Pomnite se' ženskih Juncev M! ERISKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 11, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7111 Jzvirne vesti iz ^Ll0°drSakO,njegOVO' 0d d°Pis.n^a urada iz Gori" fk y u?acne zare- ce gm0 prejeli naslednje vesti ' arnevi?* Skupaj UP°" ljisane 1- oktobra, letos: ■ 33q 6 ,kavčukastej Zadnje dni je prišlo v Gori- kolesih' p C"!.h zar®Z co iz okolice več ljudi, ki si šele 'boli+Ji f, 0 seda.i upajo pripovedovati o do- ,jel. J trdo blato in tam godkih v prvih dneh maja letos ***** kol"«Cn° ° I Nad Grgarjem in v Trnovskem I gozdu je več globokih jam kra r'Je škega značaja, v katere so partizani zmetali več sto ljudi, deloma živih, deloma postreljenih ali le obstreljenih. Za vsa grozodejstva so priče na razpolago. Podrobnosti bomo porojčali. Verjetno je bilo tu pomorjenih $Vetsj, ' j mnogo izmed tistih 1,000 Gori- 13 ni b'l ° nePres^ano, čanov, ki se še vedno niso vrni-fiobeno Vedskf za-; li na svoje domove in tudi ni Čepra, vojno že od m0goče ugotoviti, kje bi se na- najbm ?e bila znana, hajali. ipi 0lJ bojevita deže-l •...Vedska hrani še' . bojevitih časov Oskarju živi opici F?iv,Vki "e pije vode H>e ampak pomaka1 žflPrJe v vodo in jih j (lr le£a\svojstva ni- ll£a žival na svetu.' * fe ,Sv°Jih nrani S6i Po zidovih in oglasnih deskah ^etiih , časc!v i se je pojavilo zadnje dni vse pol- r^ka ,Z,astav' kar j®, no svežih napisov in lepakov, ki ^bo ■ države na!nr,V.«if> rln «p rlncsio nli ■ , pričajo, da se dogaja ali priča. ob'skal švedsko Petno He v muzeju v Ila svetu, ki je besedilo ver kuje nekaj važnega v teh dneh. Zlasti kričeči so lepaki Italijanske mladinske zveze in krščan-sko-demokratske stranke, ki z velikimi črkami in v pestrih barvah proglašajo Gorico in Go. 1 New York] rjško za italijansko zemljo, čez d Sestrvi; ir, in i „ . . ... „,.. .. , •ion; SeSt0ji iz 70'" fik j0 . enJeni newyor- Je Priobčil 10. j u-i \ * .j(f?lli k°žo človeka '^rili, bi videli, J en štirjaški iM v1"r8a Jelena na-Ji.nekak zvok/ mw Jardov da-: si še niso edi-1 noč je iznajdljivi "tiskar" dopolnil te lepake s snopom in sekiro, kar je povzročilo mnoge posmehovanja med meščani. Z začudenjem smo brali te dn: v časopisju izjavo skupine slovenskih duhovnikov, ki so se iz. javili za Tita. Naš dopisnik jc obiskal enega izmed podpisnikov, ki nikakor ni prijatelj komunistov in ne somišljenik Tita, da bi izvedel, kako je prišle Silti taTw0, eCt!"i njegovo ime na to listino. Ugo-0. takrat'; tovil je sledeče: Partizani sc Cevozni Hai0) IV; 'Sne, ali tuli-vut i a tla. takrat> prišli k njemu in ga povabili v avto. Prepričan je bil, da jt aretiran. Odpeljali so ga v Ajdovščino ter mu pomolili v podpis zadevno izjavo. Uvidel je, da se ne bo več vrnil na dom, ako ne podpiše. Na podoben način so "vabili" partizani tudi druge gospode k podpisu. Imel j so namen nabrati še več podpisov, pa so se mnogi izmed "povabljencev" znali pravočasno umakniti. jadral-1 "Ow^torja, ki ga! Jal°). ima avto-1 %iiJa obdržuje v * N letalom. * dajo na v svojih dne. tudi zelo do- „ 9skuPajjeda: rt*60 različnih HaWkih X še in od 5 risanih -a * • °d teh Priobča večji - k. lmaj0 h>ki | Argentino vlada zdaj armada, (oda mornarica hoče novo vlado Goriškega li pozivati prebivalstvo mesta Gorice, naj na obvestilo, to je v primeru prihoda zavezniške komisije, ki naj ugotovi narod-.j Buenos Aires. — Armada je nostno mejo med Jugoslavijo in! prišla v popolno oblast dežele, Italij o, takoj izobesijo italijan- ko je prisilila, da je odstopil ske zastave. Med slovenskimi najmočnejši politik, podpredsed-zastavami je več takih brez rde- nik vlade Juan Peron. Toda če zvezde, kar bo pri članih ko- mornarica zahteva, da odstopi misije brez dvoma našlo ugoden vsa vlada, nakar da naj prevza-odmev. me vlado v roke najvišja sodni---ja. Iz Ljubljane se poroča, da je Položaj v Argentini je zelo bil v nedeljo 30. sept. po vseh nejasen. General Farreli je si-katoliških cerkvah v Jugoslaviji cer še vedno predsednik vlade, prebran skupen pastirski list ju- toda ukaze mora sprejemati od goslovanskih škofov, datiran v generala Avalosa, ki poveljuje Zagrebu 20. sept. V tem pismu četam v Campo de Mayo, zavzemajo škofje Jugoslavije; Garnizija v Campo de Mayo,' odklonilno stališče do Titovega ki je predmestje Buenos Airesa,1 režima v državi, obsojajo nje-' je močna in je že enkrat prej govo politiko z verskega in mo-| igrala važno vlogo. To je bilo v ralnega vidika ter navajajo kri-j juniju 1943, ko je strmoglavila viče, ki jih je v zadnjem času, vlado Ramona Castillo. Od ta-utrpela katoliška Cerkev v Ju- krat ni bilo v deželi ustavne via-' goslaviji. Po ljubljanskih eter- de, ampak dkitatura. Ako bo lcvah je bil pastirski list prebran prevzela vlado vrhovna sodnija,1 med grobno tišino ljudstva; sli- bo narod zopet dobil ustavno Stavka v premogovni industriji se nadaljuje Washington. — Razgovori med premogovnimi družbami in John L. Lewisom, ki zastopa unije, niso imeli sinoči nobenih gotovih uspehov za poravnavo stavke. Obe stranki sta pristali na to, da se dogovori nadaljujejo še danes, v četrtek. V tem je pa prišlo sporočilo, da je 82 nadaljnih pre-mogorovov ustavilo obrat. šali so se le pritajeni vzdihi in rahel jok mnogih vernikov ob poslušanju ganljivo pisane du-šnopastirske besede. vlado. na tem humoristi 'rand j j 2 -—ji vpe- iS * 0ona ta |,VV'810 oseb v 'CHo > to delo je Mj h koških, ki -o Na 1. oktobra se je zglasilo pri svojih znancih sedem mlade-;].e j ničev iz Jugoslavije, ki jim je uspelo prebiti se skozi partizanske straže na ozemlje, zasedeno po zavezniških četah. Pripovedujejo, da je v okoliških gozdovih, odkoder so ti begunci prišli, vsaj še tisoč "skrivačev," ki jih pa partizani že cele tedne zasledujejo in skušajo zajeti. Vsi veseli so bili, da jim je uspelo uiti iz "svobodnega raja." li8iCSel Podedova-V * ali kak 'H * V^i ali državni Iz vodu v' ^ ro pa iz ' ^ ^niki ne po- eventuelno * prost°- CSl • ne tehta Pi'u Iz Trsta se poroča, da se je nek višji funkcionar OF o položaju Trsta in Gorice na mirovni konferenci izrazil sledeče: Partizani moramo obžalovati dvoje. Prvič, da smo na tem ozemlju ob svojem prihodu preveč poudarjali partizanstvo in premalo naglašali jugoslovanstvo li vsaj slovenstvo. Drugič je silno škodovala našemu stališču zveza z italijanskimi komunisti, kajti italijanska delegacija je predložila v Londonu izjavo italijanske komunistične stranke, da se njeni borci v OF niso borili za jugoslovanstvo, ampak za italijanstvo Primorske proti nemškemu okupatorju in italijanskemu fašističnemu režimu. Danes vidimo, tako je zaključil svoja izjavajanja partizan, da bi na Primorskem morali voditi povsem drugo politiko, to je zbrati vse Slovence in Jugoslovane brez ozira na politično mišljenje in ustvariti močan nacionalni blok. -o- DAJ BRAT. DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM Soški tednik prinaša v svoji 13. številki poročilo iz Sv. Lucije, češ, da so se tam vršile navdušene manifestacije za pri-šljučitev Trsta in Gorice k Ju-; goslaviji. Množica da je v spre-z zastavami prešla celo mejno črto, hoteč s tem poudariti, da mora vsa Primorska, tudi tista v coni A, priti pod Jugoslavijo. V Volče je pridrvelo nekaj nahujskanih ženšČin, ki • " so med vpitjem zahtevale tam- ^ecj J"0,' i kajšnjega župnika, nakar so ga a konjihj začele dejanski pretepati. Nato so drle dalje in, premlatile prodajalko katoliškega tednika Primorski Slovenec ter ji prepovedale še dalje prodajati ta list. menda r^loy °jni pomo-36 rekel, da Po goriških vaseh se je zad-r kmalu'nje dni pojavilo mnogo sloven-al načelnik skih in jugoslovanskih zastav. Prav zato so tudi Italijani zače- Po dveh letih službe bodo odpuščeni Washington. — Vsi oni vojaki, ki bodo imeli do prihodnjega marca dve leti službe, bodo šli lahko domov, če bodo hoteli. Tako je zdaj odredilo armadno poveljstvo. -o--- Hitlerja so baje videli v Hamburgu Pariz. — Pariško časopisje prinaša vest iz Hamburga, da je pet Nemcev izjavilo, da so videli Adolfa Hitlerja na cesti v zadnjih par tednih. RUSI VIDIJO V AMERIKI VELIKO BREZDELJE Moskva. — Vladni