsko delo FAGG, 1978. GV 25(1981) 2 111 Florjan VODOPIVEC* RAZISKAVA STABILNOSTI REPERJEV LJUBLJANSKE NIVELMAJSKE MREŽE II. del V Geodetskem vestniku št. 2 iz leta 1977 so bili podani rezultati raz- iskovalne naloge Razsikava stabilnosti nivelmajskih reperjev ljubljanske mestne mreže. Takrat nismo mogli odgovoriti na vsa vprašanja, zato smo te raziskave nadaljevali v okviru raziskovalne naloge Uvod v geodetske meritve recentnih premikov zemeljske skorje v SR Sloveniji. Meritve smo ponovili na južnem delu mreže, to je na območju, kjer so največji premi- ki deloma tektonskega izvora, deloma pa posledica ugrezanja v barjanska tla. Po drugi strani pa imamo za ta predel manj meritev in smo na ta način po številu meritev izenačili jugozahodni del s severnovzhodnim. l. Oblika mreže Zanke mreže so potekale enako kot leta 1972 z dopolnitvami iz leta 1974. Pri tem je bilo treba nadomestiti uničene reperje z novimi. Na celotnem območju je stabiliziranih 243 reperjev. Od prvotno stabiliziranih re- perjev je bilo uničenih in ponovno stabiliziranih 17 reperjev, to je le 7 %, vendar je tudi čas kratek, le 6 oziroma 4 leta. Izmera obsega pred- vsem barjansko območje, le da se na obrobju naslanja na trdinska tla. Tako poteka meja po Dolenjski, Karlovški, Zoisovi, Aškerčevi in Tržaški cesti do Brezovice. Izven tega območja sta zajeti še znaki 13 in 14 ,da je tudi tu mreža povezana z reperji na trdinskem območju. Inštrumenti in predhodna obdelava podatkov Inštrument je bil isti kot leta 1974, to je Zeissov Koni 002. Prav tako pa je bila predhodna obdelava podatkov enaka kot leta 1974, to je po Pravilniku o mestni izmeri IIa, zato tega tu ne ponavljamo. 2. Izravnava Na navedenem območju obstajajo 4 fundamentalni reper31. FR št. 3 je že star iz leta 1964. Poleg njega pa so bili leta 1974 stabilizirani še 3 novi FR št. 5, 6 in 7. Višina reperja FR 3 je bila določena dvakrat, leta 1964 in 1972, in vzeta je bila aritmetična sredina. Enako smo postopali tudi pri novih FR. Najprej so bili določeni leta 1974 tako, da so bili navezani na ob- stoječo mrežo. Pri novi izmeri smo dobili nove višinske razlike, ki so od prvotnih odstopale v dopustnih mejah. Da bi dobili čim boljše rezul- tate, smo postopali enako kot s FR 1-4. Najprej smo celotno mrežo izrav- nali z navezavo le na FR 3. Tako smo dobili izravnane višine reperjev FR 5,6 in 7. Ker so se nove višine razlikovale od starih, smo vzeli aritmetično sredino, to je, obe meritvi smo upoštevali z enako utežjo. 1974 FR - 3 302,7~5 FR - 5 296,8045 FR - 6 293, 9638 FR - 7 297,7288 *61000, YU Ljubljana, FAGG Izr.prof. dr. dipl.ing.geodezije Prispelo za objavo 1980-09-29. 112 1978 302,7745 296,8049 293, 9665 297,7334 GV 25 (1981) 2 mm Sredina 0,0 302,7745 -0,4 296,8047 -2,7 293, 9652 -4,6 297,7311 Tako dobljene višine FR so nam služile za navezavo na novo izmerjenega dela mreže. Izravnali smo po metodi posrednih opazovanj namesto kot do- sedaj po metodi pogojnih opazovanj. Seveda so pri tem rezultati popolno- ma enaki, vendar pa dobimo srednje pogreške nadmorskih višin posameznih reperjev, kar je vlika prednost pri obdelavi podatkov. Ta ocena natančno­ sti višine reperjev nam posebno koristi še pri računanju posedanj, da vidimo, kdaj so posedanja še v mejah natančnosti in kdaj so že presegla samo natančnost. S tem smo dobili srednje pogreške višin posameznih voz- liščnih reperjev. Srednje pogreške višin reperjev med temi vozlišči pa dobimo enostavno z interpolacijo. Srednji pogrešek višine reperja nikjer ne presega 1,5 mm, kar kaže na.izredno homogeno in kvalitetno mrežo,saj je razdalja med vzhodnimi in zahodnimi FR več kot 10 km. 3. Interpretacija rezultatov Iz slike posedanj na leto se vidi, da je praktično vzeto stabilno območ­ je Brezovice, Vnanjih in Notranjih Goric. Prav tako se vidi, da ni po- sedanj vzhodno od Dolenjske ceste. Še vedno se posedajo trdinska tla južno od Barja, vendar manj, kot je bilo prvotno izračunano. To kaže, da je bil tehnični nivelma Škofljica-Vrhnika nekoliko slabše kvalitete. Jasno se vidi še vedno največje posedanje ob sotočju Iščice v Ljubljani- co in v podaljšku proti Ilovici. Na severnem obrobju se kaže še dokaj močno posedanje v smeri od Viča v dolino Glinice, ki je tudi že prvotno območje relativno večjega posedanja. Značilno je, da ti dve območji le- žita nad vzhodnim tektonskim jarkom. Pojavlja se še novo območje intenzivnih posedanj, in sicer na območju Črne vasi, ki ima svoj maksimum ob poti tik pred Podpečjo. To območje pa leži nad zahodnim tektonskim jarkom. Pri vsem tem je izraz jarek prav gotovo zelo upravičen v obeh primerih. V novo izmero so bili zajeti tudi vsi štirje tako imenovani kontrolni reperji, s katerimi smo skušali v nalogi Raziskava stabilnosti nivelmaj- skih reperjev ljubljanske mestne mreže ugotoviti, ali se reperji na Ljub- ljanskem barju le ugrezajo v barjanska tla ali pa so tudi tektonski pre- miki. žal smo takrat ugotavljali, da so bile meritve opravljene v pre- kratkem časovnem obdobju. Od takratnih meritev so pretekla že štiri le- ta in rezultati morajo jasneje opredeliti razlike med tektonskimi pre- miki in ugrezanjem. 1974 1978 mm Ugrez Tek. pr. R 5878 288,3007 288,2758 24,9 2,0 22,9 KR l 287,7435 287,7206 22,9 39/1 288,9693 288,9447 24,6 0,5 24,l KR 2 288,4106 288,3865 24,l 5905 288,1867 288,1612 25,5 5,2 20,4 KR 3 287,4929 287,4726 20„3 5644 289,2623 289,2402 22,l 5,0 17,l KR 4 288,2641 288,2470 17,l Iz tabel se vidi, da imata KR lin 2 skoraj samo tektonske premike brez ugrezanja, da pa imata KR 3 in 4 precej večje ugrezanje, vendar še ved- no dosti manj od tektonskega premika. Zanimivo je tudi, da ležita KR 1 in 2 skupaj in KR 3 in 4 skupaj, zato tudi nastopajo v obeh skupinah sorodni premiki. Tako dobljeni tektonski premiki tudi ustrezajo hitrosti posedanj na zadevnem prostoru. Seveda s tem tektonski premiki še niso dokazani, vendar opozarjamo nanje. 4. Sklepi Rezultati so v dokajšnji meri odgovorili na zastavljena vprašanja prejš- njih raziskav. GV 25(1981) 2 113 - Maksimalna intenzivnost posedanj je nad že prej ugotovljenim vzhodnim tektonskim jarkom, ki se mu je sedaj pridružil še zahodni tektonski jarek. - Potrjena je domneva, da se trdinski rob na južnem delu Ljubljanskega barja poseda, vendar nekoliko manj, kot je bilo prvotno določeno iz tehničnega nivelmaja Škofjljica-Vrhnika. - S ponovnim niveliranjem kontrolnih reperjev so bile potrjene domneve o obstoju tektonskih premikov pod Ljubljanskim barjem. - Potrjeno je mnenje, da je ogromen del barjanskih tal relativno stabi- len in primeren za vsakovrstne gradnje. Večja posedanja pa so na oz- kem pasu od Podpeči vzdolž črne vasi do Ilovice. 5. Literatura HIRVONEN, R.A, Adjustment by least squares in geodesy and photogrammetry, New York, Frederic Ungar Publishing ca, 1971. GERKE, K., Feinnivellement, Munchen 1955. SVEČNIKOV 1 N., Višja geodezija, Beograd, izdaja ZGU, 1955. ZGU,Pravilnik za državni premer II-A. Osnovni radovi na gradskom preme- ru, Beograd, 1956. VODOPIVEC, F., ŠTUPAR, I., Merjenje vertikalnih premikov stalnih točk na potresnem področju Ljubljane, Sklad Borisa Kidriča, Ljubljana 1972. VODOPIVEC, F., Raziskava stabilnosti nivelmanskih reperjev ljubljanske nivelmanske mreže; Ljubljana, SBK, 1976. GV 25(1981) 2 115 Ivan GOLOREJ* 16. MEDNARODNI GEODETSKI KONGRES V MONTPEUX-& V ŠVICI V dneh od 9. do 18.avgusta 1981 bo potekal v mestu MONTREUX v Švici- v mestu ob Ženevskem jezeru-16. mednarodni kongres FIG-Mednarodne geode- tske zveze. Mednaordna geodetska zveza-Federation Internationale des geometres-je bila ustanovljena leta 1878. Večji časovni presledki med kongresi so bili v začetku in v času prve in druge svetovne vojne. Sicer pa so se dosedaj vrstili kongresi vsaka tri leta. Zanaprej bodo po vsej verjetnosti na vsaka 4 leta-zaradi vskla- ditve z ISP in ICA. Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije je član FIG in so- deluje na delu kongresa s svojo delegacijo. Delo·na mednarodnem kongresu FIG poteka z otvoritvenim in zaključnim plenarnim zasedanjem, vmes pa se odvija delo v posameznih komisijah. Komisij je devet in so razporejene v tri skupine. Tudi delo v času med dvema kongresoma poteka v komisijah. Predsedniki, podpredsedniki in taj- niki komisij so predstavniki iz posameznih dežel-članic in so bili dose- daj vsaka tri leta na novo izvoljeni. Referati, ki so poslani kongresnemu odboru, so po vsebini razvrščeni v posamezne komisije. Vsi referati so tiskani v enem od treh delovnih je- zikov na kongresu: angleško, francosko, nemško. Tudi vsa podajanja na kongresu so simultano prevajana v te jezike. Področje dela vseh devetih komisij skupaj združuje celotno strokovno področje geodetske dejavnosti. Posamezno pa komisije obravnavajo sledeča področja udejstvovanja: Skupina A: Organizacija stroke in poklicna dejavnost: Komisija 1: Poklicna dejavnosti (pravica na strokovno dejavnost, etični aspekti, strokovni predpisi, družbeni položaj). Komisija 2: Strokovno izobraževanje (norme za kvalifikacijo, obseg in program stro- kovne izobrazbe, metode izobraževanja). Komisija 3: Strokovna literatura (bibliografija, Tehnični slovar FIG, publikacije FIG. . Skupina B: Geodetska izmera in kartografija: Komisija 4 Zemljiški kataster in komasacije (pravne, gospodarske in upravno-tehnič­ ne študije). Komisija 5: Geodetski instrumenti in metode izmeritve. (Opis instrumentov, metode snemanja, postopki v kartografiji, metode izdelave kart, rezultati ra-· ziskav,uporabne teorije pogreškov). * 61000, YU Ljubljana 116 GV 25(1981) 2 Komisija 6: Geodetska izmeritev, meritve s področja inženirske geodezije (analiza namembnosti, ugotavljanje dovoljenih odstopanj in natančnosti. Uporaba instrumentov in metod). Hidrografska merjenja, vesoljske in navigacij- ske meritve. Skupina C: Upravljanje z zemljiščem: Komisija 7: Pravne in sociološke študije pri planiranju v mestih. Narod- no ekonomsko planiranje. Valorizacija zemljišča. Stanovanjska politika. Politika rekonstrukcij mest. Komisija 8: Urbanizem in urejanje zemljišča. Osnove urbanističnega planiranja. Na- črti za velemestna področja. Projekti za rekonstrukcijo mest. Nova me- sta. Ekonosmki aspekti urejanja prostora. Planiranje rekreacijskih pod- ročij. Komisija 9: Upravljanje zemljiških posesti. Metode ocenjevanja zemljišč. Tendence naraščanja cene zemljišč. Cenitve zemljišč pri obnovi mest. Cenitve pri ekspropriaciji. Ekonomske analize zazidalnih načrtov. Možnosti med- narodnih investicij. Vsekakor bodo referati in razprave v komisijah dali pregled o sedanjem stanju geodetske dejavnosti, dalje bodo nakazali prizadevanja za razvoj posameznih metod izmeritev, še prav posebno pa bodo obravnavali izreden razvoj in uvajanje elektronskih postopkov v geodezijo. Vsak udeleženec na kongresu, ki sodeluje v delu komisij, mora ob prija- vi vplačati kotizacijo, medtem ko je obisk razstav brezplačen. V času trajanja kongresa je zanje predvidenih več izletov in strokovnih ogle- dov. Poleg strokovnega dela bo nudil kongres v Montreux-u s svojimi razstava- mi zaključen pregled razvoja geodezije v zgodovinskih obdobjih, razvoja geodetske dejavnosti v posameznih deželah, kakor tudi razvoj geodetske- ga instrumentarija in priborov. V času trajanja kongresa bodo organizirane tri razstave: - razstava geodetskih instrumentov, naprav in priborov, ki jih razstav- ljajo vse svetovne firme, - razstava geodetskih izdelkov in dosežkov (podatkov, prikazov, pregle- dov, načrtov, aeromaterialov, kart itd.), ki jih razstavljajo geodet- ske organizacije dežel udeleženk, - razstava znanstveno-raziskovalnih gradiv, ki jih razstavljajo medna- rodne raziskovalne ustanove. Zadnji 15.mednarodni kongres FIG je bil v Stockholmu leta 1977. Organi- zacijo 16. mednarodnega kongresa FIG so pa prevzeli švicarski geodeti. Zastopnik Geodetske zveze iz Švice in direktor vseh razstav v času 16. mednarodnega geodetskega kongresa sporoča naslednje: "Zvesti stari tra- diciji bomo pripravili tudi za 16.mednarodni kongres geodetov tri po- membne razstave. Tako vas bo pričakovalo v sami kongresni zgradbi v Montreux-u, nasproti sejnim dvoranam tehničnih komisij FIG, na površini večji kot 2000 m2, veliko število tehničnih novosti. Na industrijski razstavi bo prikazalo nad 50 firm, ki imajo svetovni slo- ves, svoje najnovejše razvojne dosežke, ogledati si boste mogli naprave za snemanje zemljišč, za interaktivno obdelavo podatkov, za avtomatsko kartiranje, za reprografijo in za analitično fotogrametrijo. Na razstavi boste našli tudi manj poznane aparature, katere. se uporabljajo vsa- Gl 25 (1981) 2 117 telitski geodeziji, v inženirski geodeziji ali pri tekoči registraciji deformacij na zgradbah. Na znanstveni razstavi bodo prikazani najnovejši izsledki teoretičnih in uporabnih raziskav raznih visokošolskih inštitutov in drugih znanstve- nih inštitucij. Razstava vam bo omogočila, da boste zasledovali razvoj izmeritvenih tehnik in da boste odkrivali najnovejše vidike našega poklica. Na razstavi deželnih zvez - članic FIG se boste seznanili z najvažnejši- mi praktičnimi dejavnostmi geodetov iz vsega sveta. Stanovski tovariši iz najrazličnejših dežel bodo prikazali mnogovrstne naloge, katere so še pred uresničenjem ter predstavili razrešitve, katere so za to bile zas- novane. Kot prvovrstna zanimivost kongresa naj bi služile razstave tudi kot pro- stori za razna srečanja. Prav tu bo priložnost snidenj s stanovskimi to- variši, za izmenjavo lastnih pogledov in izkušenj ter za njihovo potrdi- tev, to pa v navzočnosti najpomembnejših izdelovalcev inštrumentov in znanstvenikov iz vseh dežel sveta. Na razstavah boste tudi lahko ocenjevali morebitne nove izdelke in raz- stavljeno gradivo naj vam bi pomagalo vzbuditi zamisli pri reševanju va- ših osebnih tehničnih problemov. Ne nazadnje bi naj postalo gostišče (na razstavah) priljubljen kraj srečanj, kjer bi se ponovno našli s svojimi starimi prijatelji iz drugih delov sveta, se pozdravili in se naposled po živi strokovni razpravi razšli." Zaradi dokajšnje bližine Montreuxa, kjer se bo odvijal 16. kongres FIG, je želeti, da bi si v času kongresa čimveč geodetskih strokovnjakov iz Slovenije ogledalo te razstave in tako poglobilo svoje strokovno znanje ter dobilo vpogled v napredek in razvoj na področju geodezije. Slovenski geodeti smo že do sedaj uspešno organizirali ekskurzije in po- tovali v času kongresov na oglede teh razstav; tako smo bili leta 1960 v Londonu, leta 1965 v Rimu, leta 1968 v Lausanni, leta 1971 v Wiesbadnu in leta 1976 ~ Helsinkih. Da bi se večjemu številu naših geodetov omogočilo na enem mestu vsaj del- no spoznati s celotnim napredkom in razvojem geodetske dejavnosti, bo na pobudo naše zveze Podjetje za turizem "Generalturist" filiala za Slovenijo 61000 Ljubljana, Gosposvetska 7., tel. 28-204,organiziralo strokovno ekskurzijo na ogled razstav v Montreux v času kongresa. Pri tej potovalni agenciji se lahko prijavite za potovanje v Montreux. V kolikor zainteresirani razpisa potovanja še niste prejeli, ga zahtevaj- te od potovalne agencije. 118 GV 25(1981)2 Stanko PRISTOVNIK* IZ UPRAVNE PRAKSE l. PRITOŽBA BODOČEGA LASTNIKA OZIROMA UPORABNIKA ZOPER ODLOČBO O UGOTO- VITVI SPREMEMB ZARADI PARCELACIJE ZEMLJIŠČA (27. in 30. člen Zakona o zemljiškem katastru, Ur.l. SRS št. 16/74 1 in 43.