Leto LIX. Številko Z96. V LluMinni, v petek 31 decembra 1926. Cena Din 1*50 sbaia vsalt ou r cpcicce, izvzectsi nedelje in praznike. — mserail; do 30 peitit ä z U, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inseiat; petii v ista 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo vcru. — tnseratni davek rosebe?. — „Slovenski Warod1' vel'a >etno v Jugoslavij- 240 D. za inozemstvo 420 V I Upravnistvo. KnaUova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo Bnallora ulica št. 5, i. nadstropje. — Telefon štev. 34 Poštnina alatana 7 gotovim. Ne zamudite roka za inseriranje v jutrišnji novoletni številki «Slovenskega Naroda». — Novoletna voščila moremo sprejemati le še danes do 6- zvečer, druge inserate pa še jutri dopoldne do 10, Za trgovce in obrtnike, ki imajo svoje odjemalce v Ljubljani in okolici, je «Slovenski Narod» najboljši in najuspešnejši oglasni organ. JUTRI začne izhajati v «Slovenskem Narodu» novi roman „Borba za ljubezen" Roman je napisal slavni francoski pisatelj L H. Magog, ki bo vodil naše čitatelje skozi najzanimivejše sfere modernega življenja, po zagonetnem, mikavnem in pestrem filmskem življenju. Roman sam je kakor napol film, da ti zastaja dih, ko čitaš o drznih avanturah in junaškem boju filmskega ljubljenca, ki se bori za sebe in za ljubezen lepe, mlade, a nedostopne in trdosrčne filmske dive. Od poglavja do poglavja je dejanje bolj napeto in zanimivo. Prepričani smo, da romana ne bo nehal citati nikdo, ki bo prečital prva poglavja. Že zadnji romani «Slovenskega Naroda» so splošno ugajali. «Borba za ljubezen» bo glede zanimivosti in napetosti prekosila vse dosedanje in nam gotovo pridobila tudi lepo število novih čitateljev in čitateljic. Opozorite svoje znanke in znance na naš novi roman. Vsak vam bo hvaležen, da mu boste s tem pripravili mnogo ur prijetnega razvedrila. Zanimivosti iz HSS Ogromen strankin davek za poslance. — Zahvala g. Puclju. — Državni podtajniki. — Zagreb, 30. decembra. Včerajšnji seji Hrvatsko - seliaskega kluba je prisostvovalo 44 poslancev. Ostali so se opravičili z boleznijo. Podpredsednik HSS Josip Prc-davec ie poročal, da so poslanci plačali od svojih dnevnic v fond za palačo »Hrvatskega seljaškega doma« v Zagrebu pet milijonov dinarjev. Stepan Radič je sporočil, da se po Novem letu izseli iz palače v svojo hišo na Pantovčaku, v palači na Zri-njevcu pa bo obdržal samo par sob za ministre, poslance in za druge obiske. Za predsednika HS K je bil izvoljen mesto Pavla Radiča, ki je bil imenovan za ministra, dr Stanko Šibenik. Podpredsednik kluba Kovačevič je poveličeval sposobnosti Fn zasluge dr. Šlbenika in Puclja kot seljaških ministrov. Obema je bilo izraženo priznanje. Seljaški ministri niso dolžni prisostvovati klubskim sejam tekom dneva, pač oa zvečer po 6. uri. O državnih podtainikih je Stepan Radič izjavil: >Obdržali bomo vsa dosedanja pcdtarniška mesta s tem, da zamenjamo mesto državnega podtajnika v prometnem iTTin;s:rstvu s podtajništvom v ministrstvu za šume in rudnike.«« V Dalmacijo pojde Stepan Radič 4. ali 5 januarje. Na koncu je dejal Stepan Radič novinarjem radostnega obraza: »Sedaj bo šlo fino. sedaj bodo kolesa sijajno tekla!c SMRTNE OBSODBE V BEOGRADU — Beograd, 30. decembra. Danes je bila izrečena razsodba I. stopnega sodišča v špi-jonski aferi bosanskih razbojnikov Fehima Baljkoviča tn Coce Antonlča. Oba sta bila obsojena rm smrt. Poročnik Dimid je bil ob sojen na 20 let (Glej >Dogodke na 2. strani!) V poldrugem letu svojega obstoja je Narodiia skupščina sprejela le sedem zakonov, — Vlada je odgovorila le na 10 procentov vloženih vprašanj in interpelacij. — Zavožena zunanja politika. — Kratkovidnost naših diplomatov. — Beograd, 30. decembra. Na kongresu demokratske zajednice so bili iznešeni zanimivi referati, ki osvetljujejo stanje naše zunanje in notranje politike. Zanimivi so bili odstavki DavidoviČevega govora o zunanji politiki. Davidovič je izvajal: »Naša vlada je iskala edino prijateljsko zvezo v objemu Museolinijeve Italije. Ko smo nekdaj spraševali, ali bo Reka ostala naša, so nam odgovarjali: »Ne brigajte so, to se razumel< Ko smo opozarjali, da se Italija pripravlja, da pob-iše Albanijo, so nam zatrjevali: 2 Pa to je izključeno!« Odhod dr. Ninčiča iz vlade pomeni popoln polom nase zunanje politike. Sedaj se dr. Ninčič pri pravlja na dopust, mesto da bi prevzel odgovornost. Se hujše pa je, da svetuje dr Ninčič sedanji vladi, naj nadaljuje tudi ona «meri njegove politike. Vsa naša zunanja, notranja, finančna, prometna, gospodarska in moralna politika je bila zgrešena. Sedaj zahtevajo od nas, naj vstopimo v vlado in naj rešimo, kar se rešiti da. Mi vprašamo: Kdo je privedel državo do tega stanja ° Jasno je. da nas Uzunovič in njegovi tovari ši ne kličejo v vlado iskreno radi sodelovanja, ker vedo. da bi našli v vladi le nered in nedelavnost, ki jo odklanjamo. Mi hočemo iskreno sodelovati za narod in za domo vino. Vedno smo se držali načela: Naj propade Demokratska zajednica ali naj živi naša domovina !< Nato je |>ovzel besedo dr. Iii ja šumenko-vič, ki je podal zelo zanimiv referat o delu našega parlamenta. Od 8. februarja 1925., to je od zadnjih skupščinskih volitev je Narodna skupščina izvršila sledeče delo: 1. Funkcija Narodne skupščine kot kontrola vladine dela: Poslanci so vložili 2000 vprašanj, prejeli pa 132 odgovorov. Interpelacij je bilo 144, odgovorov 16. 2. Zakonodajna funkcija Narodne skup sČine: Od strani vlade je bilo predloženo 49 zakonskih načrtov, Narodna skupščina je sprejela 39 zakonskih načrtov, med temi 22 mednarodnih konvencij, ki so bile sestavlje-ue izven parlamenta in večinoma tudi brez inicijative naše države kot na primer konvencija mednarodnega urada dela v 2enev:. Faktično je potemtakem Narodna skupščina sprejela samo 7 zakonskih načrtov, ki r*o bili sestavljeni na podlagi direktnih potreb naše države. 20 zakonskih predlogov je ostalo nerešenih. Narodni poslanci so vložili okrog 60 zakonskih načrtov. Sprejet je bil samo en zakon. Med nerešenimi zakonskimi predlogi so se nahajali zelo važni načrti kot n. pr. zakonski načrt o sodiščih, sodnikih, ljudskih šolah, centralni upravi, kazenskega zakona, kazenskega postopanja o dobrovoljcih itd. K temu treba še dodati, da obstoja za večino teh načrtov možnost skrajšanega zakonodajnega postopka potom zakonodajnega odbora. Iz predstoječega je razvidna strahovita nemarnost in nedelavnost odločujočih Či-niteljev. Nedelavnost parlamenta kompromitira vse odgovorne Činitelje, pa tudi samo ustanovo parlamenta. adikali se bose odločitve Včerajšnja seja radikalnega kluba je potekla brezplodno, današnja je bila odpovedana. — K besedi so priglašeni skoro sami Uzunovičevi nasprotniki — Beograd, 30. decembra. Suočna seja radikalnega poslanskega kluba, za katero je zavladalo v političnhi krogih veliko zanimanje, je potekla proti pričakovanju mirno. Seji je prisostvovalo nad 80 poslancev radikalnega kluba, med njimi tudi vsi radikalni ministri. Ministrski predsednik Niko-la Uzunovič je v skoro enournib izvajanjih opisal razvoj vladne krize ter se branil pred očitki, ki so bili zadnje dni iznešeni na njegov račun. Za Uzunovičem je prevzel besedo glavni govornik opozicije v klubu Ranko Trifunovič. ki je ostro napadel Ste pana Radiča in HSS, a tudi Uzunoviča. kateremu je očital razne nekorektnosti. Tudi Mil juti n Dragovič je napadel ministskega predsednika Uzunoviča, Češ da je izgubil glavo. Po končani seji, ki se nadaljuje danes dopoldne, je izjavil Uzunovič: j-Koncalo se jc tako, kakor sem pričako val. Ni bilo ne zadovoljnožev, ne razkola, vse jc v redu.c Tik pred sejo je izdal Jugoslovenski klub komunike, v katerem navaja, da Nikola Uzunovič ni pravočasno obvestil predsednika dr. Korošca o sestavi svoje nove vlade in da tudi pozneje ni iskal novih stikov s klubom, kar bi bil moral storiti, ako bi mu bilo do resnega sodelovanja s predstavniki slovenskega naroda. Komunike je napravil na politične kroge precej klavern vtis, ker izhaja iz njega, da je pripravljena SLS stopiti v vlado brez vsskib koncesij in da ne stavlja oikakib pogojev. — Beograd, 30. decembra. Današnja seja poslanskega kluba radikalne stranke je bila sklicana za 10. dopoldne. K debati so bili priglašeni sami Pašičevci, da nadaliujejo s kritiko, ki so jo pričeli že na sNc občujem z nobenim, ker imam svojega fanta, poštenega brivskega pomočnika.« Navedla je njegovo ime. Rezika je drugače stara znanka policijskih zaporov. Njene prijateljice Štefke usoda je še zanimvejša. Štefka je stara šele 16 let in še ni bila kaznovana Svojcev nima. Sama pravi: *Spim pri prijateljicah. Sedaj tu, drugič drugje. Iščem službe, a jo ne dobim. Hranim se na ta način, da hodim vsak dan opoldne in zvečer na frančiškansko porto, kjer dobim skromno kosilo in večerjo.« Včeraj smo že poročali, kako so izsledili in vlovili iz zaporov ljubljanskegn deželnega sodišča pobeglega kaznjenca in nevarnega tatu Ivana Isteniča, ki se je po mestu potikal z napačnimi dokumenti in pod napačnim imenom- Danes so na policiji ugotovili še druge Istiničeve grehe. Sam je priznal, da je 17. avgusta t. 1. pobegnil iz zaporov deželnega sodišča, kjer bi moral presedeti osemmesečno kazen radi tatvine. Pobegnil je najprej brez dokumentov in potnega lista na Koroško, se tam klatil po vaseh in se končno meseca septembra povrnil v Ljubljano. Na vprašanje, kako je dobil dokumente na ime Ivana Ce-rarja, je cinično odgovoril: »Bogme, kupil sem jih! Gospod komisar, to je resnica, gola resnica! Tam pod velikim kostanjem na Vodnikovem trgu sem jih meseca septembra kupil od nekega delavca Janeza. Dal sem mu zanje sto dinarjev.