časopis Izvesti j a je včeraj pisala, da bo v Zed. državah pred koncem leta več kot 10,000,000 oseb brez de- 1 la. V socialistični državi kaj ta-1 kega ni mogoče, izjavlja Izvesti j a. (Seveda, tam tudi ni nobenih stavk, ker delavec nima nobene besede, niti pravice. Delati mora po ukazu vlade in — molčati). TITO JE REKEL, DA JE ŠUBAŠIČ ODSTOPIL Belgrad. — V torek sta obiskala Mrs. Frances Bolton in I Karl Mundt, člana ameriške poslanske zbornice, maršala Tita. V Belgradu sta ostala 24 ur. Poslanec Mundt je rekel, da mu je Tito potrdil, da je dr. Ivan šubašič, zunanji minister izstopil iz vlade. Tito je baje zagotovil Ameri-kancema, da bo skušal dr. šuba-šiča pregovoriti, da bo stopil nazaj v vlado. -o- Rusija bo morala dokaj liberalizirati trgovino, da dobi posojilo Washington. — V Washington v kratkem pričakujejo ruske zastopnike, ki se bodo pogajali za posojilo Rusiji. Za koliko bodo vprašali, še ni gotovo, toda že prej se je slišalo, da bi radi kakih 6 bilijonov dolarjev od ameriških kapitalistov. Amerika bo stavila svoje pogoje, predno bo odobrila posojilo Sovjetom. En pogoj bo varnost posojila, drugi pa, da bo Sovjetija obljubila, da ne bo izrabljala svojo trgovske moči za politični vpliv, v drugih državah, kar bi oviralo ameriško trgovino v inozemstvu. Beneš~bo°odiikoval Eisenhowerja London. — General Eisenhower bo danes obiskal češko prestolnico Prago. Ob tej priliki ga bo odlikoval predsednik češke republike, Edvard Beneš. -o-- SLOVENSKI BEGUNCI VAS PROSIJO POMOČI! ZAP0JM0! Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Izdala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, ali v uradu Ameriške Domovine, isti naslov. V knjigi je nad 150 pesmi. Knjiga stane 50c, po pošti 3 cente več. Delavski tajnik Schwellen-fcach je izjavil, da dogovori ne kažejo uspehov, čeprav je dan prej mislil, da bo vsak čas prišlo do poravnave. Z dogovori bodo začeli ob enajstih dopoldne danes. Lewis je pristal na to, da bi pokliqal 181,000 stavkujbčih premogarjev nazaj na delo, če premogovne družbe pristanejo na to, da se bodo dogovarjale na vprašanju unionizacije nadzornikov v rovih. Ivompanije so proti temu, da bi se ta unija priključila glavni uniji pi-emo-garjev. Danes stoji delo v 831 premo-gorovih. Ti rovi producirajo normalno 1,015,751 ton premoga na dan. Stavka je do danes objela že 182,757 premogarjev. Izguba na produkciji premoga je od 21. septembra že 7,597,311 ton. V New Yorku je še vedno stavka pristaniških delavcev. Več kot 350 ladij čaka na tovore v pristanišču. Na odhod čaka tudi transportna ladja Queen Elizabeth, ki jo bodo najbrže začeli nakladati vojaki. Stavko je končalo 42,000 pre-dilnih delavcev v 284 tovarnah v treh vzhodnih državah. Dobili so zahtevano povišano plačo. , --o- Iz raznih naselbin Lawrence, Pa. — Tukaj je umrla po dolgotrajni bolezni Karolina Rozman, stara 66 let. Njeno dekliško ime je bilo Za-lašček, doma iz Radeč ob Savi na Dolenjskem. Bila je članica društva sv. Jeronima št. 153 KSKJ. Pokopana je bila po katoliških obredih na pokopališču v Bridgeville, Pa. Zapušča žalujoča soproga Jakoba. Naj ji bo lahka ameriška gruda. Duluth, Minn. — Dne 28. sept. je umrl nagle smrti John Debelak. Zadela ga je srčna kap. Star je bil 59 let in doma iz vasi Sv. Gregor pri Velikih Laščah,' ugotovi poškodbo Komisija bo govorila glede položaja na Daljnem vzhodu Washington. — Državnj taj-nki Byrnes je rekel, da je bilo povabljenih devet držav, naj pošljejo 23. oktobra v Washington zastopnike, da bodo razpravljali glede položaja na Daljnem vzhodu. Povabljene so države: Rusija, Britanija, Kitajska, Francija, Kanada, Avstralija, Nizozemska, Nova Zelandija in Filipini. Morda bo povabljena tudi Indija na sugestijo Anglije. Dalje je Byrnes rekel, da hoče Rusija ustvariti posebno komisijo, ki bi imela oblast nad Japonsko. On da je proti temu, je rekel in da namerava obdržati še naprej generala MacAr-thurja za vrhovnega poveljnika okupacijske armade na Japonskem. Ako bi bila ustvarjena taka komisija, kot je zahteva Rusija, bi bila odvzeta oblast MacArthurju, ali pa mu vsaj zmanjšana in tega nima v mislih ameriška vlada, je izjavil državni tajnik. Delavci bodo zdaj dobili več odškodnine od države Columbus, O. — Ohijska industrijska komisija naznanja, da bo plačevala od petka naprej več za poškodbe delavcem in tudi več za smrt delavca pri delu. Po novi postavi bo dobival dela- Preiskava je dozdaj dognala, da Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Poroka— Mr. in Mrs. Joseph J. Boben, 1119 E. 67. iSt. naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Mary Theresa z Mr. Harry Lawrence Walling iz 71. ceste. Poroka se bo vršila v soboto 13. oktobra ob 10 dopoldne v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maJM. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. Važna seja— Nocoj bo važna seja Oltarnega društva fare sv. Vida in sicer po pobožnosti v cerkvi. Vse, ki ste pobirale doneske za slovenske begunce, prinesite nabrane darove in imena darovalcev. Oti 'oritev koncertov _ Cleveland orkester začne ta teden s koncerti v Severance dvorani. Koncerti bodo vsak četrtek in soboto zvečer ob 8:30 po dvodstvom Ericha Leinsdor. fa, začenši 11. oktobra. Nov naslov— Father Louis Bazilik, ki, služi pri ameriški armadi v Italiji kot vojaški kaplan, ima zopet nov naslov: Ch. (Oapt.) Louis B. Baznik, 0927881, Hq. 88. Division Artillery, APO 88, č-o Postmaster New York, N. Y. Druga obletnica— V soboto ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti maša za pokojno Barbaro Kovačič v spomin 2. obletnice njene smrti. Tri hise nakmalu gorele— Požarna bramba preiskuje, zakaj so začele goreti naenkrat tri hiše, ki jih lastuje Mrs. Flo. renče Tuttle, stanujoča na 1093 E. 148. St. Hiše se nahajajo na Pennsylvania Ave. in 69. cesta. vec $24.50 na teden. Zdaj dobiva le $21. Vdova ali dediči bodo dobili za smrt hranitelja, ki je bil ubit pri delu, maksimalno vsoto $7,-500, dozdaj je plačevala država le $7,000. ' Delavec ima čas šest mesecev so bile vržene v vse hiše posode, napolnjene s kerozinom in gorečim papirjem. Sporočilo od brata— Louis Trebar, 1281V^ E. 55. St., je prejel pismo od svojega brata Toneta iz Britofa pri Kranju, ki piše, da mu je umrl po poškodbi, da vpraša za bol- brat Janez leta 1941. Od sestre niško podporo. To je šteto odIMance Žibert sta pa padla dva časa, ko licenziran zdravnik odkoder je prišel v Ameriko 1913. Po poklicu je bil krojač. Zapušča ženo, tri sinove (dva v armadi), dve sestri (eno v Cle-velandu, drugo v starem kraju) in več sorodnikov. NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNI- MO NA BEGUNCE_ sinova v vojni. Ostali so pa vsi zdravi. Razne vesti od naših borcev v službi Sirka Sama Na 22. septembra je dobil časten odpust iz armade Al Slo-gar, sin Andreja in Julije Slo-gar iz 1106 E. 63. St. Služil je 52 mesecev in v vsem tem času je bil doma komaj 24 ur na dopustu. Na Pacifiku je bil še pred 7. decembrom 1941 v Pearl Harborju. Udeležil se je bojev na Saipfanu ,in Oksinawi. 'Kot dečko je bil priden raznašalec stacioniran na Južnem Pacifiku Pismo od nečakinje— Truman ni za vladne Mrs. Frances Knaus, 1052 E. cene hišam 62- St-' ^ Pre.iela pismo od ne- . . A „ , , .. 