člena Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel, Ur.l. SRS št. 2/76) • v postopku parcelacije zemljišča lahko sicer sodeluje bodoči lastnik ali uporabnik zadevnega zemljišča, vendar ne kot stranka, ki bi se lahko pritožila zoper odločbo o parcelaciji. Tako pritožbo zavrže upravni or- gan po 234. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, ker jo je vloži- la neupravičena oseba. (Sodba Vrhovnega sodišča SR Slovenije št. U 408/80-6 z dne 15.1.1981) Primer Neko gradbeno podjetje je na večji parceli zgradilo vrstne hiše za trg in jih s pogodbo preneslo v posest posameznim kupcem. Z namenom, da bi preneslo na kupce še pravico uporabe določenega zemljišča, potrebnega za normalno uporabo hiš, je naročilo pri geodetski upravi parcelacijo zemljišča. V postopku parcelacije so poleg predstavnika podjetja sode- lovali tudi kupci hiš, ki so se z določitvijo novih parcel strinjali, razen enega kupca, ki je menil, da mu pripada več zemljišča. Zaradi te- ga se je ta kupec pritožil zoper odločbo o parcelaciji. Prvostopenjski organ je pritožbo zavrgel z utemeljitvijo, da kupec hiše in bodoči uporabnik funkcionalnega zemljišča sicer lahko sodeluje v po- stopku parcelacije, vendar ne kot stranka, ki bi lahko vložila pritožbo. To odločitev je potrdil tudi organ druge stopnje, v upravnem sporu pa tudi Vrhovno sodišče SR Slovenije. Kratka obrazložitev Po 2. odst. 26. člena Zakona o zemljiškem katastru se spremembe glede posestne parcele (ki so navadno posledica izvedene parcelacije) ugoto- vijo in izvedejo na zahtevo lastnika oz. uporabnika ali pa po sklepu so- dišča oz. po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa. Drugih upravičencev za spremerr~o posestnih meja parcel sedanji zakon ne pozna. Zakon tudi ne predvideva 1 da bi na spren,.injanj e posestnih meja parcel lahko kakorkoli vplivali bodoči lastniki oziroma uporabniki zemljišč. V konkretnem primeru je bila parcelacija izvedena na zahtevo gradbenega podjetja, ki je bilo v zemljiški knjigi vpisano kot uporabnik spornega zemljišča. Nove posestne meje so bile torej ugotovljene in izvedene v skladu z zakonom na zahtevo zemljiškoknjižnega uporabnika. Pritožnik bi v tem postopku lahko sodeloval kot stranka le, če bi bil poprej pravno veljavno pridobil pravico uporabe. Zato je bil pozvan,. naj se izkaže kot imetnik pravice uporabe zemljišča z overjeno kupoprodaj no pogodbo ali odločbo pristojnega organa, vendar takšne listine ni pred- ložil in je tudi ni mogel predložiti. Z navedeno parcelacijo naj' bi se šele določila posameznim vrstnim hišam pripadajoča zemljišča zaradi skle- nitve ustrezne pogodbe za prenos pravice uporabe. Zato je lahko prito- žnik sodeloval v postopku le kot priča, na pa kot stranka, ki bi lahko vložila pritožbo. * 61000, YU Ljubljana, Republiška geodetska uprava Dipl. pravnik, svetovalec direktorja Prispelo za objavo 1981-05-05. GV 2 5 ( 19 81) 2 119 Spor, ki je v zvezi s to parcelacijo nastal med gradbenim podjetjem kot prodajalcem in kupcem vrstne hiše, se nanaša na obseg zemljišča, ki naj bi bilo dodeljeno kupcem vrstne hiše in ga je kupec hotel rešiti v upra- vnem postopku. V postopku parcelacije pa ni mogoče reševati oziroma od- ločati o spornih vprašanjih, ki izvirajo iz civilnopravnega razmerja med sedanjim in bodočim uporabnikom zemljišča. Takšno vprašanje je tudi ob- seg zemljišča, ki naj bi pripadal kupcu vrstne hiše. 2. SOGLASJE SOLASTNIKOV V POSTOPKU PARCELACIJE ZEMLJIŠČA NA ZAHTEVO LASTNIKA Parcelacija zemljišča, ki je v lasti več solastnikov, se lahko izvede le na zahtevo oziroma s soglasjem vseh solastnikov. Soglasje solastni- kov mora trajati ves čas postopka. V primeru preklica soglasja med po- stopkom je potrebno postopek parcelacije ustaviti na podlagi 131. čle­ na Zakona o splošnem upravnem postopku. (Sodba Vrhovnega sodišča SR Slovenije št. U 554/80-8 z dne 15.1.1981) Primer Da bi razdružili solastnino na neki hiši, so tri solastnice zahtevale parcelacijo zemljišča okrog hiše.Pogoje za razdružitev solastnine so solastnice sporazumno poprej določile s pogodbo. Geodetski organ je po volji in s soglasjem solastnic opravil meritve na zemljišču. Zapisnik o ugotovitvi in zamejničenju obstoječih in na novo ustanovl4enih posest- nih meja so podpisale vse solastnice. Pozneje je med nadaljnjim posto- pkom ena izmed solastnic preklicala svoje soglasje in o tem pismeno ob- vestila geodetski organ. Ne glede na preklic soglasja je geodetski organ izdal odločbo o ugoto- vljenih spremembah po 30. členu Zakona o zemljiškem katastru (Ur.l.SRS št. 16/74). Menil je, da preklica soglasja ne more upoštevati, ker je mejni ugotovitveni postopek končan s podpisom zapisnika. Prizadeta so- lastnica se je zoper to odločbo pritožila. Organ druge stopnje je pri- tožbi ugodil in izpodbijalno odločbo odpravil. Zadeva je bila vrnjena organu prve stopnje z napotilom, naj v ponovnem postopku obravnava pre- klic soglasja kot umik zahtevka, in kolikor ne nastopijo drugi odloči­ lni momenti, postopek parcelacije s sklepom ustavi. Ostali solastnici se z odločitvijo organa druge stopnje nista strinjali in sta sprožili upravni spor. Menili sta, da se pogoji delitve, dogovo- rjeni med solastnicami s pogodbo, morajo upoštevati ter da nobena od so- lastnic ne .more enostransko preklicati svojega soglasja. Vrhovno sodi- šče SR Slovenije je potrdilo odločitev organa druge stopnje z obrazlo- žitvijo, da je z umikom soglasja ene od solastnic prenehalo soglasje vseh prizadetih strank, ki je pogoj za ugotovitev in izvedbo na novo nastalih posestnih meja parcel s tem pa je odpadla pravna podlaga za izdajo odločbe po 30. členu Zakona o zemljiškem katastru. Kratka obrazložitev Delitev parcele - ugotovitev in izvedba na novo nastalih posestnih meja parcele - se opravi na zahtevo in pod pogoji, ki jih postavi lastnik. če je zemljišče v lasti več solastnikov, določijo zahtevek in pogoje vsi solastniki soglasno. Za pogoje se solastniki lahko tudi vnaprej sporazu- mejo in glede tega sklenejo pogodbo. Taka pogodba pa ne more nadomestiti soglasja kateregakoli od solastnikov, če se ta med postopkom premisli in soglasje prekliče. Voljo oziroma soglasje lastnika lahko v skladu z 2.odstavkom 26.člena Zakona o zemljiškem katastru nadomesti le sklep so- dišča oziroma odločba pristojnega upravnega organa, nikakor pa ne zasebno- pravna listina, kakršna je tudi pogodba med solastniki o pogojih razdelit- ve nepremičnin. 120 GV 25(1981) 2 3. PRENOS POSESTNE MEJE V NARAVO NA PODLAGI SODNE PORAVNAVE "NA MAPNO MEJO" Poravnava, ki jo stranki skleneta na sodišču in privolita, da se posest- na meja določi po katastrski mapi (po podatkih zemljiškega katastra), samo nadomesti pismeno izjavo strank, ki je kot pogoj predvidena v 2. točki 33.