« Francetu Isteniču na policiji niso hoteli verjeti in so res kmalu ugotovih', kako ie prišel nevarni tat do teh dokumentov. Dne 19- septembra t. L je nekdo vlomil v stanovanje Marije Ločniškar na Prežanju Pri Št. Vidu nad Liubljano. Tat je odnesel med drugim mizarju Ivanu Cerarju delavsko knjižico, učne dokumente, dalje kompleten orlovski kroj in druge stvari. Ko so na policiji Isteniču to predočili, je začel rohneti: »Nisem ukradel!« Istenič je tudi osumljen, da ie vlomil v barako Leopolda Benka v Vilharjevi ulici meseca avgusta takoj, ko je pobegnil iz zaporov. Iz shrambe je odnesel hleb kruha, 30 jajc, 2 steklenici smrekovega soka in druge malenkosti. Razsodiščna pogodba Id Elemdjo io Včeraj je bila v Rimu svečano podpisana arbitražna pogodba med Nemčjo in Italijo. — Nemčija je odklonila italijanski predlog po tesnejši zvezi obeh držav. — Rim, 30. decembra. Včeraj ob 16. je frla podpisana v pa'aci Chigi v Rimu raz-sod Ščna pogodba med Italijo in Nemčijo. Za Italijo je podpisal pogodbo predsednik vlade Mussolini, za Nemčije nemški poslanik v Rimu von Neurath, ki mu je b:lo izdano posebno pooblasii'c berlinske vlade. Svečanosti podpisovanja so prisostvovali državni podtajnk Grandi in drugi višji uradniki zunanjega ministrstva in nemškega poslaništva. Med podpisovanjem so bile posnete številne fotografije za liste. Cere-monja je trajala 15 minut Besedilo pogodbe je bilo tekom noči objavljeno istočasno v Rimu in Berlinu. Pogodba obstoja iz 16 členov ter se naslanja tako po besedilu kakor po vsebini na ostale sl;čne pogodbe, ki jih je sklenila Nemčija zadnja leta z raznimi sosedi. — Berlin. 3ft decembra. Nemško- italijanska razsodi-'C ki pogodba no vsebuje nobene politične ali vojaške klavzule. Od italijanske strani so sicer poskušali pridobiti beiTnsko zunanje ministrstvo za Širšo prijateljsko pogodbo, kar pa je Nemčija z ozirom na svoje dobre odnošaje s Francijo odklonila. Tukajšnji politični krogi ne pripisujejo pogodbi posebne važnosti. Pogodba prevideva danes v Evropi po Lo-carnu vdomačeni način razsodišča v vseh vprašanjih, ki se ne dajo rešiti običajnim diplomaričnhn potom. Drzen bes Slovenca iz tujske legije Romantični doživljaji mladega hom v Francijo. — Prevarane legiji. — V boju z Ab-el-Krimo Te dni se je vrnil v Ljubljano mM slovenski rudar, ki je pred dvema le* roma odšel v širni svet s trebuhom za kruhom. Telesno in duševno strt in razočaran se je vrnil po dveletnem trp* Ijenju zopet v domovino. Njegovi do* življaji v tujini so naravnost roman« tični in se slišijo kot kak zloglasni «šund?roman». Z večjo skupino rudarjev jc odpo= toval 1. 1924. v- Francijo, kjer so dobili delo v raznih rudnikih- Zaslužek sicer ni bil slab, a delo je bilo naporno in je črpalo moči. Ce si si hotel kaj pri* hraniti, si moral stradati. To pa kranj* skemu Janezu ni ugajalo. Zato je za* pustil rudniško delo ter iskal lažjega zaslužka. Romal je iz kraja v kraj ter povsod povpraševal za delom, toda nič pripravnega mu ni prišlo pod roko. — Podal se je končno v neko francosko pristanišče, kjer je upal, da bo naletel na kako ugodnejšo priliko. Res se je kmalu seznanil z agenti, ki nabirajo prostovoljce za francoske tujske legije v Afriki. Bil je ravno brez ficka v žepu in ponudba je bila zelo mikavna. Brez dolgega oklevanja se je vpisal in kmalu je odjadral pod toplo južno solnce. Po običajnem vežbanju je bil uvrščen v legijo, ki je odpotovala v Alžir. Dokler so bili v varnih zavetjih, mu ni bilo hudega. Včasih ga je sicer mučila želja po kranjskem cvičku, toda to je bilo še lahko prenašati. Čakali pa so ga še mnogo hujši napori. Nastala je vojna z Ab del Krimom. Takrat pa je moral tudi naš Janez na bojišče. To pa je že vse bolj neprijetna stvar. Poleg stalne nevarnosti s strani sovražnih domačinov se je pri- rudarja. — S trebuhom za kru-nade. — Razočaranje v tujski - Smrtnonevaren beg. — m. čelo tudi še drugo trpljenje: dolgi pohodi, budi boji, žeja in glad. Mnogo njegovih tovarišev je omagalo sredi pota in prišli so v ujetništvo, iz katerega se niso nikoli več povrnili. Sedaj se je začel Janez kesati svojega nepremišljenega dejanja. Noč in dan Je tuhtal, kako bi se izmuznil. Začel je marpdirati, toda s tem ni dosegel prav ničesar. Nasprotno, zameril se je še svojim predstojnikom, ki so mu odslej še mani prizanašali. V legiji je bilo vse polno tujcev najrazličnejših narodnosti. Ob neki ugodni priliki je Janez skupno 7. dvema Nemcema in nekim Portugalcem pobegnil. Pot dolga več sto kilometrov, ki jo je moral prehoditi, je bila nepopisna. V Stalni nevarnosti, ob pomanjkanju hrane in vode. so se morali skrivati pred vojaškimi oblastmi, ki bi jih bile kot vojne begunce postavile pred preki sod. V tem slučaju bi ga čakala samo krogla. Vsi trije njegovi tovariši so podlegli nepopisnim mukam, ki so jih pretrpeli. Zadnjih sto kilometrov je moral napraviti sam in z največjo previdnostjo in nevarnostjo se mu je končno posrečilo, da se vkrcal na zapadni obali Maroka na neko tovorno ladjo, kjer je opravljal težaška dela in se tako prepeljal v Španijo. Ker ni imel denarja, je potoval skozi Španijo zopet peš in prehodil okrog 1500 km. Pri našem konzulatu v Milanu je dobil nekaj potne podpore in je tako pred par dnevi srečno dospel v Ljubljano, nato pa odpotoval na svoj dom nekje ob Savi. Sveto se je zaklel, da nikoli več ne zapusti svoje domovine, ki je ne le najlepša, ampak tudi najboljša na svetu ... 150.000 uradnikov v Jugoslaviji Zanimivi statistični podatki. Beograd, 30. decembra. Po podatkih, ki jih je zbralo proračunsko oddelenje ministrstva financ in ki se nahajajo v poročilu finančnega odbora Narodne skupščine, je bilo 1. avgusta 1925 v Jugoslaviji drž. uradnikov L kategorije 11.625, II. kategorije 32.112, III. kat. 14.606. zva-ničnikov 20.018. služiteljev 16.425, dnev-ničarjev 14.484. žandarjev in finančnih stražnikov 28.020, podoficirjev 5894 in oficirjev 6.649. Torej skupno 149.833. Ukaznih uradnikov je 40%. Država meri 248.848 km3. Razdeljena je na 33 oblasti in 386 srezov. Občin je 5076, naselbin 27.306. Mesta štejejo skupno 2,533.183 ljudi. Celokupnega prebivalstva je 13 milijonov. KONGRES DAVTOOVIČEVE STRANKE — Beograd, 30. decembra. Kongres demokratske stranke ie danes dopoldne nadaljeval svoje razprave. Naj-prvo je govoril dr. Voja Veljkovič o davčni reformi in gospodarski krizi. Tekom svojega govora je ostro napadel radikalno stranko, ki nič ne dela in ki se bori samo za portfelje. Tudi Radičeva stranka v tem pogledu ne zaostaja za radikali. Tekom svojega skoro dveletnega sodelovanja v Beogradu ni dosegla nobene izdatne ugodnosti za seljaštvo. Nato ie govoril posl. Šečerov o izenačenju davkov in davčni reformi. Niegov referat je bil neobičajno dolg in skrbno sestavljen. Kongres nadaljuje svoje delo popoldne. Darujte n sokoiski Tabor! Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: 2%% drž. renta za vojno škodo 350, 7% invest. pos. 1921 82—84, Celjska posojilnica 195—198, Ljubljanska kreditna banka 150, Merkantilna banka 98—■ 100, Prva hrvatska stedionica 890—0, Kreditni zavod 170—180, Strojne tovarne ia livarne 150, Trboveljska premogokopna dr-345, Združene papirnice 120^—120, Stavbena družba Ljubljana 55—65. Šešir 104, A%% kom. zad. dež. bke. 20—22, 4%% zast. ft. kr. dež. bke. 20—22. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: 7% hrvest. pos. 1921 82— S3.5, 2H % drž. rente 352—3-5, 350—53. Ljubljanska kreditna 148—0, Hrv. eskompt-na banka 100.50—102, Kreditna banka Z*b. 102—105. Hipotekama banka 59—0, Jugo-banka 97.5—98, Praštediona 892.50—895, Drava dd. Osijek 375—0, šečerana, Osijek, 440—445, Isis dd. 50—51, Gurman 250—0, Slaveks 114—0, Slavonija 32.50—33, Trboveljska 352—365, Union 290—0, Vevče 120 —0, Agraria 48—48.50. Devize: Amsterdam 22.675—22.735, Dunaj 798.35—«01.35, Berlin 13.499—13-529. Bruselj 7S7—790, Italija 254.73—256.73. London 274.836—275.636, Newyork 56.539— 56.739, Pariz 225—227, Praga 167.70— 168-50, Cirrih 10.945—10.975. — Val a te: dolar 55.90—56.100. INOZEMSKE BORZE. — Carlb: Beograd 9.11, Pariz 20-50, Newyork 517.125, Milan 20JSO, London 23.30, Praga 15.33, Dunaj 7&05. — Trst: Beograd 39.03, Ctirih 428.50. London 107-65625. Darujte za dijaške kuhinje Straf» X •SrnVFVSItt MAR OD» dne 31. decembra 1926. m < Zanimluosti iz naših kraieo Madžarski šoijon ▼ naü finančni in orožniški službi. — psi oiijsilrain gasilnem društvu. — Senzacionalen Beograda. V Suooticl je bi? te dni izročen državnemu pravdniMvu bivši orožnik in finančni stražnik Tomo Zenic, rodom iz Baje, ki je kot naš državni uslužbenec vršil špijonažo za Madžarsko. O tej aferi se je že svojčas mnogo pisalo, vendar pa takral še ni bilo povsem jasno, za kaj gre. Zebič je bil do leta 19^5. uslužben kot finančni stražnik ob madžarski meji. Meseca decembra ie nenadoma izginil. Se le pozneje se ie dognalo, da je pobegnil na /Vladžarsko. ker je Imel slabo vest ter se je bal. da bi odkrili njegove zveze s tihotapci Madžarske oblasti so ga najprej zaprle, pozneje pa* je prosil, naj ga sprejmejo v madžarsko vojsko. Na intervencijo šefa madžarske poročevalske in špijonazne službe je bil izpuščen iz zapora, tod* le pod pogojem, da se vrne v Jugoslavijo ter ?>*r\ vrši špijonažo v korist Madžarske. Zebič je na to brez nadaljnega pristal. Posrečilo se mu je. da je neopazen prišel nazaj preko meje. B 1 je celo tako drzen, da je ponovno prosil za državno službo. Nastavili so ga kot orožnika v Pnzrenu. Znal si je pridobiti zaupanje svojih predstojnikov ter je kmalu prišel celo v divi-Zijsko komando, kjer je opravljal pisarniško službo. Kot tak je imel doston tudi do tajnih spisov, ki jih je pridno prepisoval ter pošiljal na Madža pozorne ter opazovale vse količkaj sumljive elemente. Sum ie padel tudi na Zebiča. Ko ie nedavno zopet izginil neki zelo važen taini spis. so napravili pri Zebiču hišno preiskavo. Res so našli manjkajoči spis ter še mnogo drugih koinprimitirajočih listin pri mein. Sedaj je bilo njegovo početje razkrinkano m po kratkem tajenju je poda! obširno priznanje. V svrlio naJaljne preiskave je bil prepeljan v Subotico. kjer so ga sedaj po končani preiskavi izrodili sodišču. Osijek je Imel minuli torek, na dan Sv. Janeza Krsmika. zopei svojo senzacijo. Pn sesalkah gasilnega društva ki so nameščene ob Dravi, so odkrili nevarne bombe. Nek pa sam je opozoril na to stražnika in ta je takoj obvesti o čj>!