'čakinje Jožefe Troha iz Babne- Washington. _ Predsednik ga polja št> ki pi§e Q hudih Truman je izjavil da je proti čagih y d,omovlni> MoŽR SQ •• temu da bi vlada določila mak-,ubilj ItaHjani 3Q_ stoalno ceno hišam. Aclmim- drugj dan gQ ^ hišo ^ strator OP A, Chester Bowles, ga žga]. Tako sq ^ ^ k temu nagovarja. |he> nagj -n ^ ^ m2 ^ |napravili Italijani ofenzivo na iBabno polje ter pobili pri tem '52 moških, fantov in mož. Bilo je strašno tiste dni. Stavka je končana— i Delavci pri Parker Appliance | Co. na 17325 Euclid Ave. so | včeraj odglasovali, da se vrnejo zopet nazaj na delo. Došežen je Ameriške Domovine. Njegov bil sporazum med podjetjem in brat Edward tudi fsluži Strica unijo. Stavka je trajala 6 ted-Sama že čez tri leta. , nov. Uradno osobje in osobje M m n za vzdrževanje se vrne že danes Mr. in Mrs. John Strancar iz na deio> da P^Pravi vse potre-716 E. 159. St. naznanjata, da bno zu Produkcijo, s katero boje bil častno odpuščen iz arma. do Pnčeh dru£i teden, de njun sin M/Sgt. Ernest. Slu- Danes bo gorkeje— žil je pri 5. letalskem koru štiri Vremenski urad napoveduje leta. Zadnjih 28 mesecev je bil za danes gorkeje. Včeraj je bil padel toplomer na 37 stopinj. r r AMERIŠKA DOMOVINA r i AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Qiair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko 1b Kanado na leto I0JS0. Za Cleveland, do DOttl. celo leto 97.60. Za Ameriko in Kanado, pol leta MM. Za Cleveland, po poitl. pol leta M.00. Za Ameriko ln Kanado. Cetrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta 12.25. Za Cleveland in Euclid, po raznai&lcih: Celo leto I8JS0. pol leta 13.60. četrt leta >2.00 Posamesna itevllka I eente SUBSCRIPTION RATB8: United State« and Canada. M JO per year. Cleveland, by nail. |TM per year. 17. S- and Canada. ISM for • month«. Cleveland, tar mall. MM lor • month«. O. B. and Canada. $2-00 for 1 month«. Cleveland, by mail, MJB for • month«. Cleveland and Xuclld by Carrier. MJS0 per year: M£0 for • month«. M.M for I month«. EUntle copies • oenta. Entered a« cecond-elaa« matter January 5th, lMf. at the Fort Office at Cleveland, Ohio, under the Act of icareh Srd. 187». 83 No. 237 Thurs., Oct. 11, 1945 Prerivanje za prvenstvo Druga svetovna vojna, ki smo jo pravkar končali s porazom ,'osišča, je zaplamtela vsled tega, ker je hotelo osišče, to je Nemčija, Italija in Japonska z nekaj neznatnimi sateliti zavladati svetu. Svet, zunaj tega osišča, se je združil in padel po osišču ter ga stri v prah in pepel, da se iz njega ne bo nikdar več dvignil, vsaj v taki moči ne, kot je začel drugo svetovno vojno. Kdo more vedeti, kakšen bi bil danes svetski zemljevid, če bi Hitler ne bil napadel Rusije, ampak bi bil ž njo v zvezi, v kakršni sta si Hitler iri Stalin delila Poljsko. Toda danes imamo pred seboj fakt, da je osišče totalno poraženo in njegov načrt po svetski oblasti za vselej izjalovljen. 'Zavezniki so ves čas vojne trdno držali skupaj z eno mislijo -r- za poraz osišča. Toda komaj je bilo osišče na tleh, so se začeli zavezniki sami prerivati za politično prvenstvo v svetu, za tako zvane politične sfere, ali kakor jim pravi Amerikanec — "power politics." Ne vsi zavezniki, ker pri tem moramo Amerikanci same sebe izvzeti, ker mi ne maramo, in to ve ves svet, nobenih političnih oblasti in sfer. Glavna tekmeca sta zdaj Anglija in Rusija, dočim stoji Amerika na sredi in skuša doseči med obema sporazum, pa obenem gleda na to, da bi tudi mali narodi, po katerih hlastata Anglija in Rusija, dobili svojo politično in če mogoče tudi ekonomsko svobodo. Ribanje za prvenstvo, za glavno besedo, je bilo vzrok neuspehom konference zunanjih ministrov velikih petih v Londonu — Amerike, Anglije, Rusije, Francije in Kitajske. Glavni spor ali nesporazum, kakor hočete že" to imenovati, je bil v tem, ker je Sovjetija 'prišla nenadoma z zahtevo, da narekujejo mirovne pogodbe samo tri velesile: Sovjetija, Anglija in Amerika. Terhu se je odločno uprl ameriški državni tajnik Byrnes s pravilnim tolmačenjem, da niso poklicane samo tri države, ki bi narekovale mir ali mirovne pogodbe. 'Kaj je bil vzrok, da je Rusija nenadoma dala nezaupnico Franciji in Kitajski, češ, da nimata nobene pravice sodelovati pri sklepanju mirovnih pogodb? Saj ni še dolgo, ko sta Rusija in Francija sklenili medsebojno prijateljsko zvezo in tudi ni še dolgo, ko je bil poravnan vsak nesporazum med Rusijo in Kitajsko, ko je Stalin dal vso podporo sedanji vladi generala Kajšeka. Na drugi,strani je pa tudi važno vedeti, zakaj sta Anglija in Amerika zahtevali, naj Kitajska sodeluje pri narekovanju mirovnih pogodb v Evropi, ko vendar ni čisto nič doprinesla za poraz Nemčije. Lažje bi bilo razumeti, da smatrata Anglija in Amerika Francijo za enakovredno tovarši-co. Tega ni javnosti še nihče pojasnil, kot ni nihče pojasnil stališča Sovjetije v tem oziru. Naš državni tajnik dolži Rusijo, da je ovirala sporazum s svojimi neopravičenimi zahtevami. Tega smo že itak navajeni, saj vemo še izza konference Združenih narodov v San Franciscu, da ni hotel komisar Molotov niti pristati na to, da bi bil ameriški državni tajnik stalni predsednik konference, ko koncem konca ni imelo nobenega pomena, kdo bi bil predsednik. Vendar je ameriški narod upravičen vedeti vse podrobnosti o poteku konference v Londonu. Tako pa dolžimo mi neuspeha Rusijo, a Rusija dolži nas, kot smo videli v uredniškem članku moskovskega dnevnika Izvestije. Lahko je res, in najbrže tudi bo, da želi Rusija dominirati vso Evropo in da ji je pri tem napoti samo Anglija. Lahko si tudi mislimo, da hoče imeti Anglija glavno besedo v gotovih delih Evrope in da jo pri tem podpira Amerika, ker sicer bo res Rusija diktirala Evropi, kakor je bil to sicer namen Hitlerja, če bi bila Nemčija zmagovalka v tej vojni. Iz tega vsega sledi, da zasledujeta tako Anglija kot Rusija cilj glavne besede v Evropi, zato pa Zed. države niso mogle dobiti niti od Anglije polne podpore pri namenu, da se postavi kolektivna varnost za vso Evropo, pod katero ali v kateri ne bi imel nihče politične nadoblasti nad kakim drugim narodom, ampak da bi se vsi narodi združili v politični enakovrednosti. Ako hoče biti Amerika v resnici prava posredovalka, za kar ima vso moč in priliko, potem ne sme podpirati niti Anglije niti Rusije, kadar iščeta političnih sfer. Če bi se Amerika zvezala s to ali ono v političnem bloku, bi samo razdra-žila drugo, v katerem slučaju bi prišla zapostavljena država s protinačrtom, kot je to storila Rusija na konferenci v Londonu. To govorimo strogo s stališča, da hočemo ustvariti res pravičen in trajen mir, pa da pomagamo vsakemu narodu, še tako majhnemu, do absolutne politične svobode. V dosego tega moramo biti absolutno nepristranski in vsakega okrcati po roki, kakor pravimo, ki bi skušal razširiti svoj politični vpliv v škodo sosedov. Zdaj, ko se je izjalovila prva konferenca zavezniški zunanjih ministrov, ne smemo vreči puške v koruzo, ampak moramo začeti vse od kraja. To se pa lahko zgodi samo tedaj, če sta pripravljeni na celi črti sodelovati tudi Rusija in Anglija. Rusija naj opusti kontrolo nad sosednimi državami po vzhodni Evropi in Balkanu, Anglija naj stori isto pri onih državah, katere je doslej politično dominirala. Mi ne smemo v političnem imperializmu podpirati niti Rusije niti Anglije. Le, če v tem ne bomo podpirali Anglije lahko zahtevamo od Rusije, da svoj opriiem nad sosedi spusti. Zed. države, ki so res nesebične, lahko privedejo svet do miru. Ako hočeta Rusija in Anglija res mir, pravi in pravičtii mir, bosta v tem stremljenju Ameriko podpirali. Ako bosta pa vztrajali na tem, da bosta gospodovali vsaka v svojem sosednem revirju, bomo kmalu videli fn občutili tretjo svetovno vojno. Odpri srce, odpri roke... Zanimivo in poučno zadevšči-no je sprožila zadnja številka lista AMERICA, ki je, kakor znano, "jezuitski" tednik. Ker smo pred kratkim brali nekje, da kak jezuit ne zapiše svojih besed tjavend'an, bo morda prav, če si tisto stvar malo o-gledamo. Pripominjam pa, da to ni za šalo. Če hočeš brati in razumeti, vzemi si čas in čitaj pazljivo. Enako tisto, kar misli ta kolonar na svojo roko zraven pripisati. * * * AMERICA piše pod naslovom "Anti-klerikalizem" takole: "CIP poroča o razpravi, ki jo je pričel v Rimu Umberto Ca-losso, zmeren socialist, v neodvisnem socialističnem listu L'-EPOCA. Ugotavlja, da se antiklerikalizem vedno pojavlja v latinskih deželah v ostrejših oblikah kot drugod po svetu. Nato (Calosso) vpraša: Ali je ta pojav samo nekaj providen-cialnega, ali prihaja to iz nekega skrivnega greha, namreč1 od tod, da so katoličani nezmožni pograbiti zgodovinsko priložnost in se ne morejo dvigniti kam višje kot samo do (novih političnih) taktik? Na to vprašanje je odgovoril Igino Giordani, urednik lista' katoliške akcije v listu QUOT-IDIANO. Giordani je znan pisatelj o katoliški socialni misli. Ta pisatelj v svojem odgovoru na Colossovo vprašanje prizna, da je v