člena Zakona o zemljiškem katastru (Ur.l. SRS št. 16/74). Sam prenos posestne meje v naravo po podatkih katastra se opravi po pred- pisih, ki veljajo za zemljiški kataster. To pomeni, da se posestna meja prenaša ob navzočnosti strank, piše se zapisnik, ves čas postopka pa mora obstajati tudi soglasje strank. če katerakoli od strank prekliče soglasje, dano v sodni poravnavi, oziroma odkloni podpis zapisnika, mo- ra geodetski organ postopek ustaviti in stranke zopet napotiti na sodi- šče. So<:lne poravnave "na mapno mejo" geodetski organ ne more realizira- ti proti volji strank. (Sodba Vrhovnega sodišča SR Slovenije št. u 570/80-7 z dne 19.3.1981) Primer Mejaša sta7fia sodišču s poravnavo dogovorila, da mejo v naravi določi geometer na podlagi podatkov zemljiškega katastra (poravnava na mapno kopijo). Sama meja v naravi ni bila določena, ker stranki takega zah- tevka nista vložili niti pri pristojni geodetski upravi niti nista pred- lagali sodne izvršbe. Šele po poteku določenega časa je ena izmed strank zahtevala delitev svoje parcele. V skladu s 27. členom Zakona ozemljiš- kem katastru je geodetski organ uvedel najprej postopek ugotovitve ob- stoječih mej parcele, ki naj bi se delila. Stranka je zahtevala, naj se obstoječa posestna meja ugotovi na podlagi podatkov zemljiškega katastra, in se pri tem sklicevala na sodno poravnavo. Mejaš se s tem ni strinjal in je zahteval, naj se meja ugotovi na podlagi dejanskega uživanja. Geo- detski organ je ugotovil, da "mapna meja" ni identična z "mejo uživanja", in ker se mejaša nista mogla sporazumeti za mejo, je postopek parcelacije prekinil s sklepom, stranke pa napotil na sodišče zaradi ugotovitve ozi- roma določitve posestne meje. Stranka, ki je parcelacijo zahtevala, s tako odločitvijo ni bila zado- voljna in se je pritožila. V pritožbi je zatrjevala, da mora geodetski organ upoštevati sodno poravnavo in določiti posestno mejo po podatkih katastra, čeprav se nasprotna stranka s tem ne bi strinjala. Zahtevala je torej izvršbo sodne poravnave v upravnem postopku. Organ druge stopnje je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, tako odločitev pa je potrdilo tudi Vrhovno sodišče SR Slovenije. Kratka obrazložitev Prenos posestne meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra (mapna meja) lahko izvrši občinski geodetski organ le pod pogojem, da se s tem strinjajo vsi prizadeti lastniki mejaši. Predhodno soglasje, poda- no bodisi s posebno pismeno izjavo ali pa s poravnavo, sklenjeno na so- dišču, mora obstajati ves čas postopka, zlasti pa v trenutku, ko geodet- ski organ pokaže na terenu mejo. če soglasja ni oziroma katerakoli stran- ka soglasje prekliče, nora geodetski organ postopek prekiniti ali celo ustaviti, ker spada rešitev spora glede poteka posestne meje v sodno po- ravnavo na mapno mejo, te poravnave geodetski organ ne more realizirati proti volji strank. Upravni organ namreč ni pristojen za sodno izvršbo, temveč lahko v taki izvršbi sodeluje le kot izvedenec. V konkretnem primeru se je ponovno izkazalo, da si stranke pogosto raz- lično predstavljajo poravnavo "na mapno mejo". Največkrat so prepričane, da pomeni "mapna meja" tudi "uživalno mejo". Neredko se dogaja, dq stran- ki na sodišču sicer skleneta poravnavo na mapno mejo,po opravljenem pre- nosu posestne meje pa sta razočarani, ko spoznata, da mapna meja grecej GV 25(1981) 2 121 odstopa od uživalne meje. Navadno prizadeta stranka onemogoči geodetske- mu organu zamejničenje tako ugotovljene meje. V takem primeru geodetski organ postopek zamejničenja posestne meje ustavi, ker ni pristojen za izvršbo sodne poravnave. Anton LESAR* OBISK TTALIJANSKE DELEGACIJE IZ DEŽELE TRENTINO - ALTO ADIGE Dne 14. in 15. novembra 1980 je SR Slovenijo obiskala italijanska dele- gacija iz dežele Trentino - Alto Adige pod vodstvom predsednika dežel- ne vlade dr. Enrica Pancherija. Program obiska je obsegal poleg razgo- vorov na Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije tudi razgovore v Iskri, razgovore o ureditvi vprašanj italijanske narodnostne skupnosti ter o organiziranosti in delovanju geodetske službe v SR Sloveniji. Osnovni podatki o deželi Regione Trentino - Alta Adige je severna in alpska dežela v Italiji na območju italijanskih Dolomitov. V celoti je gorata in ima le skromne pasove obdelovalne zemlje, zato pa je toliko bolj razvit turizem. V de- želi so gorski vrhovi, visoki 2000 do 3000 metrov, nekaj povsem običaj­ nega. Približno 70 % prebivalstva živi na višini prek 700 m nad morjem. Goratost dežele in zgodovinske razmere so imeli veliko vlogo za narod- nosti, ki živijo na tem območju. V pokrajini Alta Adige oziroma Južni Tirolski z glavnim mestom Bolzanom živijo pretežno nemško govoreči pre- bivalci, v južnejši pokrajini Trentino z glavnim mestom pokrajine in de- žele Trentom pa se govori pretežno italijansko. Zaradi dvojezičnosti ima dežela poseben status glede ureditve in nekaterih pristojnosti. Določena samostojnost se kaže tudi v prenosu pristojnosti za zemljiški kataster z republike na deželo. Prav ta skrb za iskanje modela za obli- kovanje lastnega sistema zemljiškega katastra je bila tudi eden od raz- logov za obisk delegacije v Sloveniji. Razgovor o geodetski službi v SR Sloveniji Razgovor je bil organiziran na Geodetskem zavodu SR Slovenije. Poleg de- legacije se je razgovora udeležilo tudi več funkcionarjev iz SR Slove- nije, med njimi podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije tov. Šinigoj. Razgovor je vodil direktor Republiške geodetske uprave tov. Na- prudnik, ki je v svoji informaciji opisal organiziranost in delovanje geodetske službe v Sloveniji. Informacijo o delovanju zemljiškega katastra je v kratkem podal tov. Le- sar, o delovanju zemljiške knjige s posebnim poudarkom na prihodnji evidenci nepremičnin pa podsekretar za pravosodje·tov. Pavlina. O dejav- nosti geodetskega zavoda SR Slovenije je informiral direktor tov. Belec. z velikim zanimanjem so si obiskovalci ogledali razstavljene izdelke s * 61000, YU Ljubljana, Republiška geodetska uprava Dipl.ing.geodezije, vodja skupine za zemljiški kataster in komasacijo zemljišč Prispelo za objavo 1980-12-10 122 GV 25(1981) 2 področja zemljiškega katastra in kartografije, ob katerih sta tov. Kos in tov. Vovk iz Geodetskega zavoda SR Slovenije postregla tudi z izčrp­ no razlago o nastajanju elaboratov zemljiškega katastra ter nastajanju in uporabi temeljnih topografskih načrtov v merilih 1:5000 in 1:10.000. Strokovni razgovori na Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljana in na zemljiški knjigi v Ljubljani V delegaciji so bili tudi strokovnjaki za področje zemljiške knjige in zemljiškega katastra dr. Tullio Buffa, dr. ing. Jaorninain dr. Martinoli. Ta strokovna skupina si je ogledala delovanje Geodetske uprave Skupščine mesta Ljubljana. Gostje so se podrobneje seznanili z vsemi primeri, ki nastopajo pri vodenju zemljiškega katastra, katastra komunalnih naprav, pri vzdrževanju TTN-5 in 10 in pri drugih področjih dela uprave. Načel­ nik tov. Obreza jim je s sodelavci v kratkem prikazal celotno dejavnost uprave in posebej zemljiškega katastra. Gostje so si ogledali nekaj primerov vzdrževanja (od zahtevka do odloč­ be) na starem in novem katastrskem operatu. Red v elaboratu delilnega načrta, pomen in izvedba mejnega ugotovitvenega postopka, račun koordi- nat in površin so nanje naredili izreden vtis. Uporaba katastrskih na- črtov za prikaz komunalnih naprav, pomanjšava prikaza cistern goriv v merilu 1:5000 sistematično izdelani in izbrani temeljni topografski na- črti v merilih 1:5000 in 1:10.000; uporaba teh načrtov za druge namene - vse to je izredno ugodno odmevalo, celo ob primerjavah s podobnim v Nemčiji in Avstriji. Strokovna skupina si je ogledala tudi zemljiško knjigo v Ljubljani. Pre- dsednik temeljnega sodišča tov. Rems je skupaj z vodjo zemljiške knji- ge tov. Kasteličevo podal nekatere informacije o organiziranosti sodišč v Sloveniji in posebnosti njihovega delovanja. Glede zemljiške knjige je bilo ugotovljeno, da izhaja iz istih konceptov in osnov iz pretekle- ga stoletja kot v deželi Trentino-Alto Adioe. Pri nas je nova le E-knji- ga, ki pomeni večjo razliko od v Italiji uvedenega katastra stavb. Go- ste je pri obisku spremljal podsekretar za pravosodje tov. Pavlina. Razgovori s strokovno skupino italijanske delegacije in izmenjava mnenj in informacij so se v neformalni obliki nadaljevali v popoldanskih urah, ko je pri razgovorih sodeloval tudi Geodetski zavod SR Slovenije, ter drugi dan popoldne. Ocenitev obiska Obisk delegacije in osebna pozornost