-ni najdbi policijskega komisarja. Pri.si a je komisija, si bombe ogledala ter postavila k "jim močno stražo, ki ni pustila nikogar več blizu da ne nastane kaka nesreča. Po mestu so se razširile najgo-rostasnejše vesti. Govorili so o nameravanih atentatih, o preobratnih namenih komunistov, o pripravah za boj proti diktatJri in drugih slicmh pokretih. kjer bi služile te strahovite bombe kot bojno sredstvo. Vse mesto je bilo vznemirjeno in vse je ugibalo, kdo neki bi bil sprav,1 tako nevarnost v mesto. Kontno je prišla vojaška komisja. da pregleda bombe in poskrbi, da se odstranijo. Pošli strokovnjaki so natančno pregledali bombe. Ko so jih začeli premetavati, so se radovedneži, ki jih seveda ni manjkalo, začeli s strahom umikati, da pri morebitni eksploziji ne dobe kaj v bulico. Po temeljitem ogledu so se za.eli strokovnjaki na glas krohot ali »Nevarne bombe» so se namreč izkazale kot električne baterije za — gasilne sesalke. Izgleda pa. da gasilci niti sami niso vedeli, da tvorijo te baterije sestavni del sesaik.., Pred tremi leti je bil v Bjelini v Bosni umorjen bivši avstrijski stotn k in ta-mošnji veleposestnik Anton Hemling. Morilci so svojo žrtev dobesedno zaklali, nato pa izropali celo stanovanje in brez sledu izginili. Sum e padel najprej na Hemlingovo nezakonsko ženo, neko Matildo Lutz, s katero je 15 let živel v divjem zakonu. Imela sta tudi sina. sedaj fOletnega Alfreda. Zadnja leta sta se menda drug drugega naveličala. Prepiri so bili na dnevnem redu. Zato se je splošno domnevalo, da je Hemlinga F. P.: Sožicnjca pri gospe] Toni Gospa Tona je zaihtela in zakrila svoj lepi obrazek, da bi lažje p.akaJa. »Stari grehi, stari grehi, nič drugega.« je odvrnila gospa Tina s proroškim giasom. »!n ker ste mi že povedali, kai bi mi bili morali že davno zaupati, gospa Tona. se bom potrudila, da snamem vašemu možu skrivnostno krinko M j mož. bedak, se ž njim dobro pozna, in dasi doslej nista mnogo ob.evaia bom uredila, da se bo v bodoče to zgodilo. Stavim, da izvem vse. Uboga gospa! A *e potrpite! Boste videli .. .< Gospo T.no je prekinil mož gospe Tone. ki je pravkar vstopil. Nagli pogled, s katerim je došli soprog ošinil gospo Tino. ni kazal posebnega veselja radi poseta. vendar je prijazno povprašal gospo Tino po njenem zdravju in njeni rodbini. Ta je vstala in se pripravljala, da odide, češ da j«? že dolgo tu in da ima doma dela polne roke ko je treba vse pripraviti za Božič. Njen mož — ta bedak! je hoteia pristaviti, pa se je še pravi čas ugriznila v lezik — da vedno govori o njem in bi rad včasih prišel v njegovo družb*). S temi besedami se ie priporočila in odjadrala skozi vrata — »Neznosna ženska!« ie zagodrnjal mož. ko je poljubil ženko in sedel. »Vedno me razburi, kadar ju v «cum pri umorila njegova žena. Uvedena preiskava Pa je dokazala njeno nedolžnost. Dolgo časa potem sta bila aretirana v Osijekii neki Fehrin Buljikovič ter bivši avstrijski narednik Coca Antonie, oba mus!rmana iz Bosne. Oha sta bila osumljena, da sta vršila špijonažo v korist «ProbujajOwih se Madžarov*. Preiskava je sum v polni meri potrdila Izkazalo se je, da sta organizirala obsežno špijonaž-no družbo. Izdala sta vse svoje €zaveznike*, med katerimi je bil tudi neki aktivni oficir. Tekom dolgotrajne preiskave sta končno tudi priznala umor Hem-linga. Skušala sta ga pridobiti v svoje namene. Ker pa je Hemlmg ponudbo odločno odklonil, sta se bala. da ju izda. Zato sta ga umorila ter fingirala rop. Ostali člani špijonažne družbe odločno zanikajo soudeležbo pri tem umoru. Baljikovič in Antonie pa se medsebojno ob-dolžujeta. Za razpravo, ki bo trajala več dni, vlada velikansko zanimanje v Beogradu, a tudi po vsej Bosni in Hercegovini. Korupcija in volilna agitacija Lglexli»; beo^ra-l»K) Ust * trgovinski U4a*> aik« razpravlja v eni inilnjih Alevilk o k»> rufx'ijskih aferah, ki so v zadnjem času po vzročile velike senzacije ler se «totika tum speci jeluega poglavja korupcije: volitue rigila<*ije. 1'asi se izvajanj*, omenjenega lista tutuasajo predvsem cm r zmere po juž-ii Sr: biji in «hugiit (»okr; jiuaii. kjer se vulilve V dandanes kljub obči iu tajni volilni pravici tml v-tukokrafne vladne stranke, zlasti o-J radikalne »delajo« ne le s pomočjo oblaafi iu žandarjev, marveč rudi s pomočjo denarja, zaslužijo izvajanja tudi pri an* vso po zornosl. Lisec naglasa, da je ta vrsta volilu«; korujMMje (Mjsebnu upasm:, ker je pravxa prav izvor vse korupcije v državi Kako velika je volilna korupcija. pi*e •Trgovinski ülasaikc, kaže sletltči primer. Neki radikalni kaiidid.il. ki pri zadnjih volitvah niti ui bii izv »Ijeu. je |k»mosiI za v«* I dno agitacijo MNiiMi Din. k> si jih je seveda moral izpos«>diti. Lovrti pa je potrosil rudi vse svoje prihranke. Se« ta j pco«fcijto svoja |h>lja. da pride do 'fenarja in zadosti svojim obvezam. Človek, nekoč uultMen po *es*uik. je nedvomno skuša J za te si roške »Mškodovali na kakor&en koli način Morda bi bil »placiral« svoj mandat v kako !ukr«.tivuo j>odje!je ali posredoval, da kdo drugi tako podjetje dobi. morda bi bil »zarudi! t pri raznih intervencijah i t. d., na kratko, on bi bil svoj tnandai izrabljal v koruprijske svrhe O nekem drugem kandidalu, ki si je priboril poslanski mandat, se govori, da je potrosil kar celih 0MfcN*J Din (hi je prisiljen, da na kak način krije te izdatke, ki jib sam gospodasko absolutno ne more pre nest i. S samimi poslanskimi dnevnicami le vsote ne more krih. na tudi če bi tr»»al njegov mandat polila Štiri leta Na «tnevm cah bi v najboljšem slučaju prejel komaj 41*2.000 Din Ne preoslaje nfu torej meesni druzega. kakor da se vrže v žrelo koru|h*iji in se tako odžkoduje na račun svojih volil-cev in države Volilna korupcija se je v nekaterih pokrajinah tako razpasla, da si nun k niti ne more misliti na to. d» bi kandidiral Samo za t volilni shod se ptdroši to do 20.000 hm. ker pl. čujejo kandidati ponekod po cele su de piva. vina iu žganja. Volilcem morajo deliti tobak, in to ne najslabši, agitatorji pa se. posebej zahtev, jo svoj honorar, ki sega česJo tudi v tisočake. Proti tej volilni korupciji, ki je izv«>r vsega zla. bi se morale podvzeti intjenergtč-nej&e mere. A kdo naj jih izvede, ako se »e metode najbolj | h »s Inž ti jejo bas oni. ki -o na vladi in ki imajo oblast v svojih rokah'? Trgovinski (ilasnikr predlaga, naj bi se od dneva nszpisa pa do izvršenih volitev zaprle vse gostilne in strogo zabraužlo pn. daj nje in uživanje alkoholnih pijač. Driri-va bi sicer na taksah in raz iti) dokladnh i mnogo izgubila, toda ta škoda bi se z d. leka ne bila tako velika, kakor pa jo država posredno trpi radi volilne korupcije. V največji meri pa bi lahko odpomogii temu zfu volilci sani s tem. da bi tisčeuio odklanjali kandidate, ki si s denarjem kupujejo mandat in zaupanje volilcev. Orot je. lovske potrebščine in vsa popravila orožja najceneje pri puäkarju F. K Kaiser, Ljubljana. Posfrtžkinje i zavarovale Okrožni urad za zavarovanje delavcev je ugotovil i »eilet o slučajev, da tzv. poatreini-ce v hišnem gospodinjstvu niso prijavljene v zavarovanje. To ima za posledico, da mora delodajalec po § 11. z kuna o zavarovanju delavcev povrniti uradu vse stroške, ki so nastali v slučaju obolenja takih oseb Obolenja so zelo pogosta, ker so trke osebe n»v:»dao že starejše. Stroški so navadno visoki in občutno zadenejo prizadete delodajalce, ki so navadno slabejše situiraoi Zato je v njih lastnem interesu, da tako osobje prijavljajo v zavarovanje. Od z varovanja so izvzete le one osebe v hišnem gospodinjstvu, ki gotova dela opravljajo le od časa do časa. nestalno in le ob gotovih prilikah. Te osebe so za vsako opravilo sproli plačane, z izvršenim delom je službeni odnos ukinjen. Nasproti temu pa opravljajo postreznice v gospodinjstvu redna dela in se razlikujejo od stalnih služkinj le po dnevuem času zaposlenja in da stanujejo običajno izven delodajalčevega stanovanja. Da ne bo pritožb, katerim okrožni urad v smislu zakonitih predpisov ne more ugoditi, je v interesu vsakega posameznika 1a svoje osobje pravilno in pravočasno prijav Ija v zavarovanje. Izpred sodišča MESO JE KL PILA OiJ t oJAKA. Babica Urša iz Ljubljane ae je pola» komm * a govejega mesa. Lv los. začetkom lern, jt piišel namreč k nji prijazen vojak ler ji pon.:diJ 2 kg lepega govejigu ae»a za 5 D n t rška. ki ji je d*>bra juha naj« %rceja slaščica, ie meso knp-'a l rša pravi, da ima to tudi stene ušesa, sai si drugače ne more tolmačiti, kako je za zad.vo /v. d*, la polici ia. Sodniku te 2-n:ca danes v Liubliani rekla, tla i' ie vojak d-ial. da meso ni ukra« den«o. da je bil za kuhana, pa ie svni kos zmerom odrezal kar od surovega m»*sa Pa ka. poma£a, saj so sodniki na hol i neverni li'.d:e ^id solnrcm in t rša sc bo pokrila per dni brez iuhice v zaporu. S eer pa je rt-kla. da se bo pritožila in še vedno upa, da ji ne ho treba sedeti. VOLA JE VRGEL V PREPAD. «Nasa i )«n nca je lepa šolnina, toda preveč skalnata. Vola sera imel lepega- re* it nega. da ga je h lo veselje gledali. 1'a^ei sc jc. pa je zašel med deteljo. Pastir je spal za grmom, mesto da bi pazil na vola. \'A je vol.: ko je prišel mrha med deteljo, jo jc žrl in žrl, dokler n. počil.« Prec sodnikom se ie tako zagovarjal kmet Šetina in nadaljeval: «Ker ie naš svet kameni t. sem vlekel crko:ino v nrepad /a vasjo, da imaio vsaj kro:-:ar;i nekaj '"'d tega zan;krn.ga vola.» Sod., k je možu povedal, da bi vola ne smel vreči v prepad Se*ina je bil oproščen, rvač pa ho moral na g!a- ar-tvo: ^ai pravi ovadba, da je bil vel ček bolan in da ie zato poginil; a kme-ti; ni tega n'kamor naznanil. PRIJATEL5 2I\ ALL Vdovec Tomaž, doma iz Grostrpelj, je ta!; rt v-?