* St. 45. V Gorici, 8. novembra 1889. „8o*a" iahaja rsak patek in velja popostiprejamana ali t Gorici na dom poftiijana: Vse letn Pol leta . . . f. 4.4f . . ,. 5»-2C detwtt leta . . Pri ozaanilih in tako tud? pri „pv. slunicah" se placnje za navadixi tristop- tio rota: 8 kr. te w tiska 1 krat Zavae* erka po prostoru. SOČA ftnanu-We $$$M* dqWrajopa S kr. v ii»l.aka«ui»V na Burera trg* m > N«ii.'J;i uJJ-r j(J v prodfljftlnici q] I.ikiijH v Semcvi&ifa ulicah li. at. 10. No-,.1 : nttj se pbailjajo uredaifttvu, itarofiiinH pa opiuvniku ,p|»i nsj so bfogovo?jn« ft ankiijejo, — QelaveeBf in drngiro iicpreinosHJni ie naro&nioji sniia, akose oglase pri ODravaiatvu. LastniStvo ,So6ea. Z odstopnim pismora od 28. jauuvarja 1878 je kupil gosp. M. kot zastopnik drustva od gosp. Viktorja Dolenca po njem za „SoLott vlozeno kavcijo in lastuiStvo nSoceB. V vlogi do c. k. okr. glavarstva v Gorici od 23. februfarja 1878 St. 2149 so naznanili novi lastniki, lastnorofino podpissni, to spre-tttembo lastnidtva in kavcije nSoce*t kar je c. k. okr. glavarstvo z odlokom od 27, fcbruvarja 1878 St. 2149 vzelo na znanje; c kr. okr. glavarstvo je to naznanilo ob enem c. k. drzav-nemu pravniitva in dostavilo, naj gosp. M. kot zastopnik drustva potrebno vfiini, da se kavcija prepise na njegovo ime pri c. k. davkariji v Gorici. To se je tndi zgodilo, kar potrjuje c. k. glavna davkarija v Gorici se sprifcevalom od 16. oktobra 1889. Iz iste vloge je razvidno, da je bilo ome-njeno druitve scstftvljeno iz petih gospodov. Leta 1880. so izstopili trije lastniki iz drustva in prejeli tndi svoj delez kavcije; mc-sto izstopiviih treh gospodov solastnikov so do-polnili trije drugi gospodje kavcijo iu postal! solastniki »Socea, kar spri&ijejo izjave doticnih gospodov, ki so iz drustva izstopili; sprcmemba kavcije je pa razvidna iz odloka c. k. okr. glavarstva v Gorici od 22. aprila 1880 st. 4821. Leta 1881 odstopil je gosp. solastnik „Socett M. drugemu gospoda vse svoje lastniske pravice do „So5eB in si pridrzal le lastnistvo do svojega deleza kavcije, ter ostal se nadalje zastopnik lastnikov ,SocV glede" kavcije in prejemanja odrezkov (kuponov) od obligaciji vlozenih za kavcijo. Kar se tifce pa izdajanja in vrednistva „Soeett, postavili so lastniki „Soceft za pooblast-nika gosp. dr. Josipa Tonklija v Gorici. Vse prcmembe izdajatelja, odgovornega vred-sika in vrbovnega vodstva -Soce" so se vr§ite LISTEK. iron stepo ? tiajsi M Prvo poglavje. Y tern serazloii, kako se je krravo stegno leta 188 4. prikazalo p&peinT Kim a, in kako je je ta popia* 1. — Kakor sent ti Tie zadojikrat povedal, se krvavo stegno rado akrira, in posebno srecen mora biti dlo-vek, da js vsaj od zadej vidi za en hip. Le kdor zna .copratt" ali 6arati, ae ma morda poareci, da at krvaro ategao vpokori za vec easa. Copratt ucijo ae pa, kakor gotovo vie Tee, v deteti ioli. Zoati mo-rajo to vai dahotni. In nekje — 6c se ue motim v Sueduljah — ao enkrat celo trdili, da ni pravi On-hovnik, kdor ae zna pregoati ^arOTnic, ko delajo toco. Bilo je o av. Irani. Nagromadili ao ae nad njih vi-nogradi Lrno-zeIeoi oblaki. Tedaj je zaielo grmeti iu bliflkati. §umelo je, kakor iz pekla. In bus! hna I ietaie so iz kraja v kraj iarovtk'e y belih haljah — nekiteri so jib videli. Kmala poteca se vdujo debela toCa, skleatila je vset najvefi pa gospodu zupniku; ker bti jmre eo §li ga tozit v mesto, da jim ni od-vrnil to6e. Od tedaj mu ni bilo vee prcstati, moral se je odpraviti. Sneduljani pa ao vsakemu noverau iupoiku atovili f tfi pogoj, da jim b» vdvia&al to^a. s privoljenjem lastnikov po imenovanem pooblast-niku; in zadnji od njih imenovani izdajatclj in odgovorni vrednik je bfl »osp. Matej Korfiifi, kakor je razvidno iz vloge do c. k. okr. gla-varsta v Gorici od 6. oktobra 1883 §t 13530. Sprememba izdajatelja pa. naznanjena c. k. okr. glavarstvu v Gorici od 30. julfja 1889 St. 1102G, vrsila se je brez vedenja in brez privoljenja lastnikov ^Sofie* in njih pooblastnika; in ker lastniki „Soce" niso odobrili te premembe, odstavili so gosp. And. Ga-brSfteka od izdajateljstva nSo6e" in imenovali spot za izdajatelja in odgovornega vrednika gosp. Ma-teja KorSica ter preskrbeli novo vrhovno vod-stvo za ;, Socou. Ob enem bodi izjavljeno, da niso lastniki nSo5etf nikdar zahtevali za se distih dohodkov HSoee",katen, nko jili je kaj bilo, so pripadali vrhovnemu vodstva lista, Toda tudi v^».ivno vodsfvo ni bilo nepreir-gano v cni in isti »\>K Vc6 let je bilo izroLeno po pooblastniku lastnikov gosp. dr. Cr.