predsednika vlade deželeTrentino- Alto Adige pomenita izredno priznanje naši geodetski službi. Z zadovo- ljstvom namreč ugotavljamo, da je naš sistem ureditve geodetske službe zbudil izredno pozornost gostov prav v času, ko iščejo model in načrtu­ jejo ureditev geodetske službe in zlasti področja zemljiškega katastra v svoji deželi. Enako kot pri nas razmišljajo o enotni evidenci nepremi- čnin. Tudi oni bi radi dosegli enotnost in široko uporabnost geodetskih evidenc, podobno kot je to urejeno pri nas. Ob koncu je treba poudariti, da smo bili povabljeni na povratni obisk, na katerem se bomo zagotovo tudi mi lahko seznanili z nekaterimi boljši- mi sistemskimi rešitvami v deželi Trentino-Alto Adige, zlasti na po- dročju vodenja zemljiške knjige in katastra zgradb. GV 25(1981) 2 123 V SPOMIN JOŽETU ČERNETU 26. oktobra 1980 se je prekinila plodna življenjska pot pionirja - danes tako razvejane fotogrametrije - podpolkovnika geodetske službe v pokoju Jožeta Černeta. Pokojni Jože Černe se je rodil 11.februarja 1903 v Skalnici pri Gorici. Komaj dvanajstletnega fantiča je vojna vihra pregnala iz rodnega kraja. Vsa družina je morala v begunstvo v takrat še avstro-ogrsko zaled- je v današnjo Slovenijo. Po vojni so se starši vrnili v rojstni kraj, Jože pa je ostal v Celju, in tam je končal gimnazijo; Po gimnaziji se je vpisal v vojaško akademijo in l. 1923 nastopil aktivno službo v kra- ljevski vojski Jugoslavije kot podporočnik, najprej v operativnih enotah, od leta 1928 pa je delal v bivšem vojaškem geografskem inštitutu pri razvijanju triangu- lacijske mreže vseh redov in pri klasični topografski izmeri TK 1:25000 (po Parizu). Leta 1941 je bil v Skopju. Ker se ni hotel pridružiti izdajalcem, so ga italijanske vojaške oblasti internirale v koncentracijska taborišča v Padovi, Gonarsu in v Trevisu. Večkrat je pripovedoval, kako hudi so bili ti dnevi za poštenega domoljuba. Po osvoboditvi je bil kot oficir geodetske smeri v bivši Jugoslaviji vpo- klican v JLA-vojaški geografski inštitut in reaktiviran v čin majorja. Bil je izreden strokovnjak za topografijo, zato je kaj hitro uvidel, da bo Jugoslavija lahko dobila prepotrebno topografsko karto samo z uvedbo fotogrametrije. Z vsem srcem se je vrgel na praktično uvajanje fotogrametrije pri nas. Zaoral je ledino in lahko rečemo, da je opravil pionirsko delo na tem področju v Jugoslaviji. Njegovo delo je oblikovanje oddelka VGI v Spli- tu marca 1951, začetkov naše fotogrametrije. Spoprijeti se je moral z mnogimi težavruui, premagoval pa jih je s svojo strokovnostjo, delavnostjo in izredno upornostjo. Med temi težavami je bila gotovo največja ta, da je moral dokazovati uspešnost in natančnost fotogrametrije strokovnjakom, ki so ji nasprotovali. S svojim širokim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi je nesebično pomagal pri uvaja- nju fotogrametrije v civilnem sektorju geodezije. Zato so bila vrata od- delka odprta študentom in strokovnjakom geodezije iz vse Jugoslavije, ki so tu prvič videli avtografski original. Vzporedno z vsem tem je ustvarjal temelje današnji službi snemanja iz zraka. To so bili težki časi za našo dejavnost, ko se je bilo treba ob vsesplošnem razvoju močno zavzemati za njeno ustrezno družbeno uvelja- vitev. Tovariš Černe je pred dobrimi tridesetimi leti začel boj za nekaj nove- ga, z mladimi strokovnjaki, ki smo komaj prišli iz šole, brez izkušenj pri praktičnem delu. Vendar je imel izredno vero in zaupanje v mlade. Pri tem se je pokazalo njegovo veliko tovarištvo~ Neprestano nas je učil, nam pomagal, prevajal tujo literaturo, napisal tudi več strokovnih člankov in priročnikov o uporabi fotogrametrije. Bil je strog, vendar pravičen. Zahteval je delovno disciplino in to mu je tudi uspevalo, saj je z lastnim delom dajal najboljši vzgled. Danes,ko tovariša Černeta ni več med nami, lahko rečemo samo to, da je bil izreden strokovnjak, delavec in tovariš. On je odšel, ostaja njego- vo delo, katerega sadove bodo uporabljala še naslednja pokolenja. S svo- jim delom je dal ogromen prispevek k temu, da v Jugoslaviji ni več bele lise na zemljevidu, zdaj imamo moderno karto, s kakršno se lahko pohva- li zelo malo držav, med njimi tudi najrazvitejš,e. Kadarkoli bomo upora- 124 GV 25 (1981) 2 " bljali te karte, bomo uporabljali delo, pri katerem je imel ogromne za- sluge tovariš Černe. Slava njegovemu spominu! A. Stančič GV 25(1981) 2 125 PREDPISI„ RAZISKAVE„ KNJIGE, PUBLIKACIJE VEČJEZIČNI GEODETSKI SLOVAR Večjezični geodetski slovar je natisnjen in nekaj izvodov je dostavlje- nih naši zvezi. · Naročniki, ki so naročili slovar v prednaročilu, ga bodo dobili po pošti. Zajetna knjiga, vezana v formatu A4, ki vsebuje 1000 strani, podaja po- samezne geodetske strokovne izraze v 8 jezikih; a dodatno z abecednim seznamom za vsak jezik (tiskan za vsak jezik v drugačni barvi). Kdor se zanima za slovar ga lahko naroči na naslov: SAVEZ GEODETSKIH INŽENJERA I GEOMETARA JUGOSLAVIJE Kneza Miloša 9-11/lV., BEOGRAD. I. Golorej PRAVILNIK O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA MREŽE TEMELJNIH GEODETSKIH TOČK Republiška geodetska uprava je izdala v obliki knjižice in v formatu B5 "Pravilnik o tehničnih normativih za mreže temeljnih geodetskih točk" Uveljavitev tega pravilnika je objavljena v Uradnem listu SRS št. 18- 980/81 dne 12.6.1981. Kdor se zanima za nabavo pravilnika, ga lahko naroči na upravi oziroma v Republiškem arhivu za geodetsko dokumentacijo. Nabavna cena je 150.- din/izvod. I. Golorej VODNIK PO ARHIVU Zgodovinski arhiv Ljubljana je izdal-publikacijo z naslovom "Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana". Vodnik obsega 370 strani in je natisnjen v 1500 izvodih. Vsebina obravnava pregled gradiva z območja mesta in občin Ljubljane in je dopolnjen s pregledom gradiva še dodatnih 19 slovenskih občin. Uvod obravnava zgodovino Ljubljanskega arhiva od njegove ustanovitve 1898 leta in prvega mestnega arhivarja Antona Aškerca pa do danes. Iz vodnika je razvidna dostopnost gradiva, ki ga h~ani Zgodovinski arhiv Ljubljane. Gradivo, ki ga hranijo v Zoodovinskem arhivu je sledeče:gra­ divo mestnih in občinskih organov, načrti, fotografije, karte, gradiva s področja društvenih dejavnosti, delovanja verskih skupnosti in druži- nski fondi ter osebne zbirke. J. Rotar 126 GV .25(1981) 2 PRAVNI DOKUMENTI ZA UREJANJE OKOLJA Posebna priloga gospodarsko družbene rev1Je Slovenija-paralele. Na pre- dlog Republiškega komiteja za varstvo okolja SR Slovenije DO PARALELE izdaja zbirko pravnih dokumentov, ki obravnavajo naše okolje. Do sedaj so od leta 1979 izšli štirje zvezki. Te zbirke imajo to prednost, da na enem kraju v nekaj zvezkih prinasaJo vso zapleteno in aktualno zakonodajo, ki je bila objavljena razdeljeno v Uradnih listih zadnjih tridesetih let. Dodani so tudi dokumenti kot- mednarodne deklaracije, sklepi in priporočila skupščini SR Sloveniji, in samoupravni sporazumni, ki ne vsebujejo pravne prisile temveč učinku­ jejo moralno in politično na podlagi načel in argumentov, ki jih vsebu- jejo. Objavljeni dokumenti so razvrščeni v deset skupin in sicer: splošni pre- dpisi; Varstvo narave in prirednih znamenitosti, Varstvo kulturnih spo- menikov in urbanih vrednot, Urejanje prostora in naselij ter komunalne dejavnosti,. Varstvo zraka, Varstvo vode, Varstvo zemlje in naravnih bo- gastev, Varstvo pred hrupom, vibracijami in sevanjem, Odstranjevanje od- padkov in Varstvo pred smradom, Varstvo pred katastrofalnimi in nevarni- mi snovmi. Na uredništvu DO PARALELE je na zalogi še nekaj kompletov prvih štirih zvezkov zbirke. V pripravi pa je peti zvezek, kjer bo zbrano gradivo glede varstva pred