ž. d«« niti za dan naprei ne ve. k ie ho spal in j d-1 M žu se zelo smilim živa* lice Septembra letos ie odpel tal goMiIni» carju i ,nčku p -ico. k: ima lepo trne «!.iu* hica». t'snuivni Tomažek ie s psico odšel tn se .i več vrnil. Pred sodni o je de*al. da ie nedo! en: sa pa pvca nožna šc od takrat, ko ie pri Tinčku sjužil za hlapca ^la je za njim in n; «e U mogel otresti. Sicer pa n:ma T'ne škode, sat mu je psico vrnil. Tomaž je bil ol soicn na 2 dr» zar*ora. Posestnik Janez iz Ho«teč je bil kTfran pred -»ermt. ker :e sor5kega župana avgusta idil. da ie neumen, da ne zna izstavi j.d i potnih lts*ov z.» živino. J-»nez bi se bil m«^-ral z^eovariati pred senatom. Pa je !z«»iriil tja kamor kljukasti par grof ne se£e. Če-orav se rad povsod zotiVne. 2upnn je pr»-3p| namreč aam in preifložil Jnnetov mrtva-štci list in zadeva ie bila korčana. Tragedija mlade kontoristke 221etna Anica Sauerwein je bila že tri leta v neki odvetniški pisarni v Ino-mostu. Anica je bila kol hčerka ugledne inornoške meščanske rodbine skrbno vzgojena; živela je skromno, svojo službo je opravljala v polno zadovoljstvo svojega šefa. V predpustu leta 1925. je začela zabadati na plese, kjer je imela vedno dovolj kavalirjev. V svoji naivni glavici si je zabela domišljati, do je ne more mh^e prav ceniti, dokler bo oblečena tako skromno. Pa je naročila v veliki modni trgovini par lepih toaleL seveda na obroke. Tvrdka je zahtevala garancijo šefa. Anica si pa pred šefa ni upala. In tako je storila prvi usodni korak: ponaredila je šefov podpis. Deklica ni računala s tem. da bo treba obroke tudi plačevati; pa je kmalu zašla v velike škripce. V sili se je zatekla k neki vdovi, ki jo je poznala iz pisarne in o kateri je vedela, da poso-juje denar. Vdova ji je res posodila oOO šilingov (25(30 D n). zahtevala pa je zato mesečno 20 šilingov obresti, kar znese letno celih 80 %. Obupana kontoristka ni računala in je na te oderuške pogo e pristala. Seveda pa obresti in obrokov pri svoji skromni plači ni mogla plačevati. Ker ji vdova ni hotela dati novega posojila, je deklica posegla zopet po novi goljufiji Ponudila je vdovi, da ji dobi odjemalce za njena oderuška posojila. In začela je ponarejati podpise vseh mogočih znancev na dolžna pisma, na katera ji je vdova izplačevala vedno večie vsote, seveda vedno proti obrestim 80%. Dolg z obrestmi je narasel tako tekom poldrugega leta na blizu 100.000 šilingov tenP.000 Din), ki si jih je vdova s svoje stran: zopet izposojala pri lahkovernih tirolskih kmetih katerim pa je plačevala samo 20 % obresti. Kontoristka je večino izposojenega denarja vrni'a oderuški vdovi za prejšnje dolgove; za sebe ni porabila niti desetine. Letos poleti ie postala katastrofa neizbežna. Ko je Anica to spoznala, se je izpovedala svojemu šefu in se nato sani« javila policiji. V sredo se je morala zagovarjati pred inomoškim porotnim sod ščem Vsa strta ie priznala svoje zablode. Sod šče j^ upoštevalo njeno ne-izkušenosi in mladost in jo obsodilo le na eno leto ječe Deklica je obsodbo sprejela in izjavila, da se ne bo pr.to Vila. Kazen ie res razmeroma majhna ker so obtoženkj všteli tudi pet mesecev preiskovalnega zapora tako da bo poleti že prosta, a neizmerno huj^e bodo moralne posledice, ki so brezdvomno vsai za dolgo vrsto let uničile nadebudno mlado življenje. Proti oderuški vdo- vi, ki nosi glavni del krivde na Aninem grehu, ie uvedlo državno pravdn.sivo posebno postopa nje.__ š&eležmca KoLKI) AH Daaes: četrtek 30 decembra I92tf- kato: ličani. A nisi j«, David; pmvoslavo» 17 her <;an:nec in i/borna -nvka — Zadn*e , vremensko poročilo obiav mo v jutrišnji ! številki. Nepraktična emancipacija. »Ne morem razumeti kako mora I žensVa sama na ples.« »Kako si še starokopiten.« »Zakaj? Saj mora potem vsaj vstop-i nino in garderobo sama plačati.* Nemogoče. »Pravite, da vas ie ponoči mrzl:ca tresla? Ali so vam morda šklepetali zobje?« »Te'.ia pa ne vem. Cez noč jih namreč deuem vedno v vodo!« Lepa služba. »Kje pa si ti tičal, da te zadnjih pet let snloh ni bilo več videti?« »Država me je redila, zavel sem namreč od pravniške pomote.« Pretežko ime. Učitelj vpraša v šoli. kako se naziva železnica, ki veže Knin s Prijedo-rom. »Steissbein,« se odzove učenec. »Ni tako. ampak malo drugače,« ga zavrne učitelj. »Beisstein.« »Tudi ne. še drugače.« »Beinsteiss!« »Ne. ne. ampak Steinbe!ss,< mora končno pojasniti učitelj sam. N*§ ^rčno dobri, nenadorne =tljtvi soprog, oziroma oče, sin, brat s ak m st ic, j^ospoi Jakob Jančar načeln k skladišča drž. želeinic, Mar bor glavni ko!ojvor nas ie d te ^9 t m po k atkem mukapolnem trpljenju previden s tolažili sv. vite v 4/. letu svoje s arosu za vedno £a:>uS"l Tiunlo nepozabnega pokojnika lež* v mrtvašn o mestnega pogona šca v PoDrež u na ti]tivašken> odru n ga izrt>Č m v sob to 1. ifinuaria 1927 ot» pol 16 ma eti 7» min. Sv. maša za.*u> ie* t); darovana 3 januar a lv27. ob 7. zjutiaj v župni cerkvi Sv Magdalene v Manooiu. Maribor,, dne 30. de:c mora 1^26. Globoko žalujoči ostali »Zakaj?« je vprašala sjospa Tona. »Saj je dobra ženska, le malo preveč govori. A govori pametno in zna koristi svoje družine in sebe bolje čuvati kot., kot...« Gospa Tona je za jecljala in se zopet ozrla na prstan na svojem lepem, vitkem prstu. »Kot kdo?« jo je pogledal mož. »Vendar ne misliš samo sebe?« »Morda tudi,« je odgovorila. »Mi-dve. to se pravi gospa Tina in jaz. sva pravkar govorili o jzospodnjstvu in pri tem sem se spomnila nečesa kar mi je že doljaro na srcu. Povej mi.« je nadaljevala, stopila k njegovemu stolu tn ga ljubeče pomladila po elavi »a odkritosrčno — ali ne skrivaš nečesa pred menoj, že doljzo let?« Mož jo je za'udeno pogledal. »O tem ne vem ničesar!« je dejal. Kako pa prideš to tejza vprašanja?« Obotavljaje se je odgovorila gospa Tona: »Opazila sem to že davno, a ti nisem hotela ničesar omeniti. Znano mi je. da trosiš vsak mesec denar v neznani mi namen. SpoJetka malo a ko sta prišla na svet otroka več. vedno več. Draifi! Ne pozabljam, da si radi mene opustil svojo karijero in me vzel za ženo, čeprav nisem imela niJesar. A odkar imava otroke, imava tudi dolžnost, da skrbiva za njihovo bodočnost. 1Misli na nesrečo, da umreš, česar me Bug čuva«! Kaj naj počnem s obema črvičkoma. Mala pokojnina bi zadostovala komaj za najpotrebnejše. Kako naj potem skrbim za njiju vzgojo? Ne vprašujem te. kaj počneš z denarjem, zakaj končno nimam v to pravice, a povedati ti le moram, da ti na svetu nihče ni bliže od lastne družine, zlasti ubogih, nedolžnih otrok.« Zelo je bilo giuljivo. kar je povedala gospa Tona svojemu možu. vendar te besede nanj niso napravie zaželjenega vtisa, zakaj prasnil je v prav prisr.en smeh. »Ti mi torej očitaš, da sem s.ab družinski oče in da svoje dohodke, ki so dovoli skromni, zapravljam?« »Tega ne — — -— saj ne zapravljaš --— ampak jaz mislim, da trosiš denar za nekaj ali nekega, ki ne spada v družino, m ue skrbiš dovolj za bodočnost svojih otrok.« »No prav. draga, za to mnenje te že kaznujem. Lahko bi ti takoj razkril to skrivnost, a ker mi nisi zaupala, boš pač počakala do jutri.« •Do tutri?« je vpra^la gospa Tona in olajšanega srca vzd.hnila. »Da. do jutri. Do božičnega večera. In bodi tako dobra ter mi daj iz omare dvesto dinarjev Ker si me ravno spomnila, moram iti še enkrat ven in dati nekaj denarja v to skrivnostno svr-ho.« »Mogoče zadnjikrat?« ie vprašala gospa Toda. »Menim, da ne zadnjikrat: nasprotno, menim, da bo treba še dostikrat trositi denar. Upam, da se boš z menoj strinjala, ko ti jutri vse razložim.« S temi besedami se je dvignil, oblekel površnik, vzel denar, ki mu ga je voljno prinesla žena in jo v slovo poljubil. 2e med vratmi se je še enkrat obrnil in vprašal: »Kje pa sta otroka?« »V svoji sobi? Zakaj vprašaš?« Rad bi ju poljubil, preden grem.« Stopil je v drugo sobo. Takrat se gospej Toni moževo vedenje ni zdelo čudno kasneje pa se je dobro spominjala, da je bil njegov pogled nenavaden, zlasti ko je poljubljal otroka. — Zunaj je sneg naletaval kot za stavo. Božič je zasnežil nlan in goro. Med snežinkami, ki so padale z neba. so se gnetli ljud e. hiteč in sopeč. obloženi z zavoji in zavojčki. Voz po ulicah in cestah ni bilo čuti. ker so drčali po debeli sneženi odeji. Preko vsega je sejala mrka luč ugašajočega zimskega dne in zgodaj prižganih plinovk. ki so vse nosile belo sneženo strešico. In ene velikih palač ie stopila temna postava. BI je soprog gospe Tone. V rokah je držal papir, ki ga je pod vratmi Še enkrat prečital in potem zadovoljno vtaknil v žep. Vendar na njegovem obličju ni bilo videti tiste zdrave barve kot sicer in navadnega izraza. M'adi. čili mož. je imel par trenutkov občutek kakor da se mu ma-jejo tla pod nogami. A on se ni zmenil za to. Zgoraj v uradu, kjer ie bil sedaj, je bilo zelo toplo in mu je menda kri udarila v glavo. $el je dalje. Med mrgolečimi postavami, ki so ga srečavale, se mu je zdelo, da vidi otroke, mnogo otrok, in — čudno — kakor da so vsi podobni njegovi deci. Nehote je moral misliti na svojo že-^jo in na skrivnost, ki jo jutri razkrije. Nasmehnil se je. v tem pa ga je zooel obšla slabost. Oootekel se je. Skušal je, da se vzdrži ob steni Zakrilil je z rokami po zraku iu se zgrudil.-- »Kaj1« ie ugotovil zdravnik, ki je prihitel k ponesrečencu. »Ni več pomoči! Škoda mladega, krepkega rro^a!