njegovem pisanju veliko resnice. Nato dostavlja: V prejšnjih stoletjih so v latinskih deželah skušale čuvati nad interesi verstva (in Cerkve) naslednje sile: monarhija," kapitalisti, feudalna aristokracija, bankirji in vojaški krogi. .. Ko so te sile propadle, so šli v nič ž njimi tudi interesi verstva, ker je bila med Cerkvijo in ijudstvom postavljena stena. Zaradi.tega je prišlo do kleri-kalizma v tistem smislu, kakor govori o njem Calosso, in proti temu klerikalizmu je nastopil anti-klerikalizem. » * » Toliko je AMERICA prepisala iz laških listov. Zdaj pa sama dostavlja naslednje besede : "Giordani dobro loči med to logično obliko antiklerikalizma in med onim antiklerikalizmom, ki resnično sovraži vero kot tako in preganja Cerkev za. to, ker se ona sklicuje na božji zakon, kateri je celo nad vsako državo. Giordani rad prizna, da so mnogi katoliški duhovniki in škofje "anti-kleri-kalni," ako se vzame ta beseda v onem prvem smislu. Ti "an-ti-klerikalni" duhovniki in škofje se brez strahu ustavljajo sovražnikom Cerkve, na drugi strani se pa še z večjo nejevoljo in neodjenljivo močjo bore zoper vse tiste sebične ljudi, ki se z raznimi intrigami in v svoje osebne koristi skrivajo za vero in Cerkev. Trdijo, da hočejo reševati to dvoje, v resnici pa rešujejo reči, ki nimajo z vero in Cerkvijo prav ničesar o-praviti." * * # Od tu naprej piše kolonar iz svojih misli. Če ste gornje odstavke razumeli kljub temu, da so precej učeno zapisani, vam je gotovo prišlo na misel približno vse tisto, kar je prišlo na misel ko-lonarju. Tudi med nami Slovenci se piše o takih rečeh, samo malo manj učeno. Ali ni tudi vam prišlo na u-šesa ali celo pred oči veliko o- čitanje, da katoličanom v 'starem kraju z duhovniki in škofom vred, v odporu zoper parti-zanstvo in druge skupine ni šlo za vero in Cerkev, ampak za moč in veljavo "klerikalne" politične stranke? In takoj potem povedo naši nasprotniki, da je bila klerikalna stranka gnila, njena politika umazana, neznosna, diktatorska. In sam ne vem, kaj še vse. Tudi pravijo, da je sam škof in da so duhovniki tam bili le "klerikalci" in ne duhovni pastirji. Bili so "klerikalci," ker jim ni šlo za resnice vere in Cerkve, ampak le za to, da "klerikalna" stranka ostane na vrhu in jim drži "korita" . . . * * * Na to mi dovolite, da najprej povem eno resnično anekdoto ali dogodbico.. Doživel sem jo sam in slišal na svoja ušesa, ko so bile izrečene spodaj navedene besede. Bilo je tako: Dr. Janez Evangelist Krek je znan slovenski politikar in vsaj tega tu med nami te dni nihče ne obmetava z blatom. Ta mož je leta 1909 na nekem političnem shodu dejal, da v politiki ne velja tisto, kar je zapisano v evangeliju: Če te kdo udari po enem licu, mu nastavi še drugo. Trdil je, da v politi ki treba udarec po enem licu vrniti na obe. . . O tem je zvedel drug sloven ski velik in učen mož, frančiš kan P. Stanislav Škrabec v Go rici. Bil je znan slovenski jezikoslovec in urednik "Cvetja z 1 vrtov sv. Frančiška." Ko je zvedel za besede dr. Janeza Evan-I gelista Kreka, se je vznevoljil [ in je v svojem listu Kreka na-i ravnost napadel, češ da uči po J shodih nekrščanske nauke. Nje. govih tiskanih besed se ne spo min j am natanko, toda bile so take, da so dr. Kreku naravnost očitale — klerikalizem. . . Mnogo ljudi je bralo Škrab-čevo obsodbo dr. Kreka in večina, posebno duhovniki in škofje, so dali prav — Škrab-cu! Žal jim je bilo, da takemu možu kot je dr. Janez E vangelist Krek uidejo tako nerodne besede. . . * * * Radovedni smo bili, kaj bo dr. Krek rekel na vse to. Prilika se mu je ponudila na nekem shodu v Škof j i Loki, kjer sem tudi jaz slišal njegov odgovor. Dr. Janez Evangelist Krek je takole povedal: "Tam v Gorici živi Ačen mož. Tam v Gorici živi pobožen mož. Tam v Gorici živi svet mož. Tam v Gorici živi vse časti vreden mož. Tam v Gorici živi ve. lik mož. Ves kredit mu dam, samo to rečem — na politiko se ne razume!" Lahko rečem, da nas je Krek j s tem odgovorom "panal." Ven-, dar mu nismo čisto pritrdili. Pozneje smo imeli dijaki med seboj še dolgo debato o Kreku in Škrabcu. * * » Še enkrat poudarim: Vsakdo, ki med nami danes zabavlja čez "klerikalce" v Sloveniji, je takoj pripravljen, da i-zvzame dr. Kreka in najbrž EDINEGA dr. Kreka, namreč JANEZA Kreka. (MIHA Krek je seveda po mislih vseh teh zabavljačev eden največjih in naj strastnej-ših "klerikalcev". . . ) In vendar! Dr. Jartež Evangelist Krek, to veste, ni bil samo politikar. Bil je mož silno širokega obzorja in znanja. — Prav ta dr. Krek je med drugimi svojimi velikimi deli dal < Dalje iih f> nlranh Članom dr. Najsv. Imena Mesec oktober je posvečen Kraljici sv. rožnega venca. Je pa tudi začetek jeseni in za marsikaterega izmed nas je tudi že jesensko življenje; koliko jih je bilo lanskega oktobra še med nami, ko jih letos že ni več — odšli so v večnost. Koliko nas bo pa drugo leto še med živimi, pa nihče ne ve. Drugo nedeljo v mesecu oktobru ima naša zveza društev Najsv. Imena skupno sv. obhajilo. Letos bo skupno sv. obhajilo pri fari sv. Kristane v Euclidu. Zdi se mi, d'a smo katoličani in posebno pa še člani Najsv. Imena začeli nekaj popuščati. Prav kakor v starem kraju; tam so tudi katoličani začeli popučati. Prvo so odpravili praznike; vojna jim je vzela duhovnike itd. Nasprotniki svete vere pa so izrabili to priliko in so vedno po malem bolj prijemali. Kar so katoličani popustili, so nasprotniki vzeli. Šlo je pomalem in danes je to strašno gorje. Ali hočemo tudi mi v Ameriki kdaj dočakati tako strašno gorje? Gotovo si tega ne želimo. Gotovo pa je tudi, da če bi voditelji narodov živeli po veri in če bi upoštevali božje zapovedi, kakor nas uče: Ljubi Boga iz vsega srca in svojega bližnjega kakor samega sebe . . . pa bi gotovo ne bilo nikdar nobene vojne in ne strašnega gorja na svetu. Zato pa katoličani in še posebno pa člani društev Najsv. Imena, bodimo trdni in držimo vero, katera je zagotovilo zveličanja za naše n^umr-joče duše. Člani društev Najsv. Imena, v nedeljo pridite vsi k fari sv. Kristine v Euclid, kjer bomo i-meli skupno sv. obhajilo. Nikar se ne izgovarjajte, da je predaleč in da vožnja preveč stane. Ko je bil v poletju v Euclidu skod, na katerem se ni delalo za katoliške principe, pa je bilo tam res veliko število ljudi, kakor so poročali časopisi. Za vse one je bila ista daljava, kakor za nas. Člani iz tare sv. Lovrenca, kateri niste bili še obiskani in bi radi šli k skupnemu obhajilu v nedeljo, se zglasite-pri meni in se bo tudi za vas dobil kakšen sedež. Zbiramo se v nedeljo zjutraj ob 6:30 pred našo cerkvijo, tier se potem skupno odpeljemo. Tudi člani od sv. Vida in od Marije Vnebovzete, se zavedajte, da je prvo in najbolj potre Lno društvo za nas — društvo Najsv. Imena, da si s tem zavarujemo našo neumrjočo dušo. Zavarovalnino posvetnih društev zapustimo našim dedičem, a zavarovalnino društva Najsv. Imena pa ponesemo s seboj v večnost. Torej le to bo po smrti naša last, a vse drugo pa prepustimo našim dedičem. Našim rojakom v Newburgu naznanjam, da bomo imeli ob priliki 40 urne pobožnosti, ki se prične 21. oktobra, tudi sprejem nc^vih članov v društvo Najsv. Imena. Še je veliko katoliških mož in fantov v naši fari, ki še niste člani tega potrebnega društva, zato pristopite letos, ne odlašajte na drugo leto, ko ne veste, če boste še med živimi. Smrt pobira stare in mlade. . . Vsak ve, kako nam je težko, kadar moramo poravnati kake račune pa nimamo sredstev; še vedno težje pa bo ?.a nas, kadar bomo stopili pred sodni stol božji in če ne bomo imeli sredstev, s katerimi bi zagovarjali svoje popačeno življenje na zemlji. Zato pa si nabiraj mo bogastvo katerega nam ne uničijo ne molji ne rja. To bogastvo so do. bra dela in lepi vzgledi. Prav lep vzgled pa bo, če bodo vsi člani društev Najsv. Imena iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu v velikem številu prejeli skupno sv. obhajilo v nedeljo zjutraj pri fari sv. Kristine. Maša v ta namen £>o ob pol osmih zjutraj. Pridite vsi; po smrti vam gotovo ne bo žal za male stroške in malo truda, pa veliko koristi. Pozdravljeni! Jaco'o