hrupom, vibracijami itd. J. Rotar GEODETSKA SLUŽBA (GS), GLASILO REPUBLIŠKE GEODETSKE UPRAVE SR SRBIJE GS-leto X, št. 28/80 R.Savič,dipl.ing. - Ob 10 letnici izdajanja "Geodetske službe" dr.B.Bogdanovic,dipl.ing. - Razvoj vzgoje kadrov v SR Srbiji dr.K.Vračaric,dipl.ing. - Točnost dolžin določenih z indirektno meto- do z uporabo tangenskega teorema dr.I.Molnar, dipl.ing. - Realna ocena točnosti proste mreže, če se v izravnanje vključijo približne ali merje- ne velikosti D.Matarčevic, dipl.ing. - Obnova pančevske baze in mreže RGU - SR Srbije - Informacija o doseženih rezultatih praktične uporabe novega sistema enotne evidence nepremičnin M.Božič, geom. - Komasacija v katastrski občini Jamena Prikazi, pregledi, vesti in obvestila J. Rotar GV 25(1981) 2 127 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI GEODETSKI DAN 1981 V letošnjem letu organizira 14.geodetski dan Celjsko geodetsko društvo. Strokovna tema geodetskega dneva bo kartografija. Redakcijski odbor za stro~~vne te~e ~a geodetskem dnevu sestavljajo: predsednik kartografske sekciJe B.RoJc in A. Bilc ter J. Rotar. Okvirni predlog tem na 14.geodetskem dnevu: A. Pregled kartografske dejavnosti v SRS do leta 1980 - pregled kartografske dejavnosti in kartografskega sistema v SRS - občinska kartografija - mnenje in izkušnje izvajalcev - občinska kartografija - mnenje in izkušnje občinskih GU - planinska in turistična kartografija - tematska kartografija (dosedanje delo - pregled) B. Nadaljni razvoj kartografije v SRS - planiranje in nadaljnji razvoj kartografije v SRS - avtomatizacija kartografije (možnosti, izkušnje) - raziskovalno delo in kartografija - tematska kartografija in nadaljnje usmeritve; poenotenje znakov avtomatizacija, statistična kartografija itd. S podrobnim programom bodo seznanjena vsa društva ZGS. Člani ZGS, ki bodo imeli referate na 14.geodetskem dnevu naj naslove in kratko vsebi- no čim preje sporočijo predsedniku kartografske sekcije na naslov:ing. B.Rojc, IGF, Jamova 2, 61000 Ljubljana. Po možnosti naj bi bili referati napisani in oddani do l. septembra 1981. J. Rotar IMENOVANJE NA ODDELKU ZA GEODEZIJO Svet VTOZD Gradbeništvo in geodezija je na svoji 6. redni seji dne 25.2. 1981 izvolil mag. Jožeta BOSTJANČIČ, dipl. ing. geod. z.a docenta za predmete Nižja geo- dezija, Netopografska fotogrametrija in Geodetske meritve pri modelnih raziskavah. F. Vodopivec 128 GV 25(1981) 2 KIDRIČEVA NAGRADA PETRU SVETIKU Večina slovenskih geodetov že ve, da je naš kolega Peter Svetik diplo- miral na visoki ekonomski šoli Mariborske univerze. Prav veseli in pono- sni pa smo, ker naziv diplomirani ekonomist ni pridobil kar tako, marveč je S.aprila 1981 za svoje diplomsko delo "Zasnova organiziranosti geode- tske službe" prejel Kidričevo nagrado prve stopnje za študente. To je izredno pomemben in redek dogodek za redne, še redkejši pa za izredne študente. V obrazložitvi nagrade je napisano: "Kandidatovo diplomsko delo je zelo uspel poskus celovite analize in si- nteze organizacijskih spoznanj, apliciranih za proučevanje in posodabla- nje organiziranosti geodetske službe kot službe splošnega družbenega po- mena; pomeni pomemben prispevek k prizadevanjem za boljšo organiziranost zelo pomembne družbene dejavnosti. Priznanje kandidatu gre tudi zato,ker je znal prilagoditi organizacijski instrumentarij in ga uporabiti na svo- jem področji, za katerega ta ni prvenstveno namenjen. Kandidatovo diplo- msko delo je ustrezno formalizirano in argumentirano. Dokazuje visoko ra- ven idejne jasnosti, znanja in sposobnosti za obravnavanje in reševanje zelo zapletenih družbeno organizacijskih problemov." Nekateri so imeli priliko prebrati to delo. Mislim, da je posrečena po- vezava organizacijskih znanosti zlasti dela sistemskih znanosti, ki jih geodetska služba in stroka, kot ena od služb družbenega sistema informi- ranja potrebuje, gotovo pa premalo uporablja. Take znanosti se lahko si- cer teoretično predavajo, vendar se njihova uporabnost lahko po- polnoma dokaže in uresniči samo na živih realnih problemih. Kolegu Pet- ru je to uspelo. Njegovega življenjskega uspeha smo vsi veseli. Sicer skromna slovenska geodetska bibliografija pa se je povečala za pomemben naslov. Dobro bi bilo, če bi delo lahko vsaj v povzetku brali tudi dru- gi. T.Banovec GV 25(1981) 2 129 IZ DCLA zveze GCODCTOV SLOVCNIJC IN zveze GIG JUGOSLAVIJE X. SMUČARSKI DAN GEODETOV SR SLOVENIJE Organizacijo X. smučarskega dne geodetov SR Slovenije v letu 1981 je prevzel Geodetski zavod Celje. Vodil jo je tričlanski organizacijski odbor. Razpis za udeležbo na tekmovanja je bil poslan 3.2.1981, smučar­ ski dan pa je bil izveden na Golteh dne 28.2.1981 s pričetkom tekmovanj ob 11,15.uri in se je končal ob 14,30.uri. Program tekmovanja je bil v dveh disciplinah in vsaka disciplina je bila razdeljena v posamezne kategorije: · l. Veleslalom A. Mladina do 12 let B. Mladina 12-16 let C. Ženske do 25 let D. Ženske 25-35 let E. ženske nad 35 let F. Moški nad 45 let G. Moški 30-45 let H. Moški do 30 let 2. Teki A. Ženske do 30 let B, Ženske nad 30 let C. Moški do 35 let D. Moški nad 3S let ~ehnična izvedba je bila poverjena Smučarskemu klubu iz Velenja. Organizator je vsakemu udeležencu tekmovanja izročil na spodnji postaji gondolske žičnice startno številko, blok za topli obrok in spominsko značko, ki je bila posebej izdelana za to prireditev. Za delno kritje stroškov naj bi vsak tekmovalec plačal 70 din startnine. Na tekmovanje se je prijavilo za veleslalom 173 in za teke 54 tekmoval- cev. Nastopilo pa je v veleslalomu 143 in v tekih 34 tekmovalcev. Skup- no je bilo 177 startov. V veleslalomu so moški tekmovali na cca 100 metrov daljši progi kot mla- dina in ženske. V teku so ženske tekmovale na cca 1,5 km (1 krog), moški pa na cca 3 km (2 kroga) dolgi tekaški progi. ženske na štartu Samo tekmovanje je bilo izvedeno (za celjske organizatorje že tradicio- nalno) v precej slabem vremenu. Zlasti ob podeljevanju startnih številk je snežilo, ki pa je med samim tekmovanjem prenehalo. Podelit13v priznanj je bilo ob 16. uri na terasi hotela Golte. V posamez- nih kategorijah so tekmovalci prejeli za prva tri mesta kolajne in dip- lome za prvih pet mest. 130 GV 25(1981) 2 Organizacijski odbor je naslednji dan po tekmovanju preveril rezultatno listo, ki jo je prejel od tehničnega izvajalca in ugotovil, da so bile tu in tam vrinjene posamezne startne številke, ki niso odgovarjale odgovar- jajočim kategorijam. Ker je šlo za 3. in 4. mesta smo napako popravili tako, da smo posameznikom, ki so bili prizadeti, dostavili odgovarjajoče diplome. Vsem prizadetim se opravičujemo! Nekaj misli o nadaljnjih tekmovanjih: Tradicijo smučarskega dne geodetov SR Slovenije moramo nadaljevati,saj poleg športnega duha utrjuje medsebojne vezi in omogoča vedno nova poz- nanstva. Tekmovanja bi se moralo udeleževati več .geodetskih strokovanjakov. Pova- biti bi morali še 3. in 4. letnike dijakov srednjih geodetskih šol. Menimo, da je program tekmovanja po posameznih disciplinah in kategori- jah dober in bi takega tudi nadaljevali. Predlagamo,'da v bodoče organizacijo smučarskih tekmovanj prevzamejo vse geodetske delovne organizacije, vrstni red organizatorja za vsako le- to pa določi izvršni odbor Zveze geodetov Slovenije. Za organizacijski odbor X.SDG pri GZ Celje F. Vuk REZULTATI X. SDG GOLTE 1981 Veleslalom: A. Mladina do 12 let: l. Šušteršič Marko 26,71 2. Rotar Tadej 27,74 3. Prosen Sergej 30,11 4. Mrzlekar Tomaž 31,24; 5. Zupančič Rok 32,74; 6. Kautičnik Mitja 46,25; 7. Šušteršič Alenka 51,46; 8. Zavrl Aleš 52,65; 9. Samec Marko 55,31. Diskvalificirani: Bitenc Polona in Klančičar Jasna Odstopili: Habjanič Boris in Foltin Alenka. B. Mladina 12 do 16 let l. Planinšek Urban 24,35 2. Zupančič Miha 25,88 3. Kobilica Marko 28,84 4.Tratnik Božo 29,29; S.Repar Tomaž 29,34; 6. Marinček Boštjan 30,73; 7. Mohorič Jure 30,97; 8. Vuk Marko 33,05; 9. Grčar Ksenija 33,15; 10.Grčar Vojko 34,91; 11. Štrozak Betka 42,55. C. ženske do 25 let: l. Bregar Renata FAGG 26,04 2. Jamnik Ana GZ SRS 29,75 3. Križaj Urška GU Domžale 32,60 4. Kobilica Sonja GZ Maribor 35,41; 5. Rozman Mirjana GZ SRS 35,47; 6. črne Marjana GZ SRS 35,49; 7. Štimec Dragica FAGG 38,63; 8. Mlade- novič Renata IGF 1.20,76 Diskvalificirana: Lipej Božena - FAGG Odstopila: Mrzlekar Danij3la - GZ Maribor. GV 25 (1981) 2 131 D. Ženske 25 do 35 let: l. Samec Jitka GU Celje ~8,56 2. Bregant Vlasta GZ SRS 29,09 3. Dežman Neva IGF 30,02 4. Vevar Danica GZ SRS 31,93; 5.Zamterlo Iva GZ SRS 31,94; 6.Jemec Štef- ka GZ SRS 32,91; 7.Kavtičnik Alenka GU Celje 35,11; 8.Trlep Jerneja SO Škofja Loka 36,52; 9.Marovt Janca druž.