—; konec meseca junija ieta 1887 se je g. dr. G. temu vodstvu od-povedal in je izrocil v roke pooblastniku lastnikov gSotie". Ta je izro&il vodstvo gosp. L., kateri je je opravijal od 1. julija 1887 do konca julija 1388. Pooblastnik lastnikov „Socett je v ti&ti dobi odvzcl gosp. L. breme tega vodstva in je zopct izrocil gosp. dr. Gr.—, kateri je to na-logo opravijal od 1. avgusta 1888 do 30. julija 1889. Gosp. dr. Gr.—- je dne 30. julija 1889 sicer odlo&l prevzeto vodstvo „So6eM, & ni ga zopet izrotil pooblastniku, ampak dal je izda-jateljstvo nSoceu gosp. And. Gabrsccku brez vedenja in privoljenja lastnikov „SocV)*, brez vedenja in privoljenja od njih postavljenega pooblastnika. Potem takera se pa eamo ob sebi razurae, da zna;o akofje ie bolj coprati. Kaj pa Se b pape2 PI Njemu so podvrieni vsi •trahovi. v«u oopruiee in kar je ie voo tistega ponn6aoga prebivalatva. In gotovo tudi krvavo ategao. Papozi so si je vie ve&krat pri-coprali, da ao si je mogli Iprav dobro ogledati in avetu popisati, kako je. Nobeden pa ni doslej krta-Tega ategaa od zunaj in od znotraj tako natanCno pregledal, kakor nn3 st. O&e pape^ Leon XIII. To ae je pa zgodilo tako. Posluiaj. Ti gotovo nisi ie bil v Rimu (lani, kakor ieni aliia), bi bil sicer tudi ti rad Sol z romarji na zlato maao papeievo, pa decarja ni bilo v moinji). No, bil 8em pa jaz v Rimu. Kakor gotovo vie vci, dom papeiev imenuje ae Va^ikan. Pri tern domu je seveda tudi vrt. In ta vrt je velik — vpaj za dvajsat tvoj h. Po tern vrtu ee vije s peskom posuta cesta, po kateri se papei sprebaja vsak dan. Ko sem bil pred leti pri papezevih, aem tudi jaz to cesto pfem^ril. Tarn blizo konec ceste je utica, pod njo etolioa. Sera da ima papez navado sesti se vsak dan. Tudi jaz sem takrat s«l na njo. (Lehko tedaj verjamoS moiu, ki je w.del — na papezevi stolici.) Naaproti pape^cve stolice pod cesto je nasajen mai vinogcad ; mej trtami stoji — co se ne motim — tudi figa ali breskev. Moralo »e je tedaj — vsaj jaz si re6 tak& mialim — morale se je prigoditi, da jo papez nekega veiera, ko je sedel na stolici, kar naonkrat vzdignil roko in a trojnim kriiem aarotU krvavo stegac. ka-toto §o bm je koj prikazato pod iigo, L&> p ta Je!tA h, tega je razvidiw, da gosp. dr. Joi. Tonkli ni nikdar hotel in tudi sodaj nofie po-lastiti se nSo6eB, niti te je polastitl iploh, niti na neprifiakovan na5in; kar je on itoril kot pooblastnik lastnikov „Sofce% itoril je le, je to njegova dol2nost, v brambo laitnikov „Sofieu, ni6 vefi nid raanj. Dostavljamo ie, da Be vai tukaj navedeni dokumenti hranijo pri c. k. okrajnem glavarstvu v Gorici. Sodaj naj sodijo ca&titi 6itate)ji sami, kdo se ho5e na nepricakovan naftin polastiti w8o6eH, Driavna 6ola. V kratkem se imajo noSi viSi cerkveni pa-stirji sniti na Dunaji k skupnemu poivctovanju. Kakor se za gotovo pripoveduje, bode predmet njih razgovarjanja tudi javna Sola. Vsaj verjetno je, Solsko vpraSanje trka vedno silniSo na vrata velikc zbornice na Dunaji, v kateri ie odlocuje vsoda avstrijskih narodov. Liechtenstelnov pred-log je lani provzic&U vcliko gibanja. Liberate! po vsem cesarstvu — brez razllke narodnostl — so vse 2ile napcli, da bi odbili prvi naskok, kl se je imel narediti z razvpitim predlogom tia njih dvajsetlctno zistemo. Priskoclla jim je v-lada na pomo6. Minister Gau6 je predlofcil meseca maja znano preosnovo iolskega zakona, ki pa bistveno nifcsar ne prcminja Hotel je ka-toli^ane pomiriti, potolaziti. Liberalci so se od-dahnili od Liechtensteinovega strahn. In ko se je pred kratkim knez Liechtenstein cel6 popol-»oma odtegnil javnemu zivljenju, so se zaLeli tolaziti se sladko nado, da bo $ njim fiolsko vprasanje za vselej pokopano. A tako ni, tako ne bo. KatoliSka ideja ne deli vsode posameznih moz, ki se vzdigajo in padajo; ona ima sama v sebi nezruiljivo silo, za^asno sicer lehko zaterani, toda prej ali ka- 1884, in sicer meseoa februarija alt marda, kar vze 20. aprila ao prinaoli iz papezeve tiskame dolgo pitipo, v katerem je avetu nadrobno in naftaQono opi-sal — krvavo stegno. 