Resnik. -o- Vabilo na sejo Društvo Marije Pomočnice št. 1640 C. O. F. ima v nedeljo 14. oktobra svojo redno mesečno sejo. Ob tej priliki bodo tudi zapriseženi novi uradniki za poslovno leto 1945-46. Ker ste dali novemu odboru tako zaupnico, da ste ga izvolili, zato ste sedaj vsi člani prošeni, da ta odbor tudi podpirate. Saj vam je bilo na seji povedano, da uradniki ne morejo vsega sami storiti, če jim člani ne pomagajo. Vsem vam je tudi že znano, da imamo pri našem društvu sklad za vojake. Lepo vsoto smo žfe nabrali v ta nem. Sicer se nobenega ne sili. Vsak da lahko kolikor sam hoče. Kdor pa noče dati nič v ta namen, pa tudi dobro. Povem vam samo zato, da se ne bo kateri potem kesal. Kadar bomo izročili fantom-voja-kom ta naš dar, takrat bodo na seji prebrana tudi imena vseh, ki so kaj prispevali v ta sklad. Torej, kdor misli še kaj prispevati, naj to stori sedaj, ta mesec ali vsaj v. novembru,, kajti potem bomo nehali "zbirati v ta sklad. Frank Martich, C. R. Nasi begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. (Nadaljevanje) Iz ŠKOFJE LOKE so sledeči: (Dalje.) Kopač Gabrijela, 1914 Kopač Ivana, 1889 Kopač Janez, 1944 Kopač Marija, 1886 Kopač Marija, 1942 Kopač Mirko, 1911 Kos Franc, 1909 Kosem Janko, 1899 Kovač Anica, 1929 Kovač Anton, 1932 Kovač Janez, 1898 Kovač Jože, ,1931 Kovač Marija, 1934 Kovač Marjan, 1936 Kovač Rafael,, 1937 Kovač Uršula, 1899 Kovačič Anton, 1922 Kovačič Janez, 1931 Kovačič Stanko, 1930 Krajnik Anton, 1898 Krajnik Anton, 1928 Krajnik Anton, 1939 Krajnik Franiška, 1930 Krajnik Ivana, 1892 Krajnik Ivana, 1919 . Krajnki Jože, 1890 Krajnik Jože, 1921 Krajnik Marija, 1926 Krajnik Poldka, 1932 Krajnik Terezija, 1924 " Krmelj France, 1912 Krmelj Marija, 1919 Krmelj Matevž, 1902 Križnar Pavel, 1901 Križnar Pavel, 1932 Kuralt Janez, 1911 Langerholz Anton, 1931 Langerholz Jože, 1900 Langerholz Marija, 1921 Leskovar Marija, 1910 Leskovar Fric, 1940 Logonder Jože, 1901 Lušina Ivank,a 1925 Lušina Kristina, 1923 Lušina Marija, 1929 Markelj Alojzij, 1918 Markelj Ana, 19^6 Markelj Angela, 1921 Markelj Janez, 1908 Markelj Jože, 1889 Markelj Marija, 1930 Mesec Peter, 1898 Iz HOMCA so sledeči: Arnšek Ančka, 1912 Boltezar Albina, 1912 Boltezar Janko, 1942 Boltezar Marijan, 1943 Borštnar Angela, 1917 Borštnar Franca, 1889 Borštnar Francka, Borštnar Lilijana, Borštnar Matija, 1»J Borštnar Matija, Borštnar Matilda, Hrovat Matilda, l92' Kiselev Janez, 18$;^ (Dalje prihod 'Zdravo, brača!" v najin kot tista suha j je pripovedoval dalj^ "Nagnil sem se h ^ ?0i mu rekel: "Po zdraVJ11 jaču sprašuje, kaj »u/ Krčmar mi Pa n; da naju je tujec r ^ dalmatinsko in da De čo" ne pomeni ^orj brata ali brate. "Kakšen brat ffl> J g glista, bi jaz rad še nikoli slišal, da ^ ki se niso še nikoli ^ ljenju, titulirali z vendar najbližja bo morda m bi g «6 2bi Jjtldj Za; ice; S V Mt nazaduj morda ujna, string Herbl»f<*d ,Se n ..........J ba] kega. Jaz sem šije doma in ne bom za brata ne za t,otfa5Si če ^ dobnega. Se reče, ^ pravim, da bi si ne ? J \ , kakšno'"SI 1K če bo dal za Krčmar me je £J ^ '(i si drug drugemu taka navada p° ^^ISoč sei" Je Pfev, Pa čo, dokler ne P1' "Vi mislite/ krčmar ju," dokler®'^«,/ roke z drikelci in 10 K Se pini, kaj ne?" "Bo že nekaj t* birt in doda, J sti Anglež, o kate^1 i vil, da išče krepke na leve." ^t "Ta da bo šel , čudim, "križ bozJ1 ifl bolt! Tale prekbf^, ve? Doma naj k',,, temu Florjanu tak0' etlia i|0 ročil, da bi ognjem, ki je y kajen kot krača v ' da * ilKN "Počaka.], njim, boš malo d^ me je tolažil naggtvJr v tem je tista ^ obesila svoj klo^V vrati, se dvakrf* bila pri nama- Krčmar je vil tujca, jaz Pri nas ne kot pred 8"°sp°v0 f ali pa pred krv^ je i> vstaJ | idoi"., i')'- va yo'f niči. Krčmar '»V* kaj hitel prip0^^ nekaj razumel-hrvaško sta diva pj • po naše, nekaj P Govorila sta 0 čmar venomer j trdil, to sem &^ vrl dečko in / j a, saj je dobro^f. in ni povedal P hvalil. Tujec J^ bilr dal vame, da v zadregi- Ve*- > me je nekaj ka pa mi je bilo v^r, nerodno, da 1 šati hvalisanJe'vge i domač tako n* j / ( zdigoval, bič* Jto zo v šinek, t*^ Utuy i %\ iti tem pa sv tegne preko mize, v tfjj bi mi rad setA nazadnje m f,, si rekel, P^l/i k 01] d"D K e(! Pa sem tedaj misli o tuje"' '^0, mi je stisni1« belo pogledal .. ^ »Ž % Oho," self j,; K'V ima moč v /j prisodil. zmoti, če l^Vf' gled. Kar v*^ gledal vaiU/ j f razgovarjat1' || dalmatinsko- . J Kot je # ukordal p" * S°ki ka, t »a, $ a, 18? 102 i Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . £>bro vedel, pri C vriCa Pa se za ra- i r- J« je ^ JUIal- samo da ji ] Pijače, kadar si t!" j« suha dalje h Wct ;dravj« ij l nag'0 !C 3a be!( bo«*8 \hfa ni stala v vr- vrto -Sami' temveč v j3 in sicer ravno ^Carjevega pose-itejCl,?e bila njegova Jako pri roki. al° na pragu, ozr-7 desno, .pa smuk-Vln bila je v go- bi •1° bil kdo opa- k 1 mi J| i vede1' da * « P % m1 u* K* ne bi pri- šla I vse •»oči ^gala, za Njena strast pomi- ka so ljudje pri J res le ma-bi jo bil kdo CPoce«ja. Zapa-7' zdaj drugi, dalo sklepati še ^stort Vl. . v L Marici že dav-^h;!etla in pro-Mved,sa- Ljubezen »je 'a k Mlakarju e nikdar ni lila t, njeeovi hiši. si je obeta-^ela J0' Prijetno 1 h* bl bila ravno SC' - bi ji 'i v'10 Več. Lju-ni; ki je \A2rtve ^dolfogti, ki akonsska žena pri-njeno i .^»fir^ 'lin; povsem Sv0 lo Pregre-'1 h;.. Premoženje »iti % lla misel Ji za to in da je imel morda njen mož kaj boljega opraviti, nego govoriti z njo na take načine, to Mlakarici ni prišlo na um. Nasprotno, bila je prepričana, da je tako, kakor je pravil Italijan in jezilo jo je, da ni njen mož zapazil vsega tega ali pa da se ni brigal za take stvari. Zato pa je bila tem bolj Italijanu hvaležna in kmalu je bi. la vsa zaverovana vanj. Prišlo je tako, da ni mogla več strpeti brez njegove druščine, in da je bila nesrečna, če je kam odšel, ali če je bil mož doma, in ni mogla iz tega vzroka v gostilno. Da bi mu svojo hvaležnost pokazala tudi dejansko, je ona plačevala zanj pijačo in on je rad videl to. Pa tudi za kak prigrizek je zmeraj poskrbela. Prinesla je zdaj kak kos svinjine, zdaj kako kuretino s seboj. Italijan pa je jedel eno kot dru. go z veliko slastjo ter hvalil Mlakarico na vse pretege. Posledice takega počenjanja niso mogle ostati prikrite in naposled jih je moral zapaaiti tudi Mlakar, dasi je zadnje čase hudo zanemarjal dom in se je zdelo, kakor bi mu bilo vseeno, naj se godi kar hoče v njegovi hiši. Pogrešil je že marsikateri-krat kaj, ne da bi se bil posebno razvnel. Ce je vprašal ženo po tem ali onem, mu je znala vsako stvar pojasniti tako, da ji je večkrat verjel. Toda nekega popoldne je bil dobil gosta, ki mu je bilo treba poštre-či in ga nekoliko pogostiti. Reče torej ženi: "Skuhaj par mesenih klobas in pripravi malico!" Mlakarica pa zmrdne in reče: "Kje pa so tiste klobase, ki naj jih Skuham?" "Pod streho menda!" "Pod streho ni nič klobas!" Mlakar se začudi, a ker mu ni kazalo, pričkati se s svojo ženo, ko mu je sedaj gost v sobi, pripomni: "Pa skuhaj torej par krač!" "Tudi krač ni več!" "Torej kak drug kos!" "Jaz sem bila včeraj pod streho, pa nisem videla nobenega kosa več!" (Dalje prihodnjič.) -o—- Kupujte Victory bonde! Ni J1 kriva tat- ftlO: V>že >W čvlVL d Pr!/; C n Ve S' V' gled*1/ •m31' $A »Ž ila 1 al. . . gl .tli roKf/ ZeV0 kaščo 8voji stra-H»i bilo rhe/^ala ved. \ (, Mlakarjem 'V! ni v«del za .