* Oprezno so sporočili gospej Toni. da je vdova, a otroka siroti. Na božični večer v njeni hiši niso gorele svečee na drevescu Otročiča sta zaspala brez daril in jokaje. Edina luč. ki ie gorea v hiši. je hila svetilka, pri ka*eri ie s dela gospa Tona in jokala: ickala po izgubljenem možu. jokala, ker mu še zadnjikrat, ko sta se videla, ni zaipa'a in ga s tem žalila. Zakaj skrivnost jc je bila sedaj odkrita. V pokojnikovem žepu so našli pobotnico zavarovalnice, pri kateri je plačal ubogi mož mese ni obrok svoje zavarovalnine. Dalje je pred vdovo ležal dopis iste družbe, ki jo vabi. naj dvigne po svojem umrlem možu zavarovani znesek sto tisoč dinarjev. Bila ie vdova in otroci so bili sirote, toda oče ic poskrbel za nie in jim še s svojo smrtjo poklonil zadnjo božičnico, (Konec) .5 TT O V F M * IC I MAROD» dne 31 decembra 1026. Stran 3. Dnevne vesti. V L/uöi/anL xrtt cO ietemöra t MO .m Francosko odlikovanje predsednika Narodne »nups^.ne. Ha predlog tran^uske-ga :tiiun.csrža**i podiajniki oa razpoloženja. >Službeue Novinec objavljajo ukaz s katerim so stavljeni na rnzj>oložeoje vsi državni podtajniki. Tako je ostala nova vlada brez državnih podtajnikov. NaiiMaj za «woutke plakate*. — Zveza ■a tujski (»romet v Sloveniji razpisuje za tri najboljše osnutke propagandnih plakatov, ki bi predsta v ija I i najznamenitejše pokrajinske lepofe Slovenije, tri nagrade v zneskih Din 1500. lOO tu 80U. Nagrajeni o^.iutki ostanejo last Zveze. Natečaj se zaključi s 15. januarjem 19*27. Podrobnejše m-foruiacije se dobe v pisarni l*ou risi-Off ice-a v Ljubljani, palača Ljubljanske Kreditne banke. _ Nov morski svetilnik oa Jadranu. Na pomolu Grbljava pri Stonu je bil postavljen 15. tm nov morski svetilnik, ki -duži %a orijeutacijo parniKov pri odhodu iz ^ru Jkega pristanišča proti Vratniku. Njt^ovi iarki se vidijo na razdaljo 14 morskih milj — Proračun novosadske mestne občine za leto l*iZ7 izkazuje 24 milijonov dinarjev izdatkov ter 2" milijonov dinarjev dohodkov. Deficit v znesku 4.0O0.0UO Din se bo kril z novimi občinskimi dokladami- _ Izvoa r*et.a in zelenjave. Prometu? minister je dovolil za ekspresne pošiljke cvetja in zelenjave v inozemstvo 50% popust. — Telefonska ivewi z ofoki na Jadrana V ministrstvu pošte in brzojava je izdelan načrt za vzpostavitev telefonske zveze t na širni otoki ua Jadranu. Pomorski kabel bo veza! otoka Pag in Rab z obrežjem. Rab <1o bi telefonsko zvez« z Jablanreiu. a otok Pag bo vezan s šibeuikom in Splitom. — Volitve * *&ritie*«ko Trgovsko tborn* ,o Minister trgovine in industrije dr. Krn jač je za konec decembra razpisane volitve v sarajevsko Trgovsko zbornico odgodil na asesec februar prihodnjega lela. — Kredit za zagrebško kliniko. Ministrstvo za narodno zdravje je naprosilo mini rtfrstvo javnih del za kredi* 270.000 Din. ah izpopolnitev klinike medicuiske fakultete v Zagrebu. Kredit je dovoljen. Klinika bo meseca marca prihodnjega leta popolnoma dograjena. — Učiteljišče ? Kasfva. Za zgradbo učiteljišča v Kasfvu je vlada določila kredit v sroesku 1,079.077 Din. — Smrtna kosa. V Mariboru ie nenadoma preminul načelnik sVadlšča državnih železnic na glavnem kolodvoru g. Jakob Jančar Pckoinika je zagrabila smrtna kosa v najlepšem cvetu moške dobe. V vseh nacionalnih krogih ie bil pokojni na-če-nlk splošno prilmhljen in spoštovan Služboval je kot načelnik skladišča v Brežicah in v Zidanem mostu ter bil povsod v prvih vrstah našega naprednega in nacijo-«ainega pokreta Umrl je v 47 letu starosti. Zapušča vdovo in dva otroka- Pokorni bo v narodnh mariborskih krogih težko pogrešan Lahka mu žemljica! — Podpora« društvo za «loveaske rinn-košolre v Pragi je dovršilo '25. leto svojega delovanja Ustanovljeno je bilo 31). decem bra 19<>1 po zaslugi pok. g. Frana Tomšiči, fclavbenega svetnika pri deželnem odboru v Pragi, in g. prof. Josipa Germa. a kad slikarja. Na podporah je društvo izplačalo deloma v gotovini, deloma v nakaznicah na obede in večerje skufiaj 95.032 04 predvojnih oziroma češkoslovaških kron ŠJevilo po !-pirmcev je bilo največje 1. 191V12. ko j> sna šal o 72, poprečno pa je bilo vs- ko leto podpiranih 24 dijakov. Do leta 1919 je društvo imelo največ prispevkov iz Slovenije; posebno izdatno so ga podpirali: Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, društvo »Narodni sklade v Gorici, Goriška ljudska posojilnica. Posojilnica v Celju, Posojilnim v Mariboru, banka Slavija v Ljubljani. Tria sfca posojilnica in hranilnica. Kmečka posojilnica v Ljubljani. Ljubljanska kreditna banka. Mesto Ljubljana in Kranjski deželni odbor. Po prevndu je prenehalo sistematično nabiranje v Sloveniji, radi česar so se društveni do'-odki tako zmanjkali, da more društvo podeljevati te enkratne podpore in t ad i te samo v slučajih prav izredne potrebe. — ITnl »Tajra-t. V Slavoniji ob«toja običaj, da na sveti večer hodijo od hiše do hiše ^betlemišic. ki nosijo jaslice ali >B*v Uehem*. pojejo in dobivajo za to darove Kakor pri nas na Tri kralje, hodijo !u<'i tam večinoma le 5e otroci. Taka skupina, obstoječa iz anoreljev. pastirjev in vragov je tudi v Slavonski Požegi uganjala uvoje bur ke in šale. Okrog polnoči so srečali »belle maši*:, kakor jim pravijo, skupino vinjenih *>elj kov. ki so se vračali iz gostilne domov Vrag ie za šalo malo podrezal * svojimi vilami ene?n izmed seljakov. Ta pa ni razumel nedolžne 3ale. Potegnil je samokres *e oddal na »vraoja« strel. Zadel v Čelo, se je zgrudil 13letni deček npzavesten na Ha. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer se oeri s smrtjo. Seljaka je orožništvo aretiralo. — Z»P7a Maeajni5k?h zdravnikov v Lfnh-Ijani še enkrat opozarja svoje Člane, da bo občni zbor v nedeljo dne 2. januarja v veliki dvorani palnre OUZP v Ljubljani Sestanek ob 10 uri dor^oldne. ordert ambulatoriia in djOo občni zbor. n* katerem bodo govori! zastopniki SUZOR-a *t> OUZP. PoJna ade- adra volkov O UZD nujno potrebna. 105*-» — Ob ne vem letu se na j i skrene je zahvaljujemo vsem, kj so se na> spomnili s ka-kšiiimkoli darom pred Božičem in jih prosimo še za naklonjenost v bodoče. Prosimo pa tudi vse one, ki se nas dosedaj niso sponiniJk — Podporno društvo slepih a Ljubljani, WoHova ul. 1*2. Prehlad pozimi huda reč, dobroia re>» jtj — g*>rka peč, še boljši pa ie «Bl LM)HA» čaj ^ prehlad takoj Vam spravj v kraji v vseft prostorih Spored posebno izbran i C7i I? • lufliaop —lj Novoletna voščila velikemu županu. V uradu vel kesa župan* ljubljanske oblasti bo ua Novega leta dan razpoložena knj.ga, v katero se nai blagovolijo vpisati vsi oni. ki žeie izraziti g velikemu županu Uubijanske oblasti novoletna voščila. —Ij Zadnji dan ie dane>. da naročite novoletni ogla.> v »Slov Narodu«, ako tega še mstj storili Naša upruva lih >pre-;ema le še danes do 6- zvečer. Tud^ drugi, navadni inseratt na; se fiddaio že dane>, ali vsa; lutr v prvih dopoldanskih urah. ker bomo morah radi večiega obsega in večie naklade jutrišmo novoletno številko zaključni poprei kakor običajno. _Ii Kolo jahacev in voxai-e« « Ljubljani prične s šole jahanja za svoje člane v ponedeljek dne 3. januarja v zaprti jahaJmr.i topniške vojašnice (vojašnica Kralja Aleksandra) na Dunajski cesti ^o|H se vrši-v ponedeljek. sre>d 17 do 16 ure za Aačelnike m v toFek. če irtek in petek od 17 do I» ure za člane jahače. Razen tegfi stoji članom z lastnimi konji pokrita jahahuca oa ra/.pnlago vsako sredo, soboto in ne^leljo ceh Jan. a v poue leljek. četrlek iu petek celo popoldne Ob nedeljah in praznikih se pouk ne vrši Čin iiom. ki nimajo lastnih konj. stavijo upra va kola jahačev \yo možnosti oseillane konje na razpolago, proti plačilu 10 Din od konia in ure v korist društvene blagajne Učitelj jahanja je konjeniški jjo Ijiolkovnik a Emil Zaje. Interesenti, ki se. želijo udeležiti šole lahanja. uaj prijavijo ->voj ntp^ufi k iruštvu Kola jahačev in vozačev v Ljubljani pri gosp. Saša Knezu v Ljubljani, (iosposvei ska cesta št. 3 Članarina iznaša letno 120 dinarjev. —Ij Koledovanje. Stari običaji naših pra-dedov ginejo oiJ leta do leta Mnogo lepih šeg in navad se je že opustil«*, mnogo se jih le pozabilo, mnogo v slabem smislu moderniziralo, tako »ta smemo reči. d« z amira ,očo staro generacijo umira vse ono. kar je bilo pristno narodnega, simbol narodnejz» idealizma Da se oži ve stare tradicije in na vade. bo uprizorila Mestna ženska podružnica Drubže cv Cirila in Metoda v Ljubljani dne 5 januarja zvečer v Narodnem domu *Koledovanje«. Pri tej prireditvi, za katero je nastalo splošno zanimanje, sodelujejo ol lični riaSi umetniki Pridite vsi. ki hočete prebit' par ur v veselem domačem razpolo ženju med ko'edniki Preskrbljeno no za vse. stari in mladi pridejo na svoj račun —h Pozor na razglas mestnega magistrata o uglasitvi: a) v LiuhZljano pristninin mladen:čev roistnth letn;kov 19^2 do 19(17 :n I9i'9. h) izven l.iiihliane pnsioinih nabornikov roisrnih letnikov 1902 do 1907. ki žele :ti v L tubhano na nabor n c) obveznikov operativne in rezervne voiske. ki mislijo, da so postali nesposobni za voia-ško službo Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa ki ie nabir po mestu. — lj Dmžahne prireditve športnikov so vseh večjih mestih nt rakci je Tuü Ljubljana se pripravlja na »Reduto v evetiu«. — Priprave za 8 januarja so v polnem teku. — Atena. Ilirija. Lj Sp klub tekmujejo med *.abo, da bo prireditev najstarejših ljubljanskih klubov v vsakem oziru uspela. — Ii Plesna šola železničarje*. Ker je plesna dvorana na glavnem kolodvoru za soboto oddana, se vrši plesna vaja v nedelj*, ob 20. uri. — Ij Silvestrov večer železničarjev Silvestrov večer z godbo in plesom nriredi v*v selični odbor l\JLTNŽr$ jutri v petek ob 20. v steklenem salonu kolodvorske restavracije gospoda Tomca v Ljubljani. — fj Razpečevalri mo/em-doh srečk V Ljubljani in v ostalih krajih Slovenije sta s*> pojavila dva agenta neke zagrebške banč ne tvrdke. ki skušata med ljudi srečati ino zemske srečke, zlasti srečke »Fortuna« iz «**ehoslovaške. Politične oblasti svarijo pre bivalstvo pred tema dvema agentoma in pred nakupom srečk, ki so v naši državi prepovedane. — Ij Vreme Veernj 29. t. m. je ob 21 kazal barometer 75R.9. termometer —1.1° C Danes ob 7 zjutraj barometer rT73. termometer - 5.5° C. opoldne barometer 704, ter mometer -I-0.50 C Megleno —1 lj Kdor želi