1) --------Ti 8ereda vie mislii, da ti jhitro tukaj preborem — papeievo pisroo o krvavem stegnu, ker ne prcmisli§, da papei piie u6eno, in ni vse za te, kar viaoke glare mislijo. Ne, poaoel ti bom le ttato, kar je za te, iu a tern bodi zadoVoljen. Straiansko je krravo ategao; in jaz se ie cu-dim, kako je je raogel papei toliko daaa gledati, da ni od groz • vmti. Naslikal ti je bom s papeievimi besodami samimi. 6uj 1 Rodilo se je krvavo stegno — uii papei — pred poldrugim atoletjem, tedaj staro je vie sto in petdeset let. Vie to ni cloveikor, kec kdo iM veC dandanes tako dolgo! Pa posluiaj dalje. Boji se dneva, kakor atrupeno zeiiice, le tema ma dobro dene. In ie tadt kdaj pride na lu6, vender pokaie avetu le avojo lepio, pisano stran. Ker avetohliniti ae zna krravo stegno, da je kaj. Tadi svojim prija-teljem se ne k^ie kakor le po noci. Prijateljer iu sluziibuikov pa ima dosti, doati. Gela vojska hodi pred njim v boj, ono pa je dalec tarn zad skrito in daje na skrivnem povelja. Ali vsi vojaki morajo so atraino prisego ae zavezati, da ne bodo nikomur ie beaedice zinili o tern, kar ao zvedcli od krvavega Uegna ali videlt pri njem. In kako zna vabiti l) % #ac jIUuHMttsi gmm^ m^ssasssssssssassssm \\ ii n .^sbsss^sssssssssi snej se spet 2*&nv**pWvisGko Tsplamti. Liechtenstein je Sel, ideja predloga njegovega 2ivi. Solsko vffraianje pregloboko, prebiatveno sega v versko prepri&nje, v naravno pravo Slo-veSko, kakor da bi se dalo od politikov prekri-dati ali od ministra Ganca z kretnim ntonovri-raojem zadoiiti. Pri enih vratih je bo izgna], a pri drugih vratih se mn ho pokazalo — ie silniie kakor prej. Nasi Skofje tedaj se te dni shajajo napo-svetovanje. Oni, kot do§ni pastirji avstrijskih narodov, postavljeni od Boga, gotovo najboljse redo, kako razjeda rak liberalne Solake postave kricansko in nravstveno iivljenje avstrijskega Jjudstva. In oni gotovo tndi ne bodo opustili visofco Tlado spet opozoriti, kako skrajno po-trebno je, da se Solstvo radikahto preosnovi. (Has Skofonki bo imel sroj vspeh. Visoka vlada ga ne bo raogla, ne bo smela presliSati; a nasal bo odmeva tndi v desnici nasega dr-iavnega zbora. In spet bomo do&veli Liechten-steinove dneve, le da se bo tirjatva razlegala-ie odlocniie, jasnise. Sploh se nam zdi, da je pravo naziranje o iolstva in poduku pri nas §e na nizki sto-pinji, kakor smo t marsikaterem oziro se daled za druzimi evropskimi driavami. Res sicer, da izdajamo dosti mihjonov za javne sole, a ravno zato moramo revni stan in suznost, v kateri hlapcuje nase solstvo, tern bolj obialovati. Prvo zio, za katerim boleba Sola in vsa javna vzgoja v Nemftji in pri nas, ki za Nemci vse posnemamo, je njena popolna odvisnost od drzave in politicnih premerab. Solstvo vodi in vlada naucno ministerstvo, katero po vecini dr-iavnega zbora pride in gre. In ker se drzavno-zborska bor'ua vrSi mej liberalno in konserva-tivno strank~ -* tudi ministerstvo po tern pre-minja: zdaj je liberalno, zdaj konservativno. Vssk minister pa sknsa drzavi vtisniti znak svoje stranke, ter pripomocl svojim nazorom k zmagi. In tako se zgodi, da tndi liberalen na-ncni minister sknsa iz sole odpraviti, kar je njegov konservativen prednik vpeljal, ali narobe. Nikjer pa ni strankarsko, od politike nav-dihojeno preminjanje tako osodspolno za na-rode in drzavo, kakor v ncnem ministerstvu. Uenega ministra oblast sega do nSnih knjig na nizih in srednjih solah, sega posredno do vse-n&ili§5nih stolic. Predmet solskega poduka je znanost in ametnost; (i imati svoje vecne, ne-premenljive