član 37,97; lo.čonč Mirjam GZ Celje 42,20; 11.Bitenc Ivanka GZ Maribor 46,72; 12.Sever Marija IGF 48,24; 13.Vovk Marija GZ SRS 51,11; Diskvalificirana: Kokalj Ana - GZ SRS Odstopila: Šegula Milojka - GZ SRS E. Ženske nad 35 let: l. Zupančič Majda druž.član 31,78 2. Marinček Marjanca GU Celje 33,38 3. Štolfa Marjeta GU Ljubljana 34,34 4. Černe Marija GZ SRS 36,64; 5. Trampuž Betka GZ SRS 45,28; 6.Štrozak Zdenka druž;član 1.35,89 Odstop~li: Vovk Vera - GZ SRS in Sušteršič Lija - GZ SRS. F. Moški nad 45 let: l. Valič Božo GU Škofja Loka 37 ,.50 2. Vidmar Ivan GZ SRS 38,44 3. Zwoif Miloš RSC 39,21 j 4. Kal~č Ahmed GZ Maribor 39,45; 5. Vestnicer Stanko Urban.b.Ravne 39,94; 6. Vovk Jože GZ SRS 43,78; 7. Mohorič Vinko GZ SRS 46,54; Bregant Boris GZ SRS,46,83; 9. Černe Franc GZ SRS 47,17; 10. Žagar Janez GZ SRS 47,75; ll.Vod9pivec Florjan FAGG 48,74; 12.Tratnik Andrej GZ Maribor 48,91; 13.Pirnat Srečko LGB 1.25,80 Diskvalifikacija: Mrzlekar Dušan - GZ Maribor Odstop: Zakotnik Franc - LGB G. Mo~ki 30 do 45 let: l. Sam~c žarko druž.član 35,73 2. Šegula Andrej GZ SRS 37,43 3. Zupančič Pavel GTŠ 37,79 4. Rotar Jože RGU 38,41; 5. Hrovat Milan GZ SRS 39,40; 6. Androvič Halil GZ SRS 39,61;7. Šušteršič Miloš GZ SRS 40,51; S.Bitenc Jože GZ Maribor 40,53; 9.Plariinšek Andrej GZ Maribor 41,03; 10.Vrbek Jože GZ Celje 41,05; 11.Mar,inček Matija druž.član 41,30; 12.Prosen Oskar GZ Maribor 41,60; 13. Klančičar Ervin Biro 71 Domžale 42,71; 14. Gaber Ivan GU Velenje 43,37; 15.Bevc Anton GZ Celje 43,81; 16. Štrozak Marjan SO Žalec 44,49; 17. Rojc Branko IGF 47,57; 18. Demšar Božidar GU Kranj 48,99; 19.Pavšič Srečko GU Škofja Loka 1.02,36; Diskvalifikacije: Škrlec Matija - GZ SRS in Jemec Janez - GZ SRS Odstop: Muhič Vlado - GU Celje, Foltin Rudi - GZ Maribor, Zorko Mirko ' - GZ SRS, Mikič Matjaž - GU Domžale H. Moški do 30 let: l. Maligoj Matej FAGG 34,39 2. Cvekel Jože FAGG 35,22 3. Gaber Radovan druž. član 35,71 4. Vidmar Matjaž GZ SRS 36;75; S.Hribar Matjaž FAGG 37,12; 6.Nepužlan Janko GZ Celje 38,32; 7.Tratnik Anton Projekt N.G. 38,68; 8.Vešligoj Stašo GZ Maribor 39,09;9.Trampuš Iztok GZ SRS 39,37; 10.Vovk Matjaž GZ SRS 39,54; 11.Ermenc Andrej GU Mozirje 39,56;12.Bregant Iztok GZ SRS 39,95; 13. MlFdenovič Uroš GU Škofja Loka 40,11; 14.Trlep Darko Rud.ur.z.v. 40,20;'. 15.Cergol Igor FAGG 41,97; 16.Žgavec Ivan Projekt N.G. 42,43; 17.Lešnik Boris GZ Maribor 42,61; 18. Grilc Matjaž GZ SRS 43,35; 19.Va- lič Marko GZ SRS 43,64; 20.Cink Tomaž GZ Celje 43,73; 21.Porenta Franc 132 GV 25(1981) 2 GU Škofja Loka 43,78; 22.Knap Boris GU Domžale 44,13; 23. Mohorič Mat- jaž GZ SRS 45,20; 24. Marovt Tomaž GZ Celje 45,86; 25. Prijatelj Bojan Vodov.Ljubljana 46,05; 26. Martinčič Dušan GZ SRS 47,58; 27. Godec Brane GU Sl.Bistrica 49,70; 28. Brumec Miran GU Sl.Bistrica 5J,43; 29. Vrabič Roman IGF 55,19; 30. Žitnik Drago LGB 55,24; 31. Gregorc Drago GZ Celje 57,21; 32. Slatinšek Iztok FAGG 57,56; 33.Zlatnar Marko GZ SRS 1.02.19; 34. Veronovski Niki GZ Celje 1.03,27; 35. Žerjal Bojan GZ SRS 1.06,48; 36. Dimec Stanko GZ Celje 1.15,57; 37.Lečnik Roman GZ ~RS 1.47,63. Diskvalifikacija: Wester Boris - IGF, Janoš Marko - GU Kranj, Razgoršek Stanko - GZ Celje Odstop: Pevnik Andrej - GZ Celje, Rozman Dušan - GZ SRS, Klančišar Borut druž.član, Žontar Bogo - GZ SRS, Jeromel' Rado - GU Sl.Bistrica, Mihelič Brane - FAGG Teki A. ženske do 30 iet: l. Javmnik Ana GZ SRS 9.50,13 2. Regovec Irena FAGG 10.36,05 3. Černe Marjana GZ SRS lo.39,29 4. Lipej Božena FAGG 12.15,57 B. ženske nad 30 let l. Jemec Štefka GZ SRS 9.30,12 2. Vovk Vera GZ SRS 11.49,90 3. Ovsenar Elza GU Kranj 12.38,81 4. Rojc Mojca druž .član 12.56,61 5. Breznik Ana GZ Maribor 20.32,00 C. Moški do 35 let: l. Šegula Andrej GZ SRS 15.04,87 2. Cvekelj Jože FAGG 15.51,37 3. Rooss Vladimir Proj.pod.Kr. 15.57,33 4. Tratnik Anton FAGG 17.26,97; 5. Mohorič Ciril GZ SRS 17.28,93; 6.Gregorič Zoran GZ SRS 17.37,94; 7. Medved Matija GZ SRS 17.52,24; 8. Zavrl Rudi GZ SRS 18.21,54; 9.Pavšič Srečo GU Škofja Loka 18.58,77; 10.Prijatelj Bojan Vodov.Ljubljana 19.18,90; 11.Bevc Tone GZ Celje 20.07,42; 12.Hribar Matjaž FAGG 21.00,59; 13. Planinšek Urban druž. član 22.01,04; 14. Dolščak Bojan GZ SRS 23.25,67; 15.Šuligoj Cveto IGF 26,21,89; 16. Bitenc Jože GZ Maribor 34.24,38; D. Moški nad 35 let: l. Rojc Branko IGF 14.42,00 2. Velič Božo GU Šk.Loka 16.49,71 3. Černe Franc GZ SRS 18.09,59 4. Vodopivec Florjan FAGG 19.04,86; S.Prosen Oskar GZ Maribor 20.45,00; 6. Vidmar Ivan GZ SRS 20.47,16; 7. Nečimer Marjan GU Šmarje 21.44.65; 8. Zakotnik Franc LGB 25.16,59; 9.Krotec Boris 26.19,36, GV 25(1981) 2 133 OBČNI ZBOR MARIBORSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA Na čolnarni "Galeb" v Bresternici je bil 15.5.1981 občni zbor Mctribor- skega geodetskega društva. Predsednik društva tov. R.Robinšak je podal poročilo o delu od leta 1979 dalje, tov. Bratoš pa blagajniško poročilo. Večina razprave, ki je sle- dila poročiloma je obravnavala delo in problematiko srednje geodetske šole v Mariboru. Šola je bila ustanovljena prav na pobudo Mariborskega geodetskega društva zato je dolžnost članov, da šoli po svojih močeh čim bolj pomagajo. Razpravljalci so ugotovili predvsem naslednje: šola dela že dve leti, že naslednje leto ko bodo trije razredi bodo nastali kadrovski proble- mi; še vedno ni rešen in urejen potreben prostor za pouk; pogoji za delo z učenci so slabi; pomanjkanje učbenikov in inštrumentarija za strokov- ni pouk je vedno. večje. Geodetske institucije so prevzele skrb za izobraževanje ob delu in ure- ditev obvezne počitniške prakse. V postopku je ustanovitev posebne izo- braževalne skupnosti za geodezijo. Posebno izobraževalno skupnost za gradbeništvo je potrebno opozoriti, da je s pristankom o ustanovitvi geodetskega oddelka v Mariboru prevzela tudi določene obveznosti. Z javnimi volitvami je bil izvoljen nov izvršni in nadzorni odbor arušt- va. Člani izvršnega odbora so: V.Pušnik predsednik ter člani: Z.Bratoš, D.Vrčko, A. Kekec, B.Premzl, V.Vidovič in B.Lešnik. Člani nadzornega odbora pa so: R.Robinšak, D.Mrzlekar, B.Samobor. Novi predsednik je predlagal program dela za naslednja leta s finančnim načrtom. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta! Po občnem zboru je bil v prostorih restavracije še družabni večer članov društva. 