zidane voMe začeti novo leto 19?" nai obišče Silvestrovo noč pevskega društva *L>abt;ansk' Zvon« v zgornrb prostorih Narodnega doma Vsrop-n'na in d;TTariev Pester spored. Dies ven večer (star? »n Tiodern: plesi*), bogat sre-č^olov. Na svidenie? llfiln —h Českoslovensfca obec v LiuW?anl počada silvesn ov^kv večer spolcč;e se So-kolem I na Taboru. Velky zabavny program. I —?) Marijnnerno gledališče českosfov. Obce v Soknlskem dnmu na Taboru igra v ncdefio ? ianuaria »Warbucl«. Začetek ob 16. Vstopnina prostovoljna. —lj Silvestrovanje Sokola I na Tabora začne v petek ob 8. zvečer v vseh prostoru nove zgradbe. Pred polnočjo je na sporedu godba, ki jo izvaja orkester Sokola 1. pevske točke gospe Korenjak Kola rje ve in gosp Pavlica, na klavirju igra br. Grm, balet p'e še mala Zora Turkova, kuplet poje br Rak» d«Ije dramatični prizor Domovina z guslar-jem, svetovni cirkus z akrobati, žouglerji, komiki itd. Cirkus ima lastno godbo ter svetovne posebnosti kakor atlete, človeka iz gumija ter 12 priznanih svetovnih pevcev. Tik pred polnočjo vprizorijo člani :n članice sokola I dramatično sliko »V novo lelo<. O poluoči nagovor br. starosje. Po polnoči ples. — Vstopnina 10 Din. Vstopnice se dobijo v predprodaji v društveni pisarni od 16. do 19. in zvečer pri blagajni, ki se odpre ob pol 20. — Silvestrov večer na Taboru obeta biti najzanimivejša prireditev ob zakijučku letošnjega leta. — lj IMusioi 6h cgiaUbo "Mtkolskega do tna v ši>ki priredi 'udi letos Silvestrov ve ^•er v hotelu Hellevue Ker fe program \eče ra zelo pester, se bo gotovo šišenska na prediia lavuost 'jtnimala In »o prireditev iti .o tudi posetila Na proga mu so razni vi prizori. |ietje. plei» itd. S«nie!uje irvnvr -•»en salonski orkester O j>oln.>Či se ho pre I vajala simbolična alegorija ki bo predstiv ta!a /.'Iružeiio delo šišenskih naprednih Polurnih organizacij za čimprejšnjo gra!>t.n» v sku p:nah po 10 oseb. Sktipni odhodi so s po« pold.oaskim vlakom ob 14 45 z zvezo na h:zovlak z lescnic in pa ob 19 uri Po» z'v|>amo. da se udeležt-nci v->ai 15 m'no» p?ed odhodom vlaka zbero na glavnem kolodvoru Prenočišča za vse udeležen* cč preskrbitena — Obenem javljamo, da s* vr^i 1 in 2 januari« >mnški teča i za za* četnike Za boli izvežbane so predvidene večic ture Pričakujemo polnoštevilne ude« Itzbe! ~ Odbor. — lj Prih mIti;i program Zveze kultarnih društev Nn dan novega leta in v ne.i«*)jo 2. ja nun rja preriva ja ZK D v Kinu Matici zanimiv poučni film »Lov na divje zveri v afriških rfauiislatut. Film je popolnoma nov in se predvaja prvič v Ljubljani Predstavlja nam zanimivo ekspedicijo v nepoznane kraje afrvške džungle ter nam prikazuje *"h-redtio opasne boie z tamka;Šnjimi zvernd V filmu srečavamo črede divjih slonov, leopardov, hijen, š- kalov itd., ki tvorijo veliko opasnosl vsakemu raziskovalcu teh krajev Predstnve 1ne 1. januarja ob 11.. dne 2 januarja ob 9.30 in 11. dopoldne. Vstopnice w na prodaj v predprodaji pri blagaini kina Malice ter priporočamo občinstvu, da si jih ujanwoTufmu T'-sigura —Ii Predavanje Slovenskega Planin-skega Društva. Dne 4. ianuaria ob 8. zvečer se vrši v dvorani Mestnega doma drugo skioptično predavanje o naših planinah. Predavatelj P. Kunaver nas bo vodil naj-prei po Kamniških planinah, kjer si bomo ogledali tudi severno stran te veličastne gorske skupne, posebno dolino bistre Savinje, še premalo poznano in ne zadoso* cen;en.-> Solčavo in divno Jezersko. S ska-lovirih, mogočnih Kamniških planin se bomo nato povzpeli na Karavanke, ki sicer ne nndljc tr.Pko vcfeplaninskih prizorov, zato pa ie umerjenemu p'an'tk:» njihova milina tem Mubša. Pohod bomo končali na pobočjih Golice, kjer nas bodo razveselile velikanske množice nežnih narcis. —H Obrtniki - pevci! Vabite se na sestanek, ki se bo vršil v rtedelio 2. januarja 1927 pn MrJku na Rimski cesti ob pol 10. dopoldne Namen sestanka ie združiti vse tovariše obrtnike - pevce. da posvetijo svoje pevske* vrhioe tudi svoiemu stanovskemu diuštvu Prosimo za točno in zanesljivo udeležbo. — Obrtniško društvo v Uttbltani —1? Reprezentančni ples akademikov. Parne vodilnega komiteia. ki so preiele že rudi tozadevno p»smeno vabilo, prosimo, da se zanesljivo udeleže prve seje danes ob 18w v damski sobi kavarne »Mrnona«. —lj SIKestrova noč pevskega društva «Uublianski Zvon« v Ljubljani v zgornah prostorih Narodnega doma. Pevski koncert, orkester «Sloge». komični nastopi Člana Narodnega gledališča Z. i Pluta, bogat sre-čolov. alegopja, ves večer ples. — Vstopnina io On. — Vsi prijatelji lepe pesmi in »Ljubljanskega Zvona« dnhrodoŠM"! 114r»n —R Silvestrov večer Ko!izeJske«a odra se vrši v petek dne 31. decembra ob pol 21. v salonu restavracije pri »Levu« na Oosposvetski cesti j bogatim in raznovrstnim vsporedom. Odboc. —lj Začetnike za esperantski tečaj oa Gilncah sprejemamo samo še do 7. januarja 1927 Učnma na mesec 2o Um, za dijake in vajence 15 Din. Prnavnice je puslati na »Esperantski kurz« Vič—(iiince —Ij Zabavni večer s plesom in šaljivo pošto priredi pudoi;orsko podporno dru štvu lukaišnje garn zte v soboto 1. januarja v restavraciji »Glavni kolodvor«. Svira •Jazz-band* društva Merkur- Vsiop brez posebnega vabila. Začetek točno ob 20» uri. Za obilni obisk se priporoča odbor. lo58-n —lj Nedeljski turstovski vlak na progi K?mnik — Ljubljana. V nedeljo 2. januarja bo na proti Kammltj — Ljubljana vozil nedeljski turistovski v!ak z odhodom iz Kamnika ob 2o.2S in prihodom v Ljubljano ob 21.40. —Ij Drobim poliri;ska kronika. Polici;a je v zadnjih 24 urah prijela in zaprla !ri deklice radi vi.čuvanja, nekega mladeniča, znanega postopača, radi prepovedanega po-viatka in mladega dečka radi spolne bolezni. Zadnji je bil oddan v splošno bnlmco. Prijavljen je en slučaj telesne poškodbe, ovadena sta dalje dva zakonca radi nevarno grožnje, sest ljubiteljev ps.av radi prestopka pasjega koiitumaca in sedem voznikov radi prestopkov restnopoiicijskega reda. — Otroške oblekce: Kristoiič-BuČar! I? fiEl ä'siia —c Silvestrovo bo tudi letos v Celju zelo živahno. V veliki dvorani Celjskega doma se letos prvič vrši sokolski Silvestrov večer, katerega spored ie izbran, pri «Haikanu» se vrši Silvestrov veče* «Hratsrva», v restavraciji Narodnega doma pa domača zabava. Sočna usti obhajajo Silvestrovo v restavraciji ^Zeleni rravnik». Zabave bo terej v Süvestrovi noči dovtlj. —c Celjske brivnice bodo na Novega leta ves dan zaprte, v nedeljo pa od V% 8-do 11. odprte. • N0CAV1C E „ K L J U C M SiliAt iuui □ —m Ponovni defekti mestnih avtobusov. Mestn; avtobusi, ki so šele komaj par dni v proaaetu so imeli že več defektov. Na celjski progi ie nenadoma odpovedala razsvetljava, tako da avto ni mogel nadaljevati vožnje ter so morali iz Maribora odposlali tovorni avto. da ie služil za pri-prego. Včeraj pa je avto za dravograjsko prjgo nenadoma odpovedal Tik pred od-hrdom se ie pokvaril motor. Občina je morala za potnike ki so že plačali voznino, najeti privatni avto. Tretji avto stoji pokvarjen v mestni garaži, mehanik pa, ki ga je ivrdka poslala iz 1'arza v svrho popravila, jp ie popihal Občina bo s^daj tožila tvrdko za odškodnino. Nekateri so cele mnina. da so večni dek-kti pri popolnoma novih avtobusih posledica umazane konkurence. Tudi to ni i'zk'iuceno. — m Mariborski proračun izkazuie v rednem prometu ll.UltWiO On, v izrednem prometu pa 1.737.500 Hin izdatkov. Pri-mankliai znaša 7,oif»0,50 Din in se bo moral kriti z naietiem posojila. Prvič po vojni predvideva ta proračun znižanje nekaternH občinskih davščin —m Tatvina denarne vreč«*. Kakor srro že poročali, ie pri prevozu pošre s poštnega urada v macdalenskem predmestju pred par dnevi izgin la denarna vreča s 5500 Din gotovine in 14 priporočenimi pismi. Sprva se ie mislilo, da je bila vreča Izgubljena, pozneje pa se te ugotovilo, da ie bila ukradena. Policija ie zaprla poštnega slugo, ki pa zatnuie. da je nedolžen. Mož je doslej neoporečen. Ukradeno vrečo so včeraj ni-Šli v bližini vojašnice Voivode Mišica v magdajenskem predmestiu prazno. O pravem storilcu m;in;ka vsaka sled- —m DesinfekcIJa mestne ubožnice. Včeraj se ie izvršilo v mestni ubožn;ci poskusno desinfekciranie z novim preparatom »Cyklon«. ki služi v prvi vrsti za zatiranje raznega mrčesa, zlasti stenic, ščurkov itd. Poskusi so se zelo dotiro obnesli. Razkuževanje s tem sredstvom pa je zelo nevarno in ga sme zato izvršiti le izkušen des nfektor. Stanovanje, ki se desinficira, mora biti hermenčno zaprto. Po izvršeni desinfekciji se mora stanovanje dva" do tri dni dobro zračiti S tem sredstvom se lahko naenkrat desinf cirajo cela nadstropia in je radi tega posebno upornblävo za vojašnice, velike zgradbe itd. V Mariboru bi bih celi okraji potrebni temeljite desinfek-cije. —m NaraŠčank? števila avtom*d»?tov v Mariboru. Leta 1923 je bilo v Manhoru skupno le 12 nsehmh avtomobilov- Letos pa iih je pri občini priavlienih že 75. Kakor znana pobira občina od osebnih avtomobilov posebno davščino v znesku 750 oduosno 10O0 Din ierno. —m Nova mostna tehtnica na tovorne« kolodvoru bo v prbodniih dn^h predana javnemu prometu. Nosilnost znaša 10 ton. —m Prosta stanovanja. Pri mariborskem stanovanjskem sodišču je razpisanih v svrho oddaje sedem stanovanj. Interesenti naj vlože prošnje najkasneje do četrtka opoldne. —m Nova banka v Mariboru. V prostorih Slavenske banke na Aleksandrovi cesti otvori s 1 tanuariem svoio podrul-tvico Ccliska posojilnica d- & v Celju. —m Zanimiv jubilej. Člana mariborskega rešilnega izdelka gg. Sturm" in Bo-rovič sta včeraj slavila sVojo 1000 vožnjo z rešiln m avtQ.HQbiloojj) Kdor ve. kolike požrtvovalnosti zahieva s l/.nn rešilnega oddelka, ki io opravljajo vsi člani brezplačno, bo zna; ceniti in piitucfliu upoštevati tudi ta tubilej. Gonodarstun Položaj železne industrije Najvažne ši dogodek \ žele/ni industriji je v zadnjem času pristop češkoslovaških ( železarn k