zakone, neodvisne od politiskih strasti in prememb, neodvisne od ministerske volje. Ti zakoni pravega in lepega morajo biti sveti, nedotakljivi. A ravno to prezira, ravno to spravlja v najvefo nevarnost Solo, kjer vkazuje volja parlamenta odgovomega ministra. ljudi na svojo stran krravo stegoo! Kjer upa, da bo kaj, se dobrika in govori medeao, da vse ocara; tudi ueeno govori, ko je treba. Ce!6 moliti zna, raz-lagati evaageiij, prejemati sv. sakramente krvavo stegoo. Pa gorj6 mn, kdor verjame krvavema stegna. Ooo ie kriceno ni, ker se ga iegnaon voda Se ne prime. Niti ne vernje na aveto Trojico, niti v Jezusa Kriatnsa, ono erti Mater Botjo in avetnike, Njemu ni n:5 mar, f«di Se kdo trdi, da je 5Iovek opioa. Ne ponjta no za nebesa, ne sa pekel; satorej n6J, da ae mora eloveknazemlji veaeliti in viWati, dobro jeeti, r,iti, pienti, malo delati. Ako pa nima§, do-voljnje ti krv&vo stoguo, da vzameS eh silo; da, ee bi one vkasalo, bi ae moralo tSo jutre vae premo-ienje bogaticora vaeti in po enako raadeliti mej vse ljudi. Bogatine, ki bi ae vstavijali, bi krravo ategno ku? podavilo in poatreijalo, njih biie pozgalo, kakor je delalc I. 1871 v Parian, kjer je gospodarilo en roesee in nekaj dni: kar Tlivalo je petrolej po kletih in saSigalo pa!aCe. Sicer u<5i krvavc ategno svoje ljudi vseh bu-dobij ; v vaeh svojih dejanjih kaze oatndnoat, vb© nje-govo poobajaoie je zlobno in hudobno. In ne bi ho-telo ae svojo liudobijo oka^iti. Ono ae vriva v dra-8ino, ono hoLe goapodariti y slovatvn, v politiki, ono akuSa T»ad se spraviti iolo. Xrravo ategno sovran vaako drlavo, posebno pa 6tt9, kjer vkaznje kralj ali ceaar, kakor pri nas. Zaiotilo ae je pred leti in priseglo; Atatrija ae mora [ Naravno. Koliko ncnih ministerstev sledi I dandanes eno za drngira v teka tridesetih let, ministerstev fconservativnih pa liberalnib! Prva odobrnjejo za nrino rabo knjigc krScanskega zna-Laja, drnga ravno nasprotno! Tako se postavno dovoljnjejo in v javni podok wajajo te in one knjige, s knjigami pa ta in ona nacela, te in one zisteme; odvisno je vse od trme in zacas-nega prepriianja ngiteljev in nadzornikov. Ysled i tega omhhoje ^avni podok mej razoirai zistemami, ki se neredkokrat kkljuCujejo; zdaj se povzdiga Kant, zdaj Herbart, zdaj Darvio, zdaj Voltaire, zdaj materijalizem, idealizem itd. itd. Nikdar se pa dijakora ne pove, kaj je to ali ono, tako, da nimajo le oeni recijasnegapojma, niti ne vedo cesa se drzati! Po taki Solski vzgoji brez enotnega smotra se mladi dohovi zmedejo, aiiesar jasao ne ra-zumejo, in ker se razni, nasprotojoSi nazori v glavi kriisjo, se mora poLasi oraajati spostova-nje do resnice, vdn§iti vera v njeno objek-tivnost. Brezna^elna vzgoja naredi tndi dijake breznaeelne, in ker je nafelnost prvi pogoj zna* ! Sajnosti in nravstvenosti, je driavna Sola ne-sposobna odgojevati, vtrjevati prave zna^ajc. Kam mora pa priti dr^ava, kam drostvo po breznaSelnih, brezznaSajnili mozeh! Teziti bi morali tedaj v Avstriji najprej po tern, da se Sola in javni podtik kar mogo^e o-prosti zeleznih verig drzavnib ter postavi na stalisfie od politike neodvisno. PosHni Solski z»kon, solski monopol z ncnim ministerstvom, kakor je to wed la moderna liberalna dr2ava, je vnebovpijoca krivica nasprotl stariSeni in drozini. Cudno, da je Evrcpa sprejela od svobodne Anglije konstitneijo, a iz te konsfitucije izpu-stiia ravno to, kar je v nji najdrogoceniSe: od drzave in njene politike neodvisno Solo, pro-stost podukaf U6nega ministerstva angle Ska vstava ne pozna. Najvisi Solski vrad je tako zvani ttvzgojevaIni odsek tajnega sveta." Delovanje tega vrada pa nikakor ne obsto-ja v vladanji in centralizovanjj Solstva, impak v podpiranji in vspodbu-janji privatnih Solskih drustev. Najvise sole, kakor vseu&HSca v Oksfordu, v Cam-bridgu itd., kolegiji v Etonu, Harrovu itd., so od drzave neodvisne in imajo v zmishi v-stanovnih pisem eerkveni znafiaj. Ljudsko solstvo vodfjo privatna §o!ska dra§tva. Takih drn§tev je deset; najvefie je nnacijonalno solsko dru§tvo,B ki je I. 1874 v svojih