134 GV 25(1981) 2 Po zapisniku sestavil D. Vrčko UDK 528.936(084.3-11)=863 Vzdrževanje kart, načrti velikih meril Poročilo o raziskavi UDK 528.481:528.381(497.12)=863 Poročilo o raziskavi ČUČEK, Ivan 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in fotogra- metrijo VZDRŽEVANJE IN OBNOVA GEODETSKIH NAČRTOV V MERILIH 1 : 500 - 1 : 2880 Poročilo o raziskovalni nalogi Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981) 2, p. 90 Naloga vsebuje obdelavo problematike vzdrževanja in ob- nove geodetskih načrtov v merilih od 1 : 500 do 1:2880. Pomembnost naloge je v dejstvu, da se velike investici- je za izdelavo načrtov lahko amortizirajo samo, če se ti načrti redno vzdržujejo in prikazujejo resnično stanje na zemljišču. Obdelane so dosedanje metode s primerjavo iste problematike v Avstriji in Nemčiji ka- kor tudi način izdelave načrtov v tehniki, ki je naj- primerneJsa za tehnično dopolnjevanje sprememb in upo- rabo v načrtih prikazanih grafičnih podatkov. Na kon- cu so obdelane metode in aparature ter ekonomika raz- ličnih delovnih metod. GV - 170 Avtorski izvleček Opažanje talnih premikov, nivelmajska mreža I. reda, Slovenija VODOPIVEC, Florijan 61000 Ljubljana, YU, FAGG, Geodetski oddelek RECENTNI PREMIKI ZEMELJSKEGA POVRŠJA IN NJIHOV VPLIV NA VIŠIN~ GEODETSKIH TOČK Geodetski vestnik, Ljubljana, 25(1981) 2, p. 97,2 diagr. ' 1 sl. Podane so teoretične osnove za določanje višinskih pre- mikov geodetskih točk. V nadaljevanju je podano trenut- no stanje višinskih točk na terenu vseh dosedanjih iz- mer preciznega nivelmaja ha relaciji Ljubljana-Celje. Prav tako so podani že ugotovljeni višinski premiki,ki so nastali v času med izmero starega Avstro-ogrskega nivelmaja in nivelmaja visoke natančnosti,ki ga je iz- meril VGI. GV - 171 Avtorski izvleček UDK 528.481:528.385(497.12)Ljubljana=863 Opažanje talnih premikov, ni- Poročilo o raziskavi nivelmajske mreže nižjih redov. Slovenija, Ljubljana VODOPIVEC, Florijan 61000 Ljubljana, YU, FAGG, Geodetski oddelek RAZISKAVA STABILNOSTI REPERJEV LJUBLJANSKE NIVELMAJSKE ~..REŽE II. del Geodetski vestnik, Ljubljana,25 (1981)2, p.112,1 sl. Podani so rezultati po zadnji izmeri preciznega mestne- ga nivelmaja na področju Ljubljane.Sistematično so ob- delana posedanja za celotno jugozahodno področje,kjer so bila ugotovljena večja posedanja.Tem znanim področ­ jem je dodano še novo področje ob cesti Črna vas - Pod- peč. Še posebej pa so podana posedanja tako imenovanih kontrolnih reperjev, na področju najintenzivnejših po- sedanj, to je ob sotočju Iščice in Ljubljanice.· GV - 172 Avtorski izvleček UDC 528.481:528.381(497.12)=863 Research task report Surveying of soil movernents, levelling network of l.order,Slovenia VODOPIVEC, Florijan 61000 Ljubljana, YU, FAGG, Geodetski oddelek RECENT SOIL MOVEMENTS AND THEIR IMPACT ON THE ALTITU- DES OF GEODETIC CONTROL POINTS Geodetski vestnik, Ljubljana, (25(1981)2,p.97 2 diagr. 1 fig. The theoretical basis for determination of vertical mo- vements of geodetic control points is presented.Furthe~ the state of bench rnarks altitudes of all levellings of second order levelling (precise levelling) of network section Ljubljana-Celje is presented.The vertical rnove- rnents,that occured during the tirne interval frorn Aus- tria-Hungary levelling to first order levelling of Yu- goslav Arrny Geographic Institute (VGI) are stated. GV - 171 Author's abstract UDC 528.481:528.385(497.12)Ljubljana=863 Surveying of soil rnovernents, Research task report lower order levelling network, Slovenia, Ljubljana VODOPIVEC, Florijan 61000 Ljubljana, YU, FAGG, Geodetski oddelek LOCAL LEVELLING NETWORK OF LJUBLJANA BENCHMARKS STABI- LITY Geodetski vestnik, Ljubljana, 25 (1981)2, p. 112 ,lfig. The results of the last precise levelling of Ljubljana local levelling network are presented. The benchrnarks dropping in the south-west section of Ljubljana leve- lling network have been sisternatically handled,and gre- ater droppings have been found there.A new area has been investigated along the road črna·vas-Podpeč.An emphasi- zed discussion of dropping of so called control bench- rnarks,that are placed in the area of the most intensive dropping at the confluence of Iščica and Ljubljanica river, is included. GV - 172 Author's abstract UDC 528.936(084.3-11)=863 Research task report Updating and renewal of plans, plans at scale of) 1: 5000 ČUČEK, Ivan 61000 Ljubljana,YU, Inštitut za geodezijo in fotogra- metrijo UPDATING AND RENEWAL OF SURVEYING PLANS AT SCALE OF 1:500 - 1:2880 Research task report Geodetski vestnik, Ljubljana, 25 (1981) 2, p.90 The updating and renewal of topographic plans at scale of 1:500 to 1:2880 is discussed 1 The significance of the research task is in the fact, that money invested in topographic plan series can be arnortized only, if they would be currently updated, displaying the true state of lands. The existing rnethods of updating are analysed, used in Gerrnany and Austria, so as also the optimal technics of topographic features changes rna- pping. At the end the econornics of different rnethods and working facilities is treated. GV - 170 Author's abstract ···~ 502 ELEKTROOPTIČNI DALJINOM NOVO: Večji doseg: več kot 1200 m z 1 reflektorjem. Krajši čas merjenja: 8 oziroma 4 sekunde. Daljši čas obratovanja: 10 ur s polno baterijo. Tekoč - kristalni prikaz Kern Kl-M. Inženirski teodolit z mikrometrskim odčitavanjem Kern K 1-S . lnžen irski teodolit s skalnim odčitavan-jem Kern DKM 2-A Sekundni teodolit SESTAVLJIVI SISTEM KERNOVIH INSTRUMENTOV: Neomejene možnosti sestavljanja DM 502 z optičnimi in elektron- skimi Kernovimi teodoliti. Možnost priključitve na elektronsko registrirno napravo za računalniško­ združljivo hranjenje merskih podatkov. Sestavljivi sistem Kernovih instrumentov Kern El .Elektronski teod. ------------------------------------ Kern&Co. AG Werke fur Prazis1onsmechanik, Optik und Elektronik 5001 Aarau Telefon 064-251111 ODREZEK Zanimam se za Kern DM 502 in prosim, da mi pošljete podroben barvni prospekt O, ponudbo O, predstavitev O Name - ime: ................................... . Beruf - poklic: ........ : ...............•.......• Adresse - naslov: Telefon: .......•......•....•.•..•... · ........•.• ------------------------------------ KERN DM 502 NOVI ELEKTROOPTIČNI DALJINOMER DM 502 ima vse odlike svojega predhodnika DM 501, obenem pa vrsto pomembnih izboljšav in novosti: -Tekoč - kristalni prikaz (LCD): Prikaz za dolžine s tekočimi kristali omogoča tudi pri direktnem sončnem obsevanju zanesljivo odči­ tavanje in s tem zmanjšuje porabo toka. -Večji doseg: Doseg z enim reflektorjem znaša sedaj več kot 1200m in za 2000 m so potrebni samo še trije reflek- torji. - K r a j š i .č a s m e r j e n j a : Že osem sekund {pri "Sledenju" - TRACKING - v štirih sekundah) po sprožitvi merjenja se prikaže razdalja na prikazu (display). -Daljši čas obratovanja: Zmogljivost baterije (DM 502) zadostuje za 1000 merjenj ali za 10 ur trajnega obratovanja. -Del sestavljivega sistema Kernovih instrumentov: Ta Kernov sestavljivi sistem instrumentov ima to edinstveno prednost, da se lahko sestavlja ne samo z optično-mehaničnimi Kernovimi teodoliti DKM 2-A, Kl-S in Kl-M, temveč tudi z elektronskim Kernovim teodolitom E 1. Če je elektronski tahimeter E 1/DM 502 priključen na registrirno napravo Kern R 32 ali R 48, se merski po- datki avtomatsko prenašaj o in po potrebi shranijo. Za- radi nadaljnjih obdelav je mogoče podatke direktno vnašati v naprave za avto- matsko obdelavo. -Velika natančnost: Natančnost meri enj a DM 502 znaša ± (O .5 mm + 5.lo-6.D). Prekinitve sve- tlobnega žarka ne vplivajo na merski podatek. - S I eden j e (T RAC KING): Pri premikanju reflektorja sledi prvi prikaz dolžine že po štirih sekundah. Po- tem ~e ponavljajo meritve na vsaki dve sekundi, to pa omogoča merjenje raz- dalj s premakljivimi re- flektorji. Ta postopek sle- denja i e uporaben pri za- kol ičbah, pri katerih je treba postaviti reflektor na določeno dolžino.