evropski jekleni i\cn. Češkoslovaške železarne mi se pridružile kartelu skupaj z avstrijskimi in madž.irskirni železarnami. Tei srednjeevropski skupni je bilo priznano v dosedamem evropskem kartelu "-27 odstotko\ celokupne :ek|ene produkc te, ki ie pod kontrolo kanela. Od te kvote odpadeti na Češkoslovaško dve tretjini, kar pomeni pri sedanem kontingenta, ki ga določa karte, za štir» leta vnaprej, približno I 5iMi.ihji» ton letno Srednjeevropska skupina ie hila spreiera obenem za Člana zve/.e producentov tračnic, v kateri ie včlaniena tudi Anglija. V tem udru-ženiu je bila priznana srednjeevropsivim železnicam kvota 4 %. Glavni namen evropske zveze ni regu-!ac:ja cen, marveč regulaciia proizvinJne. Zato ni pričakovati, da h; se položaj železne, odn.isno rckfene industrije ^ kratkem bistv 'no izpremenil Ker moraio vsf ČU-ni zvezt* plačati za prekoračenje določene kvote od vsake tone 4 dolarie globe, se bo naibrž o.niÜI konkurencm boi. ki »e potiskal doslej cene stalno nsvzdot Sred-neevropska skupina železarn je pa prt tem pr kraišana. ker ie njen neposredni konkurent poljska železna ndustri:a. ki se še ni pridružila kartelu marveč skuša spraviti na inozemska tržišča čim več svoiih izdelkov. Važno ie. da Joloči evropski karte' pravilno štiriletne kontingent, j^j na} se razdele med poedint člane Ako se to zgodi, bodo inozemska trž;šča sama po sebi razde'iena. ker ho skušala vsaka industrija plasirati svoie Izdelke tam, k>er ima glede vnzarine natholiše pogoje. NI tzkliučeno, da se s tem omogoči sklenitev pogodb o razdelitvi prodaie železnh izdelkov. Tudi carinska politika držav, čiuh industrija je udeležena pri tekleni zvezi, se lahko spremen' osnbito tedaj, ako bo sledila ustanovitev kartelov v drugih panogah železne industtiie. Ne smemo ?udi pozabiti, da imaio indu-str'jske zveze mednanxlni politični pomen in da lahko preprečijo nevarnost mednarodnih konfliktov. Gospodarsko sodelovanje med poedinmi narodi je najboljše jamstvo miru. —g Pravilnik o proizvodnfi špirita. V trgovnskem ministrstvu izdeluje postbna komisija prnvfnik o pr'»i>vodno ^pir'na» Potom kemične analize bodo državne obla« sti v bodoče kontrol r.ite proizvodnjo uvo* in :?voz špirita. S tem pravilnikom name /'ava država pospešiti d«>mačo proizvodnjo šp rita. Zadnje čase sme uvažali mnogo špirita iz inozemstva. Prt tem je bila kontrola zelo površni. —g Novi kreditu Vlada je odobrila kred-'t za zgradbo učiteljišča v Kastvu v znesku 1 07P 070 i>;n. dalje za most čez Bosut pri Nijemeih v znoku 1,350 000. za dovršitev kitur^čne klinike pri zagrebški mcd-cin-ki fakulteti v znesku £70.000 n kredit za cesto med Slovakom in Valje-vorr. v znesku 140.000 Din —1 Zreban.e 4% agrarnega posorla. Dne 2. januaria se bo vršilo peto žreb;-meta med Bolgarsko na eni strani in Madžarsko, Avstrijo. Češkoslovaško in Poljsko na drugi strani v transitu preko Jugro^lnvije, Ooslej se je morala vsaka za Bolgarsko oddana pošiljka na bolgar-ki meji pretovoriti, kar je zelo oviralo pr-.met Ker se je z 20. oovembrom l I. vzpo*a1*vii med Bolgarsko in Jugoslavijo direkten promet. *e bo mogel vzpostaviti tudi direkten promet me-l Bolgarsko in srednjeevropskimi državami. BudinippŠtanska konFerenra je dovetla do sklenitve cele vste dogovorov, ki hodo stopili v veljavo s t. januarjem 1927. —g Prač>:» Dne 22 ianuaria 1927 se bo vršila nn direkeni dižr.vnih #elezn:c v Liubbani ofertalna licitaciia glede prodaje 548 starih lesenih sodov Podrobnosti pri ekonomskem oddelku direkcije. A Stran 4. «SLOVFMSKI NAROD, dne 31. decembra 1926. Stev To in ono Huda zima po celi E«r»ji Reke so zamrznile* — Nezgode na ledu. — Številne človeške žrtve. V torek zjutraj je začelo v Pragi snežiti Sneg je bil spočetka pomešan z dežjem, tako da je sproti skopnel. Kmalu se je nebo zjasnilo, pritisnil je mraz in vse ulice je pokril led. Ljudje so hiteli v urade in po cestah je bilo videti komične prizore, kako se mnogi Easanti bore s privlačnostjo zemlje, loja je bila tem težja, ker zjutraj Se noben hodnik ni bil posut s peskom ali žaganjem. Nevarnost je bila naj* večja na trgih, kjer je padalo zjutraj babje pšeno in pokrilo hodnike z lede* no glazuro. Okrog 9. ure so se pojavili v mestu avtomobili rešilne postaje, ki so prepeljali v bolnice nad 20 oseb z zlomljenimi rokami ali nogami. Nad 30 oseb je iskalo prve zdravniške po* moči v ambulanci Rdečega križa. Več* jih nesreč ni bilo. Samo neki šofer je zavozil na hodnik in se zaletel z avto* mobilom v bližnjo hišo. Avtomobil je namreč na ledu spodrsnil in šofer ga ni mogel ustaviti. Tudi v Brnu se je pripetilo več ne* sreč. V torek dopoldne je začelo de* zevati, na kar se je nebo zjasnilo in pritisnil je mraz. Ulice so bile takoj Sokrite z ledom. Hoja po hodnikih je ila zelo nevarna. Mnogi pasanti so se pri padcu težko poškodovali. Nekate* re so odpeljali v bolnico z zlomljenimi rokami ali nogami, drugi so iskali sami zdravniške pomoči. Ranjenci so veči* noma starejši ljudje. Iz Berlina poročajo, da so morali v torek odpeljati v bolnico nad 50 oseb, ki so na ledenih hodnikih padle in se poškodovale. V Parizu je mraz nekoliko ponehal, pač pa vlada v ostali Franciji še vedno huda zima. V Nan* cvju je bilo v torek 20" pod ničlo, v Grenoblu 9. v krajih ob reki Loiri II do 20, v Bordeauxu 7 stopinj. V Parizu so zmrznile v ponedeljek 4 osebe, v ostalih krajih pa 11 oseb. V Italiji so divjali v ponedeljek in torek silni snežni meteži, ki so povzro* čili veliko škodo. Brzojavne in telefon* ske zveze so bile pretrgane. Tudi elek* trični tok je bil v mnogih krajih ustav* Ijen, tako da so morale mnoge tovarne ustaviti obrat. — Nekatera mesta so ostala brez razsvetljave. Španijo je zadel val hude zime. Ce* lo v Andaluziji je padla temperatura pod ničlo. V Madridu so imeli 8 sto* pinj, v nekaterih drugih krajih pa celo 12 stopinj pod ničlo, kar je za Španijo nekaj izrednega. Promet je bil skoraj popolnoma ustavljen. Oni vlaki, ki še vozijo, se ne drže voznega reda. Snežni meteži so pretrgali mnogo br* zojavnih in telefonskih zvez. Ostra zi* ma je zahtevala mnogo človeških žrtev. Iz Hamburga poročajo, da je zavo* zil parnik «Heelken» med vožnjo iz Stockholma v Ljeningrad med ledene gore, ki so ga tako poškodovale, da se je potopil. Posadka se je pravočasno rešila. Nemški listi poročajo, da se vale po Renu debele ledene plošče. Tudi pritok Mosel prinaša mnogo ledu. Led se je nakopičil tako. da so morali pro« 4rnet na reki Mosel ustaviti. Holandski listi poročajo, da je le* žala v ponedeljek in torek nad Holand* sko prava londonska megla. Posebno v zapadnih krajih je bila megla tako gosta, da so morali promet večinoma ustaviti. Vozili bo samo nekateri oseb* ni vlaki. Na nekem železniškem pre* hodu je vlak v megli povozil dve de* klici in enega delavca. Na nekem drsa* lišču se je udri led. Utonilo je 7 oseb. V Severni Ameriki dežuje v neka* terih krajih nepretrgoma že več dni. V državah Tennessee. Alamaba. Mis* sissipi in Kentucky so nastale velike poplave. Mnogo hiš je bilo porušenih in odplavi jenih, nad 15.000 ljudi je brez strehe. Pogrešajo okoli 20 oseb, ki so verjetno postale žrtev povodnji. Iz Singapora prihajajo poročila o velikih poplavah v malajski državi. Poplave so zavzele tako ogromen ob* seg, kakršnega ne pomnijo. Ves želez* niški in poštni promet je ukinjen. Več mest je popolnoma pod vodo. Poplava je zahtevala mnogo človeških žrtev. Določitev spola in rase po krvi Iz Moskve poročajo o novem važnem odkritju znanega leningradskega zdravnika dr. Mano j lova. ki se je že ponovno proslavil na polju preiskovanja krvi. Dr. Manojlov je seda i baje odkril način, kako se da določiti spol po krvL Z njegovo metodo se da baje spol določiti skora* z absolutno sigur nostjo. Manojlov meša kri s svojim re« aktivom Pod vplivom tega reaktiva izgubi kri nekaterih ljudi svojo barvo, Dri drugih se oa sploh ne izpremeni. V prvem primeru gre za moško, v drugem za žensko kri. Na ta način se da določiti spol z 98 odstotno verjetnostjo. Dr. Manojlov trdi. da se lahko določi na podlagi analize krvi noseče ženske tudi spol deteta Ako pokaže materina kri znak** moške reakcije, torej ako izgubi kri svojo barro. bo dete moškega spola, v nasprotnem slučaju oa ženskega Verjetnost znaša 83%. Dr. Manojlov oa ni ostal pri tem odkritm Zdaj se ie lotil problema, kako ugotoviti na podlagi krvi človeško raso. Naprosil ie razne bolnice in klinike, nai mu pošljejo v svrho analze kri. ne da bi navedle raso dotičnih oseb. Od 222 eksperimentov se ie posrečilo 187 Nesrečno novo leto Kakor smo že poročali, čaka starejše samce v Italiji nesrečno novo leto. Mussolini ima fiksno idejo, da mora vse reformirati. Tako se ie lotil tudi starih samcev, ki jim zameri, ki niso pravočasno poskrbeli za razmnoževanje fašistovskega rodu. Italijanskim samcem se obeta zelo kritično novo leto. I lanuarja I9i7 stopi namreč v veljavo usodni zakon, ki ga je ministrski svet že sprejel. Mussolini pa podpisal. Zakon določa, da morajo plačevati posebne davke vsi neoženjeni moški od 25.