-a h "bii ila^ilje, da "ila V J e tem" h nesrečni)!. nezadovo-N, dalje po-Si J vedoč, da dalje več V a Počet-'a •le bil pri. «oni;,"alijan. Tr (Nadaljevanje z 2 strani) Slovencem tudi znane "Zgodbe sv. Pisma" z obširno razlago. Bolj na široko je razložil sv. Pismo kot na primer P. Stanislav Škrabec v vseh letnikih "Cvetja." In vendar ga je moral prijeti za besede "proti-kle-rikalni" P. Stanko! Za besede, ki so pomenile napačno razlago svetega pisma! ! ! * * * Kaj naj bo naš nauk iz te resnične dogodbe? Kar priznajmo: Politika res nikoli ni posebno lepa. Kar hitro postane umazana, preden se tega zaveš. Celo kakemu dr. Janezu Evangelistu Kreku se je to dogodilo — in ne samo v ravnokar opisanem slučaju. Politika je res nevarna zadev-ščina. Dandanes prihajajo mnogi na dan z zahtevo, da naj bi katoličani sploh ne imeli svojih političih strank. In zraven pravijo, da je bila velika napaka, ko so slovenski katoličani v preteklosti imeli-svoj o "Slovensko Ljudsko Stranko." Ravno zaradi tega, pravijo, je slovenski katoliški narod toliko zagrešil, da se mu danes po pravici po-vrača . . . * * * Kaj naj rečemo na to? Slovenski škofje in duhovniki, pa tudi svetni katoličani, so se dobro zavedali, da je v strakar-ski politiki veliko, nevarnosti, ako se stranka nekako istoveti s katoličanstvom. Ambiciozni ljudje se vrnejo vanjo in zgodi se, da "se skrivajo za vero in Cerkev," potem pa trdijo, da branijo Cerkev . . . Ali slovenski voditelji, vsaj škofje in duhovniki, tega niso videli? Ali so bili res vsi zgolj "klerikalci"? . Dobro so vid'eli nevarnostmi lastne politične stranke, toda bili so zanjo, ker jim je moč lastne katoliške, stranke, omogočala, da so na drugih področjih, na kulturnih in verskih, ravno zaradi moči svoje stranke, toliko lažje neovirano delali in narod zares vzgajali. Naj reče kdo kar hoče, od političnih zadev v vsaki deželi je odvisno, •Če je Cerkv svobodna ali ne. Od moči in programa vodilne politične stranke je odvisno, če se kultura more širiti med narod, če gospodarstvo procvita ali ne, če se člveške svoboščine upoštevajo ali ne. „ * * * Ja, ko bi bile politične stranke na Slovenskem take kot so na primer v Ameriki in tudi v Angliji! Lahko so "proti-kle-rikalne" v tistem smislu kot je bil P. Stanislav Škrabec ali kot pove tudi AMERIKA, da so razni škofje in duhovniki. Niso pa anti-klerikalne te stranke v takem smislu, kot so bile vse druge politične stranke v starem kraju. Vse so imele v svojem* programu boj zoper Cerkev. In to ne radi morebitnih klerikalcev v deželi, ampak so že vsa predvojna leta (tudi pred prvo svetovno) skušale preprečiti vsak DOBER razvoj KATOLIŠKEGA slovenskega naroda. * * * Tehtajte, na kateri strani j( več dobička, oziroma izgube! Zdaj tam ni "klerikalizma," ni. ti takega ne, kakoršnega j« Škrabec očital Kreku! Kot katoličani boste brez'dvoma zahtevali, da sta vera in Cerkev svobodni. Toda vi pravite: Saj sta! Bog vas usliši! Vseeno — držite oči odprte in tudi ušesa! — Zaplot. -o- Nad oboroženega Japonca s kleščami Okinawa. — Pfc. Eurie E. Le. gates, doma iz Kentucky, je ubi! oboroženega Japonca s kleščami Pravi, da ima tudi priče za to. Legates in dva njegova tovariša so napeljavah telefonske žico v bližini fronte 7. pehotne divizije, ko je naenkrat zagleda1 spečega Japonca v grmovju. Japonec se je prebudil in pričel bežati. Bil pa je ranjen v nogo Ko je bežeči Japonec padel, je skočil Legates nanj in ker ni imel drugega orožja kot klešče, ga je z istimi poslal na drugi svet. Japonec je imel pri sebi šest ročnih granat in bajonet. -o-- Drugo največje svetovno železniško križišče Mesto St. Louis, Mo., je drugi največji železniški center na prinesla. Toda če hočete imeti svetu, ker je zvezano z 19 znanimi železnicami in devetimi manjšimi; toda to mesto ima največji združeni sistem potniških in tovornih železničnih postaj na svetu. Samo na Union postajo dohajajo potniški vlaki prav zato, ker Cerkev uči, da mora v vseh rečeh vladati božji zakon. Slovenska Ljudska Stranka ni bila slovenskim katoličanom višek njihovih ciljev. Čeprav so vedeli, da je taka stranka samo na sebi neko zlo, so pa tudi živo čutili, da je to zlo majh. no^v primeri s tem, kar jim bo ta stranka, če bo močna, prinesla dobrega. Ker je bila ta stranka vodilna v politiki, je bilo mogoče, da je bilo versko življenje tako svobodno, da se je katoliški nepolitičen tisk tako čudovito raz. mahnil, da so vso deželo prepre. gle slovenske zadruge, da je postal kmet vse bloj neodvisen kot je bil poprej, da so bile človeške svoboščine priznane, in tako dalje. Naj je bila "klerikalna" stranka od časa do časa kot taka še tako slaba, tisoči in tisoči slovenskih izobražencev in preprostih ljudi, ki niso imeli s stranko drugega opraviti kot da so ob svojem času volili zanjo, so se pod njenim zunanjim ščitom lahko posvečali čisto ne. ovirano ogromnemu kulturnemu delu na vseh mogočih področjih. * * S& Danes pravite, celo nekateri katoličani pravite, da kake take politične stranke z izključno katoliškim programom in članstvom ni treba več. No, saj je v Sloveniji tudi res več ni. Dobro! Odpravilo se je tisto "zlo," ki ga je bila ISLS v Slovenijo količkaj odprte oči, morate tudi priznati, da se je odpravilo vse ono ogromno DOBRO, ki se je v Sloveniji razvijalo zato, ker je politična stranka katoličanov odbijala na politični po-zornici najrazličnejše ovire, ki na 42 progah. Piva je kolikor hočete! V/H6/V GOOD fZLLQWS <3£T TQ«WTH«R.*i Mi ga imamo vedno dovolj v zalogi za gostilne in tudi za privatne potrebe kot za ženitovanja, partije, bo. trinje, za javne dvorane in zasebne hiše. V zalogi imamo pivo sledečih finih vrst: GROSSVATER Najboljši ALE iz Akrona, ki je kuhano iz po- in pa sebne siudenčnice in ne iz JJ^LP ftlld HAi F navadne vode. Za fino pivo pokličite HEnderson 4629 DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. JOHN POTOKAR IN SINOVA, lastniki 6511-19 St. Clair Ave. MALI OGLASI ŽENE »n DEKLETA Pridite po lepe moderne suknje, ker imamo veliko izbiro jesenskih in zimskih in sicer vseh mer. Ravno tako imamo veliko izbiro vsakovrstnih oblek za žene in dekleta ter suite, klobuke, krila, bluze, sweatre in vsakovrstno spodnje perilo. Ravno tako za otroke spodnje perilo, obleke, suknje, snow suits in vse drugo, kar se potrebuje pri družini: kovtre, blankete, itd. Kdor ima v stari domovini kake sorodnike, da jim misli kaj poslati, naj pride k nam, ker pri nas bo lahko izbral mnogo pripravnih stvari za poslat. Mi vam tudi vse zavijemo, da bo kar za na pošto. Pridite, se vam priporočamo ANZLOVAR'S 6202 St. Clair Ave. na vogalu lepe Norwood ceste (Oct. 11, 13) Hlamte VSAK PLAČILNI DAN Kupite ekstra Victory bond in znamke. Deponirajte del vašega čeka na hranilni vlogi pri The People's Bank on Public Square SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING CO. 15601 Waterloo Rd. KEnmore 7248 Preša naprodaj Proda se stiskalnica za grozdje, sredne velikosti, v jako do brem stanju. Se proda jako po ceni. Vprašajte v Beach Hardware, 236 E. 156. St. telefor KE' 3754. (239) • Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna" zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 5030. (Thur. —x) 0EL0 DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zj. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in težake. Dobra plača. Kogar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185 St. (x) «__ Ženske za čiščenje Nočno delo; plača od ure; stalno. Vprašajte za Mr. Stock-er od 8 do 5, Carngeie Medical Bldg., 10515 Carnegie Ave. (238) Oskrbnik dobi službo Išče se oskrbnika za čiščenje 'in oskrbovanje prostorov Slovenskega doma na Holmes Ave. Delo stalno, plača po dogovoru. Na zahtevo je poleg dobre plače tudi stanovanje, vključno elektrike in plina. Lepa prilika za posameznika ali zakonca srednjih let. Zglasiti se je zvečer med 8 in 10 uro pri tajniku Slovenskega doma. (238) Hi* % fHelr!6 C S^jtrgovec; Heh°nJe. a ku-Klatil Ji >Ci' večjidel «°stilni pri , ^ ^al z raz_ Hirali in aS i. kdo d°- H< »Jih opra-| hitl m J« skle-i hf" Prijatlej-I za ni-' \ ;oj°tovanju,| » J Cehh Mla- v ji i**« ni Sli- da ji '■•At,j ° veselja, j ji j 6 neizmer. SL 'ekel, da '•'v T6 We še ož v5daj ji »li; 1 take-Povoda V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI LJUBEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Antona Koren ki je za vedno zaspal 11. oktobra 1941. Ljubi soprog in dragi oče, prezgodaj si nas zapustil; bridka smrt nas je ločila — oj usoda ti nemila, si soproga mi vzela in očeta dragega. Edino tolažbo imamo, da se nekoč pri Bogu snidemo. Žalujoče ostale: ROSE KOREN, soproga; MRS. ROSE MACKENSEN, MRS. VERONIKA POTOČNIK, hčeri. Cleveland, O. 11. okt. 1945. POZOR! Zaboji v domovino! Zdaj lahko pošljete svojim sorodnikom do 11 funtov teže. Stane samo $1.83 od zaboja. Za več informacij se zglasite pri Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (Oct. 4, 11, 18.) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte proti nas. Stalno delo Stalno delo dobi pošteno slovensko dekle v modni trgovini; naj bi znala vsaj malo slovensko ali hrvaško. Zglasi naj se v Anžlovarjevi prodajalni, 6202 St. Clair Ave. (238) ~ MALI OGLASI Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1193 Addison Ed. ENdlcott 0487 (x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (X) Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) 6% FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Polet z Japonske. — Desni na sliki je g eneral Henry H. Arnold, ki čestita generalu Barney Gles-u, kateri je poveljeval vodilnemu bombniku B-29, ko so pred nedavnim trije bombniki tega, tipa napravili polet z Japonske v Chicago brez pristanka, Leva na sliki pa sta poveljnika ostalih dveh bombnik ov general Curtis E. Lemay in brigadni general Emmett O'Donnell. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Pohištvo naprodaj Naprodaj je pohištvo in isto-tam se lahko dobi tudi stanovanje 4 sobe in kopalnica. Zglasite se čez dan od 11 dopoldne do 1 popoldne ali v soboto in nedeljo od 10 do 12 na 6718 St. Clair Ave. zgorej. * (237) Dve sobi v najem V najem se odda 2 opremljeni sobi za moške, ena je za dva. Vprašajte na 1245 E. 59. St. (237) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Bicikelj naprodaj Naprodaj je deški bicikelj v jako dobrem stanju. Zglasite se na 3304 E. 80. St. ali pokličite DI 1334. (238) RE-NU AVTO BODY CO. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da.bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding I J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. 982 East 15!2nd St. š^la ušesa . . . ; "Kdo bi mogel biti enkrat naši; deželi ljubša kneginja in ce-lesmu ljudstvu boljša mati kakor Draguška . . . Kakor kri na-šcj krvi je, njen jezik je kakor naš, in vera v bodi'ecki deželi bo kmalu povsodi kakor njena vqra!" Le vlhevci, ki so se kake tri Premislovo poslanstvo, da se je njegova pot na Češko končala z dobrim uspehom in da jo vabi v domovino, še vedno ni prišlo . . . Nikjer ni bilo slišati niti besedice o tem, kako je na Češkem. Ali je srečno prišel v rodno deželo? Ali ni padel na potu v roke svojih sovražnikov? In niti brat mejni grof se ni pripoznal k njim, kakor da zanj res ni sestre . . . Zdelo se je, da se gospej Ad-leti na belem čelu že prikazuje vraska in da se nad temnimi lasmi tu in tam blišči že tudi srebrna nitka. Jitruška je bila tudi, kakor da je pustila svojo mlado dušo v Bukovskem pod razvalinami, kjer je bilo vse zameteno s snegom in koder je poletaval le kragulj — oni, o katerem je rekel vlhevec, da je to Niklotova duša. Neprestano so jo mučile misli, da postane mlada vdova in da si bo morala, ko prihodnjo pomlad zopet zazelenijo lipe, ovijati okrog glave vence iz njihovega listja. Nenavadno zamišljen je bil tudi starosta Ljudevit, in mati Živena si je na skrivnem pogosto brisala s predpasnikom oči. Tako naglo je minula njuna sreča, in v stari glavi se jima je z večjo in večjo silo vprašanje: "Zakaj ?" — Sobehrd in Vratislav sta si dan kratila čas z lovom, naj je bilo vreme kakoršnokoli. Toda kakor da sta njuna loka izgubila prožnost in kakor da jima je vedno veter zanašal pušice, da nista zadela cilja. Vedno sta se vračala praznih rok ... In nad njima je popolnoma nizko letel vran, čudno, da se s peruti ni dotikal njunih obrazov, in ko sta pomerila-nanj, se mu je izdrl iz kljuna krik, kakor da se jima posmehuje, in puščici sta se nedaleč od njih zarili v tla. "Prečuden kraj ... Ne hotel bi v njem umreti, nerad bi pustil v njem svoje kosti ... Na prsi mi lega vsak dan bolj dušeča teža . . . "In meni šele, prijatelj!" Sobehrd prime nato svojega prijatelja, knežiča Vratislava za roko in se zagleda v njegovo obličje, da postane Premislov-cu pri tem pogledu tesno pri srcu ... — "Vse se za te še lahko obrne k dobremu . . ." "Le pod enim pogojem!" . Sobehrd je te besede vrgel iz sebe, in zdelo se je, da so ga ne vem kako utrudile. "In pod katerim?" "In hočeš to res vedeti?" "Ali še vedno ne zaupaš, Sobehrd! — In vendar si se o mo. ji odkritosrčnosti že mnogokrat lahko prepričal!" "Tiče se tebe, vas vseh . . . Bolje bi bilo molčati!" Sobehrd se je udaril s pestjo CLEVELAND ORCHESTRA OTVORITVENI KONCERTI ERICH LEINSDORF, dirigent Čet. 11. okt. 8:30 Sobt. 13. okt. 8:30 SEVERANCE DVORANA Vstopnice v Severance dvorani CE 7300_ ob čelo. "Tem bolj si mi dolžan zaupati . . ." "Če hočeš, vedi . . . Ce bi se tvoj svitli oče zopet vrnil k nam . . ." "Če bi se pot ponesrečila?" "Da . . . hotel si vedeti . . . in zdaj se ne čudi . . " Vratislav se je stresni! pri mrzlih besedah, ki so prišle preko Sobehrdovih ustnic . . . "Ne razumem te . . ." "Potem ti moram pojasniti vse ... Če sede tvoj oče na voj-vodski prestol, pride drug ženin po tvojo sestro, drug jo odpelje seboj, ubogega Sobehrda se ne bo nihče niti spomnil, tvoj svitli oče bo iskal zaveznika, in tvoja sestra je najtrdnejša vez in naj vabljive j še sredstvo . . . Odpusti Vratislav, da govorim tako odkrito . . . Morebiti bi mi za teden dni več ne bilo mogoče." Nato sta mladeniča umolknila in po poti proti Malhovu ni tihote, ki je nastala po celi pokrajini, motil • nobeden niti z besedico ... Le Draguška je bila kakor da je že od nekdaj v tem kraju. In tej Premislovi hčeri je bilo najprijetneje izven Malhovskih vt.rdb. Cesto jo je bilo videti na strani očeta Dobrogosta, ko je stopala ž njim pod strehe, na katere je sedla Morana ... In ljudem se je zdelo, da je na strani tega duhovnika najčistejše ljubezni stopil pod njihove strehe angel j miru, da bi otiral z vraskovitega čela mrzle kaplje smrtnega potu, da bi šepetal trepetajoči duši besede najslajše utehe ... in kako so jo pomodrele ustnice blagoslavljale, kako ji želele vse naj. boljše! . . . "Da bo to enkrat naša kneginja? — Kako rad bi vstal iz groba, kako rad bi potem živel? — Mojih dni je že veliko število, let že blizu sto, za življenje, ki ugaša, mi ni žal; toda potem bi vstal vendar le rad — zelo rad ! — Ona bo naša kneginja!" In stara, stoletna glava na priprostem vzglavju je pri teh besedah legla k poslednjemu spanju. "Vendar ni bila na Jitrušči-ni svatbi zastonj z danskim kraljevičem . . ." "Z našim knezom . . ." "Seveda — seveda, človek se takih iz?prememb ne more niti privaditi ... Ko sem bil še deček, smo Dance preklinjali, in ko umiram, jih blagoslavljamo . . . Odpustite moji glavi! — Tako se izpreminjajo časi, tako beži ta svet. . Starec na ležišču je dihal po. časnejše in počasnejše . . . Po celi Malhovski okolici ni bilo hi&e, ni bilo koče, kjer bi pri postelji, na kateri je umiralo bodrecko življenje, ne bil stal oče Dobrogost . . . In ko zaradi solz niso videli in zaradi plakanja pod strehami niso slišali, so pri Dragušči. ni prikazni spregledale oči in pri njenih besedah so zopet sli- Dr. Matthew R. Beljan ZOBOZDRAVNIK želi naznaniti, da je prevzel urad in prak»o dr. Mailya v S. N. Domu na 6411 St. Clair Ave. Uradne ure so: 9-12; 1-5 i« 6-8 Telefon: EXpress 4818 ali štiri tedne v večjem in večjem številu plazili po okolici, so skušali prepričati ljudstvo, da je ta deklica vila, katero je poslal nad njeiČrnobog, da si jih najiprej vkroti in ovije okoli prstov ter se nato izpremeni v zlo, da bo pri njenem dihu povsodi vse poginilo in da se je ne bodo mogli [znebiti niti v živjenju nfr ti po smrti . . . Toda verjelo jim je jako majhno število ljudi .. . Prebivalci Malhovskega gradu so živeli dan za dnevom pravkar opisano življenje. "Sam Bog ve, ljuba moja, kakšni dnevi nas čakajo!" je rekla gospa Adleta kaka dva dni pred svetim večerom . . . Po vaseh so se povsodi pripravljali na letošnje praznike kar najslavnejše so mogli . , . Prvič jih dožive, ne da bi čutili na svojem tilniku zatiralčevo nogo, prvič zapojo iz duše: ra-du jmo se — veselimo se--. Premislova soproga je hotela še pristaviti: "Ali niso srečnejši — stokrat srečnejši od nas? Tudi pod najrev^OM ho SI " Toda umoM ji je bilo že tudi o. besede, kajti Dr«J ^ se je pokrilo z ol) j mladi duši ni niW«J mu . . . Samo sklo»J poljubila Dragušk0 lice (Dalje prih' 1864 1945 h8kil % «Vo Hii; N JVa znanilo in Z^ahn)ala Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je angel smrti posegel v našo nam odvzel najdražji zaklad namreč našo prisrčno ljubljeno in nikdar pozabljeno drago mater K srei° IHarijo Bambič ROJENA PERKO ki so vedno v božjo voljo vdani prevideni s svetimi zakramenti za umirajoče po kratki bolezni ob štirih zjutraj mirno za vedno •'*•,•..]' oc io4E „„ l:i: :_ t----pD opravljeni slovesni sveti maši v] cerkvi »v. Vida so bili dne 29. maja 1 p, . 