solah stelo 1,573.831 otrok. Vlada ne vriva takira pri-vatnim so lam svojih nadzornikov, ako same tega ne ie\6. Njih vrhovno vodstvo i-majo skofje. Duhoven ima ceI6 pravico uci-telja odstraniti in prepovedati rabo solskih knjig. razdejati. Ono je v? pred sto leti trdilo, da Ijadje I . na zemlji ne bodo pi ; srecni, nego takrat, ko ae bo | J zadnji kralj zadavi! s Crevotn zadnjega dubavnik.v! Tudi dnhovnikov ne more ?ideti krvaro ( stegno. Tiste razkolniike, ki imajo ieno in drnzmo, I pope namred, — kakor pratijo, da bo prtSel edeo v j I Podrago, no, take ie ie — le kmtoliikih ne more I atrpeti; pozenilo bi jib rado rie danea vae; ker pa I tega neiejo, jih 6rti, zmerja jih za farje! Pred vaem I ae pa zaganja krvavo ategno r rtmakega papeia. No, I vie vemo, zakaj. Ve namreS in je moralo vie toli-1 kokrat akaiati, kako ma ana papei zacoprali, da ae I ne more Se ganiti, dokler mn vaa rebra pretipa in j aeSteje tso iile. Zato se je pa tndi atraSno nad pa-I peiem maieevalo krvavo ategno. Odjelo mn je deielo * za deielo, posledojifi ae je privaiilo r Rim, da ga se tarn plaii. On pa malo ali nic* ne porajta za vae to. 8ploh, Le smemo govoriti. kakor imaS ti na- vado: aam ziodej iz pekla mora biti v tern krtavem ategnn! In rsa, nisi ae motil ta pot. Vganil si jo. j Govoris resnieo, kakor sam papez, ker tndi on pravi. | da aam hadiCer dnb oapihaje krvavo ategno, da (rt, j a katerim sovra^i pap ;a in terkev, je satanoT &t; I in kraljeatvo krvavega stegna je kraljestvo — sata-| novo ! I Vidii tedaj, kam amo priali. Sam bndid atraii | ljudi pod krvavim stegnoml Huj, krvavo stegno, kdo I [ je vedel, da ai tnknf Da, takoje, videl in popisal je I | je papez aam, in njemn moramo verjeti. Zatorej pa, I I ko bi ae ti imelo spet pod kakim dreveaom pokazati, 2 | Tako je v svobodni Angliji, ki si je, ako- | ravno protestanlska, vender ohranila toliko zdra- vega prakticnega cnta, da razume, kako proti- naravno, pogubno je drzavno, politi5nim interesom pokorefte se §olstvo! i Dezelni zbor goriSki. IV. seja dne 5. navembra 1889. Tocno o 5. ori odpre del glavar sejo. DoSlo ja aopet ved peticij in proSenj, katere se izrotijo deloma peticijskemu, deloma pravnemn odseku v t *retrea in pornfiilo. Kot prva tocka dnevnega reda je bila vtemelji- tev vie zadnjiL omenjene^a, no poal. dr. CrregorLic-u [ atavljenega predloga zarad vpeljavo verskega podnka ! na obeh oddelkih del kraetijske iole. Poslan«<2 v ! kratkem govorn pokaie potrebo takega podnka, rekii, da kmetijako iolo navadno obiikujejo mladenfii, ki so pred kratkim kooSali ljudsko iolo, ki torej ie vedno potrebujejo verakega poduka; doBtavi tudi, naj bi ponceval kak duhovnik, kije gotovo za to najbolj s po sob en. Stednjie predlaga, naj to predlog odda pravnemn odseku v pretrea, Za predtog je gksovalo vaeh 9 navzocih alovenakih poslancev, a proti prav toliko navzo6ib laskib poslancev. Predlog je tedaj padel in Tie pride niti v pretrea. Na to poroia v imenu pravnega odieka poal. t'erin o proSnji cestnega odbora tolminskega, da se moat Lez Idrijco pri Tribnii vvrsti med aladovne. Predlog ae sprejme brez vgovora koj tndi v tretjem branji. Tako so ae vslieiie zaporedne proSnje in spolnile se veclerne 2elje ceatnega odbora. Poal. dr Nik. Tonkli poroda v imnnu istega odseku o proitiji lovakega druitva v Trstu ca prenaredbo in apremerabo obatojeLe, za Goriiko veljavne postave o varstvu divjaL'ne. Ik raznth mzlogov, posebno pa glode na tezave in aitnosti, ki bi uastale pri tzvrsevanji po-atave, ko bi se predrugaSila v smislu onega druitva in tndi glede* na to, da jd o. kr. vlada vie obljubili o avojem 2asu predloiiti postavno novelo k obatojecl postavi, pred^ga porofievnleo, naj ae >> proinji proide na dnevni red, Lemur zbor tudi priirdi. Na predlog pravnega odseka in njegovoga po. roLevatca dr. Vfrzegnassi-a odstopi ae proinja tiLite* Ijev ljud-kih iol v okrajih GoriSkem, Qradiikcm, So-2anekera in Tolminakt'm za zboljianje in povisanje njthovib plaL dd. odboru z nalogom, da naj on od doticoib e. kr. okrajni iolskih oblastib pozvo potrebne atatisttdne d»te, kakor: koliko iol vie obatoji, koliko ntkako ae jih ie namerjava vstanoviti, r kako pla-6iIno vrsto apadajo in bi apadali nastavljeni uditelji, ker vse te okolaoati se morajo glede na finance razmere naSa deiele jomati v puitev, ko bi ae hotels premeniti del poatava, po kateri ao orirnerjene place uLiteljem ljudskih sol; o doilib pozvedbab i&j odbor o avojem fiasu porofii. in stavi konkreSae predloge. V imenu del cdbora porocata potem dr. Tonkli in dr. Verzegnaasi; in aicer prvi o proraLunu goriikega meata za 1. 