—65. leta. Odredba se pa ne tiče starih devic ker je Mussolini mnenja, da ženska ni kriva, da ostane devica. Dekleta bi se rade omožile, samo če bi iih kdo maral. Drugače je s fanti, ki so postali glede zakonskega iarma preveč oprezni in boječi. Tem je treba podkuriti s posebnimi davki, da se ne bodo več tako izogibali nežnega spola ! odnosno da prevzamejo tudi posledice ljubavnega razmerja. Stari samci imajo navadno ženske zelo radi, samo posledic se boje. In Mussolini jim hoče stopiti na prste. Omenjeni zakon ima namen dvigniti materinstvo in uvesti kontrolo nad porodi. Mussolini je izjavil, da je ta zakon najznačilnejša poteza fašistovskega režima, ker bo prisilil moške prevzeti moralno in gmotno odgovornost za lju-bavno razmerje. Dohodki od davkov, ki jih bodo morali plačevati odslej neoženjeni moški, se bodo porabili za narodni institut ža oh rano materinstva. Ta zavod ima za novo leto na razpolago samo 11 milijonov lir. potrebuje pa 60 milijonov. Zavod skrbi zdaj za 30.000 mater in 20.000 otrok. Smučarji, pozor! Smučarski kroji od 750 Din naprej iz najfinejšega švedskega impregniranega lodna pri tvrdki Drago SCHWAB, Ljubljana. Moderen levec v pragozdu Nekoč je bil lov v pragozdu nevarno početje. Treba ie bilo ne le osebnega junaštva marveč tudi mnogo spretnosti in poznanja razmer. Zato so bili takrat lovci, ki so prodirali v prašume, veliki junaki in slavni možje ne le pri divjih plemenih, marveč tudi v očeh Evropejcev. Z napredkom tehnike je ta slava ginevala a vendar puška sama tudi danes ni še vse. Kljub izborni lovski opremi je treba še nekaj junaštva, ker končno lev ali tiger ni zajec! Vsej tej idili pa mislijo napraviti konec. A to ni morda kak hipermoderen Anglež marveč indijski maharadža Na-gaipura Sandat Ali Khan. Po njegovem naročilu je bil te dni izdelan v neki londonski tvornici specijalno konstruiran lovski avto. ki ga namerava uporabljati izključno za lov v džunglah in pragozdovih. Izdelan je po posebnih načrtih njegovih inženjerjev. Zunanjost avtomobila se v marsičem razlikuje od običajnih. 2e barva sama je povsem različna. Prepleskan je z najrazličnejšimi barvami zeleno rmeno. rjavo rdeče, itd., a vse te barve so medsebojno pomešane, in neenako razdeljene, tako da je že zunanjost avtomobila popolnoma prikrojena za okolico v pragozdu. Avto je opremljen z močnimi električnimi žarometi, ki se lahko naravnajo v poljubno smer ter lahko daleč naokoli razsvetljijo okolico. Indijski princ računa, da se bo tako ne le lahko z avtomobilom popolnoma približal pragozdnim zverem, marveč jih bo mogoče z nenavadno in močno svetlobo naravnost oslepiti in tako DODolnoma mirno in sigurno streljati. Motor sam ima 50 HP. Kolesa so konstruirana na popolnoma svojevrsten način ter prirejena tako. da se lahko kretajo tudi na najbolj neravnih tleh, gredo preko podrtih dreves, jarkov itd., kakor vojaški tanki. Spredaj in zadaj se nahajajo jeklene ščitne plošče, da branijo šest oseb. ki imajo prostora v avtomobilu, a tudi sicer je avto najmo-derneje opremljen. Skupni stroški za ta avto znašajo malenkost 3 milijonov frankov ali v našem denarju nad 6 milijonov dinarjev. Mladi princ je še le lani zasedel prestol in prišel tako do ogromnega bogastva. Avto je naročil o priliki svojega nedavnega obiska v Evropi. Z novim avtomobilom ima veliko veselje. Lov ponoči bo nedvomno bolj zanimiv kakor po dnevu. Sicer pa ne bo nič kaj posebno nevarno in tudi ne posebno lovsko, voziti se v oklopnem avtomobilu in streljati iz varnega zavetja na presenečene zverine. KARINA BELL Prekrasna igralka svetovne* ga slovesa igra glavno vlo* go v najlepšem dosedanjem NORDISK-velefilmu »Pleši Bajaco!" V Beogradu se ta velefilm predvaja nepretrgoma, že če* trti teden! Presenetljivi uspehi brezžičnega brzojava Iz Newyorka poročajo, da se je posrečilo akademiji glasbe v Brooklynu dobiti radiozvezo s celim s>ve;om. Sirom sveta so poslušali ljudje koncerte omenjenega glasbenega zavoda. Mesta v vseh delih sveta in parniki na sedmih morjih so odgovarjali tudi na brzo.avko. ki jo je posla! predsednik Radio Corporation of America, general James Harbord. General je izjavil v imenu brooklynske trgovske zbornice sledeče: «Vsern parnikom: Sporočite prosim, koliko milj ste oddaljeni od Newyorka in San Frančiška.» Cez eno minuto so sledili odgovori. Parnik «Carmania» je sporočil, da je oddaljen od Newyorka 1600 angleških milj, parnik «Blue Triangle* 1274, parnik «President Lincoln» 1340 milj. Poleg teh so odgovorili še mnogi drugi parniki. General Harbord se je obrnil po ra- diu v razna inozemska mesta s prošnjo, naj ga obveste o vremenu. Par.z je odgovoril čez 1 minuto 50 sekund, da ima hudo zimo. London, Berlin, Buenos Aires in Honolulu so odgovorili čez 4 minute. Operater iz Honolulu je odgovoril, da je v mestu krasno vreme in da se ljudje navdušeno kopljejo. Postaje Radio Corporation na Long Islandu in v Sau Frančišku sta bili v zvezi s številnimi postajami na obali, Vsi poizkusi so se sijajno obnesli. X Število prebivalstva Francije. Glasom ljudskega štetja, ki se je izvršilo v marcu 1. 1926, znaša število prebivalstva Francije 40,743.851 duš, med temi 2,498.000 tujcev. Število prebivalstva je od let: 1921 -dalje narastlo za poldTusi m lijor oseb, pol iralčjona odpade na Francoze. 1 milijon pa na doseljene inozemce. X Vlomi pri diplomatih. Berlinski vlomilci so prešli na novo polje. Začeli so z vlomi pri d plomatih. Tako so o BožIčm vlomili v stanovanje argentinskega vojaškega atašeja in odnesli razne dragocenosti v vrednosti 15.000 mark. to je okoli 215.000 Din. Istotako so posetli tajn.ka francoskega poslaništva in odnesli več oblek in razne druge predmete. X Strahovita nesreča v Franciji. V Metzu v Francaii je nastala te dni strašna nesreča. Neka parška tvrdka gradi tam visok plavž, pri katerem je bilo zaposlenih več delavcev. V torek se je plavž, ki je bil visok 25 m, porušil in z njim vred je treščilo v glob'no 30 delavcev Šest delavcev je bilo tako! mrtvih. Pravi vzrok nesreče ni znan. X Pižama kot plesna toaleta. Na prvem velikem kostumiranem balu v kraljevi operi v Londonu se je pojavila p;žama kot najnovejša in najmodernejša plesna toaleta. Naravno, da ie izzvala veliko senzacijo, toda očividci pripovedujejo, da je zelo okusna in da Je na mah osvojla vso londonsko elito. Mnoge dame so celo s prireditve odhitele nazaj domov ter se vrnile v svojih pižamah. Velika dvorana je izgledala kot velika spalnea Gotovo se bo ta «moda» tudi pri nas kmalu udomačila. Sijajni uspeh pri vseh včerajšnjih predstavah! Senzacija dneva! Cesarica Elizabeta duševno osamljena vladarica Franc Jožef I. avstrijski cesar UUDEVIT IL, KNEZ BISMARK, RICHARD WAGNER, BARONESA TIRNAü prekrasna dvorna dama in se druge znane osebe vidimo v razkošnem monumentalnem filmu Strašna usoda kralia ... Ljubav — zahrbtnost — intrige — dvorna kamarila, V glavnih vlogah. Triea von Auersperg. ürolica Estertiazy, Eugen von Preis. Olaf Fjord itd. Reklamne totografije niso razstavljene, ker so vse v Avstriji zaplenjene. Predstave ob 4., pol 6. po' 8. 9. Preskrbite si pravočasno vstopnice Ker je zanimanje za ta senzacijonalni film izredno veliko « ELITNI KINO M A TIC A». naluglednej«- kine v LJubljani Tel 124 Ako hočete biti lepi ako se hočete veseliti nad svojim dobro nego* vanim licem, svojimi rokami in svojimi vedno lepše posta ja jočimi lasmi, uporabit, jte tudi V" kc* mi: Feiler jeva mila zdruvj? Pel ter jeva Icavkaika po. In lepote z znamko mada M obraz in za* «ELSA» n*. Plemenite; <»• le kakovosti vsebuje« vam ohrani mladost in jO medicinsko preiz'.ai* lepoto, rjladi gube na gene, dobro delujoče ko« K> dela gibke sestavine, ki se vpiiejo ra barzunasto mehko v kozo m jo oplemenju. Strmeli lxwte. kako h:> jcjo: tro vam ginejo pege Poizkusite enkrat: mozoli, soiedci. razpo Elss.Hnjno ^ mite; Jg-jÄ. "*5jTS Elsasrumenjakovo milo; pomada -a rami las Elsajgftcerinsko milo; zabranjuje izpadanj* Elsatboraksovo milo; l*?. preraoo opivclost. Ff««Jb>«*rjt»*fro ml/n- odstranjuje prhljaj de» Ete*katranskc> ml/o, u kfhke Uge mehte ElsasmVo za britje — tjirkc in pospešuje rast in nikdar ne boste no* |as teli uporabilati druge. £a poizkus 2 lončka ga mila - Za poizkus ene p, \ lonček od 5 kom Elsa*mi!« Sc z obeh nomad z zavoj* zavojnino in posrnmo nmo |n~ poštnino vred vred 52.— Din. 3ß._ Din. Te cene se r. zvrnejo le če se posije denar vnaprej, ker se moti povzetju poštnina zvija za 10.— Din. — Naročila nasloviti razločna ta. kote: Eugen V* Feiler, lekarnar v Stubici Donjoj. Elsa trg broi 238, Hrvatska Srečno in vesela novo leto želi fran £nkič konfcccijs'o trgsräa pred Skofiio §t. 19 4I ■ ovenen proda aiec sreči« ržavne razredne o ■ e r 11 e leag, h. Aolakovič ÖEOGKAU u (uüaia na veliko u malo Ja buht ureiena posiovnica r vrste Da te najugodneišt •ogott ca proda t ^rečk užoen uvoznih zvoznth m >ranzitrnih oošilik osurbi nitro, skrbno m po na mži »anh Rafko f urk, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9, nasproti carinarnice Reviziia pravilnega zaračunavanja carine po mem leklanranega blaga n vse inioimacue brezplačno »www ir-rr-rrTr-innnr'l II It | II | |f ir ■ OnCDBCZ Zahvala. V naš' težki bolesti vsled nenadne izgube nase srčno iubljent soproge, mamice, hčerke, sestie, tete in svakinje Jožice Brinšek roj. Sviseli vrao preiHi mnogo dokazov iskrenega sočutja za ka tete izrekamo t ašo a reno zahvalo vstm dragim so od ii-om. on jat 'j* m in znancem N daire se na;top eie zahvaljujemo vsem, ki so o spremili k večnemu počitku. Ljubijana-Brest, 30. decembra 1926. Žalujoči oatali i id Prmena novoletna aariia. TRSKO-PERILO ca moške, zene in otroke, volita v iamih Darvah rokavice, nogavica, dokolenice, nahrbtniki olarje n «ovcc dežniki, *lot, Sitotu, ?epn> rooa, palice ilce, noži. škarje, potrebščine xa šivilje, kroiače čevljarje tn brivce edino le pri 'vrdk> Josip Peteline LJUBLANA olizu Prešernovega spomenika. vauuzie cene Na veliko in maic LOKOMOBILi MOTOR! GA TP D ä PINI * KAV H I C K I KOMPL. PIlAMfc POVOUNi «*LAcfcVM üblOf I Braža FISCHER ZAGREB, Pantovca* 1 D. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani omdai» :: premog :: •as slovenskih premogovnikov /seli kakovosti, v celin vagonih po originalnih cenah prt nogovnikov za domačo uporabe kakoi tudi za 'ndustrijsk; oodietia i razpeČava na debelo inozemski premog in koks saKe vrste m vsakega izvora iei priporoča t osebno prvovrsii< eškoskovaški in angleški koks za livarne m domačo uporabe kovašk> nremog, črni nremoe «n bnkete Način*/ p*omethi zavod u premog o. o „ Ljubljani Mlkloelceva eeate 15 Utajeje: Jos«p Zupančič. — Z« .Narodno tiskaroo»; Fran Jeaeriek. m Z* ioacratnl del li»U; Otoo Chriatoi. - Vai t Ljubljani. M, X.