26. maja 1945. Doma so bili iz Dobrega polja, Zagorica. loženi k večnemu počitku na Calvary pokopališče. Globoko hvaležni se želimo tem potom prav prisrčno zahvaliti Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Fr. Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Enako tudi prisrčna zahvala Rev. Andrew Andreyu in Rev. Francis Baragi za asistenco pri sveti maši. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam lajšali najbrid-kejše ure, posebno pa sosedom in prijateljem, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih, kakor tudi vsem drugim, ki ste nam kaj dobrega storili v tem času bridke žalosti. Obenem se tudi iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prišli našo blagopokojno mater pokropit, se jih spominjali z molitvijo ter z nami čuli in molili ob krsti ter se udeležili pogrebne svete maše in jih spremili na njih zadnji poti na pokopališče. Globoko hvaležni izrekamo našo prisrčno zahvalo vsem, ki so v blag spomin naši predragi pokojni materi okrasili krsto s krasnimi venci cvetja in sicer: Mr. in Mrs. Frank M. Perko družina, E. 174 St., Mr. Anton Po-zelnik in družina, Schaefer Ave., družina Anton Tomažič, Grovewood Ave., Mrs. Ivancic in družina, E. 169 St., družina Furlan, White Way Stamping Employees, družina Tomazin, E. 74 St., Mrs. Fr. Svigel in Mrs. J. Macek družine, Mrs. Julia Shuster, družina Frank Rožic, družina Joe Perpar, E. 66 St., Mr. in Mrs. Anton Martinčič, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Mr. in Mrs. Mike Klemenčič in družina, Mr. in Mrs. Anton Smolic, Mr. in Mrs. Ed Helper, Scanlon Family, Kozan družina, Valencic grandchildren, Perpar grandchildren, Kozan greatgrandchildren. Iskrena zahvala naj velja tudi sosedom za tako krasen skupni venec in za dar za svete maše. Obenem tudi prav lepa hvala nabiralkam Mrs. Josephine Novak in Mrs. Ida Bradack za njih trud. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so v tako obilnem številu darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, namreč: Mr. in Mr*. Frank M. Perko, E. 174 St., Mr. in Mrs. Edward Steigerwald, Pozelnik družina, Schaefer Ave., Mr. in Mrs. Robert Perko, Mr. in Mrs. A. Horn, Mrs. Josephine P. Hupp, George in Ella Surgent, Mr. in Mrs. A. Tomazic, Grove-wood Ave., Mr. Mathew Zurga in družina, Mr. in Mrs. Paul A. Trentel, Mr. in Mrs. Adolph Furlan, Potocar družina, Miss Rose Kovatch, Mr. in Mrs. A. Kuret, Mr. in Mrs. John Nemanic, Mr. in Mrs. B. Rojecki, Mr. in Mrs. John Mencin, Mrs. Mary Oblak Wolf in Marianne, Mr. in Mrs. Frank Svigel, Mr. in Mrs. Anton Martincic, Mrs. Frances Ora-zem in hčere, Mrs. Frances Stare, Mr. Anthony Yeres, Košir družina, Bonna Ave., Mrs. Mary Somrack, Vidmar družina, Bonna Ave., Tomazin družina, Bonna Ave., Mr. in Mrs. J. Petrincic, Mrs. Mary Anzlovar, Mrs. Krazic, Mr. in Mrs. Furlan in družina, Mr. in Mrs. E. M. Bradach, Mr. in Mrs. Fred Kramer, Mr. in Mrs. F. Fabian, Mr. in Mrs. Stanley Frank, Mr. in Mrs. Max Želodec, Mr. in Mrs. Damjan Tomažin, Mr. in Mrs. Joe Ca-dez, Mr. in Mrs. Louis Maylin, Mrs. Rose Herbst, Mr. in Mrs. A. Jancigar, Mr. John Brodnik, Bogovich družina, Mr. in Mrs. Mary Polazic, Mr. in Mrs. Aug. Haffner, in Mr. in Mrs. Ed Posch, Mr. in Mrs. John Tekautz, Mr. in Mrs. Fink, Mr. in Mrs. Joseph Meg-lich, Mrs. Mary Marinko in družina, Mr. in Mrs. Jim Zupančič družina, Mr. in Mrs. Anthony J. Fortuna, Mrs. Pauline Stampfel, Mr. in Mrs. Verhovnik, Miss Angie Verhovnik, Mrs. Rose Urbancic, Mr. in Mrs. Frank Pav-lovic, Mrs. Mary Hrastar in hči, Mr. in Mrs. Al Krajc, Mr. In Mrs. Harold Dietz, Skrbeč družina, E. 61 St., Mr. in Mrs. John Mane, Mr. in Mrs. Frank Znidaršič, E. 71 St., Mr. in Mrs. Frank Chesnik, Mr. in Mrs. Wm. Je-raj in sinovi, Mr. in Mrs. Ig. Jeraj Sr., Mr. in Mrs. Ig. Jeraj Jr., Mr. in Mrs. AndreW Zelez-nik in družina, Mrs. Marge Vanihel, Mrs. Mary Yokus, Mrs. Mary Bolko, Mr. in Mrs. Joe Kamber, Mr. in Mrs. Joseph Modic, E. 62 St., Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Mr. in Mrs. Jerney Kramer, Mr. John Hrovat, Edna Ave., Mr. in Mrs. John Novak in družiha, Carl Ave., Mr. in Mrs. Pike, Bonna Ave., Mrs. J. Mohar, Mrs. Johanna Celesnik, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Rudolph Svigel, Mr. in Mrs. Jos. Brodnik, Muskoka Ave., Mr. In Mrs. Figurski, Mrs. Katie Kogoj, Mrs. Mary Roitz, Mr. in Mrs. Czeck, Mrs. Langefus, Mrs. Fatura, Gabriel Girls, Mr. John Adamič in družina, Mr. in Mrs. Frank Gorenc, Carl Ave., Mr. in Mrs. Snider, Rožic družina, Stanard Ave., Mrs. Debevec, Glass Ave., Mr. in Mrs. Ann Bunoves, Miss Mary Vargo, Mr. in ^ 'tit, r, Maver družina, E. 60 St., Scanlo" ^ r% sover, ily, Mr. in Mrs. Frank Jansa, Mr. Joseph Furlan, Mr. in Mrs. Dežela*' J i vi tar N češ Ne % 'je o % bilo '•od Vl-st vpli1 dv «rat •»ti, 1» % Skodlar, Mrs. Nettie Prince, Mrs. Subel in družina, Mrs. Ann Svigel in jji Po, J. Svigel, Mrs. Angela Macek, M«1- !% jHl Pengal, Mr. in Mrs. Merzlikar, Mr- 1J .to ^ John Sterk in družina, Mr. in Mrs. L°Vt? Jih pančič, Maple Heights, Mr. in Mr** %a. Mrs. Offak in družina, Mrs. Stih, M«"-1 fli J Winter, Mr. in Mrs. Brodnik, GiJ 0 d Mr. in Mrs. J. Petrich, Mr. in Mrs. S^f Ufa« in družina, Mr. Anthony Ponikva«", i Mrs. Frank Rozic, Mr. in Mrs. J. Ann Scanlon, Mrs. Avsec, Mr. in Mr5" fy^ in Peterlin družina, E. 60 St., Mr. In Vf 4 0 Mr* ^ Podnar, Mr. in Mrs. Pohar, Mrs. J*fV Tutin, Mrs. Rose Cimperman, Bizjak, Mr. in Mrs. Tuttin, Mr. in X Baznik, Mrs. Louise Oven, Mr. (jfVi H ie ' "I; cijf i ill Ave., Mr. in Mrs. Ed. Jerman, Mr* Mr. in Mrs. Rudolph Otonicar, Mr. lfl ^ Sanabor, Mr. in Mrs. Joseph Ponikv* 'i^.. in Mrs. W. Heular, Mr. in Mrs. Victor £ ^ ^ in družina, Mr. in Mrs. Frank in ^ ^ Brancel, Mr. in Mrs. John Cerar, M** j i ^ Brancel, Mr. Steve Pirnat, Mr. in M* ^ «*> ^ ton Strniša, Mrs. Ursula Lovko, M*-«- j! h otli , ------------—----7 -----^ » Cpl. in Rose Luzar, Pucel družina, ^ p, Ave., Mr. in Mrs. M. Jursinovec, Mr* yt A. Ahcin, Mr. Ziebert, Girls from the ^ Neville Co., Girls of Shop 2 Rich društvo Srca Marije staro. Enako srčna zahvala vsem, ki so dali svoje bile na razpolago ob priliki Iskreno se zahvaljujemo prijate so nosili krsto ter spremili našo bla# no do groba in jih položili k večnei«u ^/ Našo prisrčno zahvalo želimo izreči ■«,.--društva Srca Marije staro, ki »o «e / j.'\ skupno molile ob krsti ter se udele*1 li mase in zadnjega sprevoda. \S Ivi Je, i' cs poslanimi t0* nam izrazili sožalje kartami in pismi. Našo prisrčno zahvalo naj grebni zavod Zakrajšek Funeral vso postrežljivo naklonjenost in z* jeno in izvrstno vodstvo pogreba. A leP° K»' Ce smo pa slučajno pomoto^1* ime izpustili, prosimo da nam op1"0®,^ naša želja je. izreči vsem našo ^ in prisrčno zahvalo. 7 M"/ Preljubijena in nikdar pozabljena draga mati, ni Vas več med nami in bridka žalost nam teži srce, ker smo Va* morali že izgu" ^ božja volja je bila, da se je končalo Vaše zemeljsko trpljenje in poklilal Vas je k sebi Bog vsemogočni. Bili ste nam dobra in ljubeznivo Vas bomo vedno ohranili v najdražjem spominu in v globoki žalosti nad Vašo bridko izgubo pošiljamo,molitve k Bogu' srečni v večnosti. Počivajte mirno v zasluženem počitku in nebeška luč naj Vam sveti. Blagopokojno priporočamo v molitev in bl»# Žalujoči ostali: Cleveland, Ohio, 11. oktobra 1945. JOHANNA VALENCIC in JOSEPHINE PERPAR, hčeri MATIJA BAMBIC, sin vnuki, vnukinje in trije pravnuki ih l)i u. v, Prav lepo se zahvaljujemo v««^'/ \j ^ j IS m % S5 s a > v s Vn >n 'Si