1890, drngi P«, da naj zbor potrdi nciteljtt Franca Strnad-u iz Crnic* dovcljeno poJporo, da je mogel obiskovati teCaj za rocno dela na Dnnaja. Oba predloga ae aprejmeta soglasno. SiedniS alede* so nekatera poroiila raznih poslancev peticijskega odseka o doslih proinj^b za podpore, in zbor aprejme vse stavljene naavete. Ii- prekrtiaj se trikrat in reci: Beii, hudif! In vsak dan pa6 ne zamudi zraolili en BOce nastf ter pristaviti: „krvavega ategna, reii nas, o Gospod !* No, zdaj bo pa vender caa — rekel bos, morda vie godrnjaje — da mi enkrat povei pravo itno kr-vavega ategna. Naj bo, on, aliiaj je enkrat. Ce hoiei prar redeti, povera ti naravnoat: krvavo stegno je masonstvo, ali ce umea bolje nemSko: frajmaurerdtro... No, pa vie zijaa v me z deboiimi o^tui in z odprti-mi ustmi: ha, kaj pomeni frajmanrerstvo? Cuj no: to jeiato, kar slovenaki prostosi, darsivo, frajmanrerji pa ao slovenaki prostozidarji. Poeakaj pa! Ne da bi me vie razneael, 6ei, trdi! aera, kakor da bi bili vsi slovenaki zidarji od krvavega ategna! Na zadnje bi me zoali Rencani ali Biljct ie toiiti ali ceid kamnjati, kakor ao baje tadi pod vSraiko goro nabrali kamnja, da bi, kakor Judje sr. Stefana, aprpjeli nedolinega Hodn!jo; ki ni revei ni6 drogega z?krivii, kakor da je popiaal „be3edo", pri kateri je bit navzod. Se zidarji pa nlmam rad opraviti. imajo bat in zlico, znajo nabiti in nacmokati. Da ti tedaj povem, prostozidarji od krvavega stegna imajo vea drugaSen poklic kakor reniki ali biljski; ker krvavo stegno ei misli aezidati rse dru-gafno poslopjo, dosti vece. Katero je pa to poslopjev kako visoko, dolgo in Siroko, iz kakega k^mtija iu kar 3e drngega apada k temn, povedal ti bom drug pot, akoravno bi ti raji vze danes vse to zvedel. mod teh proSeoj na} omenumTTe ednd,~ki se je tudi aoglasno sprejela, ter odstopila doz\ odboru z nalo-gora, da jo pri c. kr. vladi priporoca, ia ta proSnja je doila od obcm &t. A.ndro2, Sovodnje. Mireo, i. t. d. ter zadeva zgradbo navega mosta cez Soco. S tern jo bil dnevni red izvrsen; dez. glavar sklene sejo In mpove prihodnjo za cetrtek 7. t. in. 0 5. popol. Kaj je politika in kako se mora politikovati ? &e bolj kakor nevednost, ikodi v politiki sebi8-nost. Politik mora namreS sluziti javnoum biagru, mora Jljttdstvo poducevati o ojegovih dolznostih do drzare, kazati ma, kako se pride do prave, tattoo ia vecne sre3e. Veliko odgovornost iina politik, ker za njim etoji mnoiica vedinoma slepa, ki oe ZDa razso-jevati vetikib diievnih vprafiaoj. Zatorej «e navadoo •e vso strastjo oklene svojih voditeljev, 2 njimi ia za nja gre t ogeoj. In blagor moiu-politiku, ki si je, na tela stoje{ vetike ranozlce, zepisal na zastavo: blagor aaroda — najviSa postava — tuprema lex; to ne nicer v zmislu Maecbiavellijeve LoTistnostiie teorije, ampak r najblaiem pomenu evangelija Kristusovega, ki jo tud: rekel, da je prifiel lam eluiit, ce pa da bi njerau drugi sluLilf« V tern ja izreSeno nafolo edino prave, blage, narode csrecujoce politika, naeelo, katero imasveto, neoikmnjeno biti vsakemu. ki se cuti poklicanega, da otopi iz ozkega privatnega kroga v javnost. Sebicnez-politik pa omenjeno evangetjsko ruLelo preobrne: narod oaj mcni stuzJ, do pa jaz ncrodu. Hebi6nez sebi vse podvrio, sebe postayi s;a najviSi cilj, v katerega vse drugo obraLa. Uce pa ali lastne slave ati bogastta alt kake druge dobrote. Iz gsebiftne politike izbaja danfanea narodom najyefi xloga. Oaauiki so sicer prekorietui in prepo-trcbni. Ne moremo jih veft pogresati. Koliko je pa takib caimikov, ki svojo politiko ravnajo po koristi one ali druge osebe, ki obcni blagor podrejujojo pri* vatormu; listor nadalje. ki se ravno zarad tega od-poveriajo vsakemu naoetu ali pa zastopajo in aagova-rjujo najrazlifniia, colo skrajnostno si nasprotujoca nafiela edino zato, da sluzijo vsem straukam ter tako dobijo yeC narognikov. Taka politika narode oku/ujo ter vgonablja du-ievno ia gmotno. Dusevno, ker breznacelna politika duhove poplitvujc in vlenoblja. Ona krha naravno rnziodnoet, spodkopava vero y objektivno voljavnost naeel in resnice ter vzgaja veliko mnoiico, da je brezvoljna, slepa igra&a v rokah vsakaterega preme-teucga demagoga. Neverjetno je, b kaki zavetti in neypogljivi kreposti more oarod vzgojiti nacelna, do-sMna politika, ki se ne yklanja trenotnim vtisoni ali osebot koristi. A Se bolj noverjetno je, kako more breznaLelna politika, ki se preminja po osebnostnih osirih, y Ijndstyu zaduSiti vsak nravstven 6ut ter je duSevno popolnoma pokvariti. N;5 manj pa breznacelna politika no skoduje tudi gmotnemu biagru narodovema. NaLela segajo namrrc tudi y poevptne reti. ObLno blagostanje je yse odviano od tega, kako Se yredijo jrazmere mej delarcem in gonpodarjem, mej bogatinom iz ybozcem, kako se yrayoajo knpd'jske zadeve, kako se razdol6 javna brcmena in davki pt-avicao mfj raznimi stanovi. So-hiinen pa, ki jo y politiki "zatijil naLelo in yest ter druge^a ne ie6e nego syoj iep, je pri prayIjen zago-varjati in glasoyati za poatave, po katerih se mali pos'-stisik in obrtnik na roilost in nemilost izdasta odf*ru&nemu kapitallsia in 2tdu. Brezvestni, ker brez-naielai politiki se debeiijo pri javnih jaslih, mej tern ko kmet vrair.i od gladu. Y besedah se dobrika, se hlini kot Ijudskega prijatetja, nosi zyonec po ljudskih in delayskih shodih, na skrirnem pa spravlja zaklade in vkrepa, kako bi syojetou .prijatelju" zidrgnil vrat. Tako je s politiko — brez naieU brez vesti, s politiko, katero yodi in doloLuje sebicnost. — Dopis. iZ hribOY, 3. oovembra 1889. „To je sopet eokrat Lez re& let nSo2as po Bozji, pa tudi po moji yolji". Tako sem vskliknil, ko sera slufajoo opozorjen preeital Ta§ list. ReLem opozorjen; jaz sem bil sioer naroSen na vSoeou, ali y resnici Yam povem, da mi je ladoji cas tako prisedala, da je nisem mogel veC citati; kakerirta mi je priila po posti, tako sem pustil, niti odviti je nisem yeC mogel; pa zakaj bi jo bil tudi cital, aaj sem 2e naprej vedel, da je od prve do zadnje vrste polna osebnosti, pogreya store la$i, da nekatere osebe grdi, drnge pa y zvezdo kuje, in yse to le sarad — vbogib letnih 1200 gld. Zadnji 6as je p»6 bil, da so ae laatniki „SoSa" ojafiili in osrdiii, ter dvngim rokam izroiili syoj in tudi nas list. Kara bi bill mi priili, ko bi bila 51a stvar y tern tiru naprej, ko bi te bilo Le dalje pnstilo syonec noaiti in prvo vlogo igrati raojem, ki ponod sejejo Aem!rf delajo zdraibe in prepire, in ki so naj vefi zakdvili, da se Vam Goricanom ni postavil in zidal „N»rodni doin". Posebno je nas zadovoljila izjava aovaga vi edniStva; to je program, katerega more z minn> vi-stjo podpi-sati y«ak Sloveneo; to jo zastava, pod katero se lah-ko zjedinimo in zbiramo vsi. Resnica in pravica naj bodeti yodilo, politiSaa vprasanja naj so stvarno raz-pravljajo, osebnosti naj se pust« na strau in le toliko se je treba edoe ali druge dotakniti, kolikor doti6na oseba to ali ono na^elo. to ali ono stvar zastopa. Tudi to mi dopada v VaSem programu, da hodete v miru in slogi jsiveti z.naSimi sodeielani; saj smodrug na drogega navezani, drug oddiugegaodvisoi. Yedno draienje, pikanje, hujskaoje ljudi odtujuje in ne obrodi pruvega sadu. 6e bodete pa nnpadani Vi, bodeto vie znali odbiti tudi napad. Ali Ytdno je §e resni^en pregoyor: lepa beseda lepo meato najde. To svojd mnonje sem Yam nckako moral nazuaniti, ker mi je te bewde" sree narckovalo in kar eililo v pero; na nas tmroSnikih pa etoji, da se oklenerao in drzimo pierojone „SofieM. Politidni razgled, Prihodnji teden w J.'opet bnidejo na Dunaji avstrijski Shofi ali osebno ali po svojib poobla§-cencih k skupncmu posvetovanju. Iz na&e cer-kvene pokrajine vdelele se osebno tega posve-tovanja nadskof goriiki in gkofa tr^aSki pa porelki. ^idovski listi ic naprej vedo povedati predmetc, o katerih se bodo posvetovalt vilji cerkveui dostojanstveniki; ali to so le vgibanja SaHnikar-jev in kot takim jim ni dati veliko vere. Le to moremo zagotoviti, da se bodo pri tejSkofovski konferenci razpravljala vpraSanja, ki zadevajo cerkvene interese v Avstrlji. Grof Kalnoky, minister zunanjib zadev, je te dtii obihkal kncza Bismarka; ta obisk nekl naj bolj velja orijentalskiinu vpralanju in le vedno zavozlanim homatijam v Bulgarijl. Ker je bil pretekle dni princ Koburiki na potovanji in tudi na Ncmskem in ker bulgarski narod toliko Leli, da bi bil le enkrat koncc tomu provizorifinemu vladanju v Bolgarji, ko vlade ovropske, zastu-pane pri berolinskem kongresu, niso §e priznale vladarjem buJgarskim princa Ferdinanda, zato politiki nekako slutijo, kakor da bi ta Kalno-ky-jcv obisk imcl enkrat re§iti ta provisorium v Bolgariji. V tern mnenji potrdi nas tudi to, da je nem§kt cesar obiskal sultana v Carjem-gradu in da ima v krutkem tudi laski ministerski predsednik Grispi romati k Bismarku. Predarlski in bukovinski dez. zbora sta svoje delo ze koncala in se razsla, drugihdelo-vanja bode tudi kmali pri kraji. Iz itajerskega dez. zbora naj omenimo za stajerske Slovencc ime-niten predlog, katerega je stavil posl. dr. Radey, vsled katerega predloga bi za naprej poslanci kme6-kih obdin volili dva zastopnika v dez. odbor, in iz-med njih bi bil eden z juznega ^tajerskega t. j. Slovenec. Ta predlog, katerega so podpirali tudi konservativni Nemci, se je izrottl odseku v pre-trcs. Cehi pa se niso mogli zjediniti glede a-drese na cesarja, katero so predlagali MladoCehi. Doticni odsek v svoji veftni predlaga, da se o adresi, ker niti po obliki niti po vsebini ni pri-merna, da bi se cesarja predlozila, in ker tudi sedanje Lasovne razmere niso vgodne takim a-dresara, preide na dnevni red. Iz inozemstva nam ni kaj takega porodati, kakor Le zabilezimo kot poseben liberalen Lin fran-coske vlade, da je 55 duhovnom vstavila plafio, ker so pri zadnjih volitvah glasovali in delali za monarhijo. Domade in razne vesti. ProvzviSeni in premilostivi kaez in nad-Skof se je sinoci odpeljal na Dunaj k posvetovaDJu, ki je bodo imeli te dni avstrijski ikofje y predstol-nici cesarstva. Veleud. g. Pr Sedej, profesor bogoslovja y osrednjem semeuiSfii, je imenovan za dvornega ka-plana in odidc drugi teden na Dunaj kot Studijski vodja v visi bogoalovni zavod pri Sv. Avgustinu. Mi vrlemu in udoncmu gospodu in prijatelju 6estitamo, akojravno bono ojegovo izgu^ liik> oWstUi. Za njegovega namestnika pa in suplenta za stew zakoQ je postavil prevzviSeni knezonadikof veluc*. g. Al. Faidutti-ja, dozdanjega spiritual v semeniSii. Iz Kanala se nam piSe: 4. t. m. tukajzbrani duhoyni Kanalskega dekanata izrekamo posebno za-dovoljuost nad tem, da je dosedaj omahljiva .Sofia" pnSIa drugim moJem v roke; ob enem pa tudi, kakor nam kaze ^Nova So6a", zelo obialujemo korak v. Z. g. dr. Ant. GreaioraiC-a, da se je Iofiil od ve5iao slovenakih doielnih poslancev in zacel hoditi rivoja pota. .......... * V. 6. g. dr. aregordifi se je odpovedal de- zelnomu poslaustvu. Iz Kala na Kanalskem smo prejeli obiirai popis o slovosnosti pri blagoilovjenji novega altarja, ali zarad pomanjkanja proatora sprejraemo le to : Altar je izdelul umetni kamnosek in izdelovatelj al-tarje? Ant. Trobeo pri av. Ivanu v Trstu. Novi altar napravljen in izdslan v itrogo cerkvenem ilogu, ja deloma is aabreiinske^, doioma is ropentabenkega kamna, v katerega so pa vdelani raznobarvani kamni in razhone vrste marmorja. Altar je svetol ko croalo, vso delo je krasno in dela vio 6a-»t mojutru, katerega ob enem kot vrlega narodnjaka in poltenjaka pripo-rofiamo ¦ mirno veitjo viem cerkvenira proditoj-nlstvom. Res, zalostno, da le sloveaski naSi poslanoi znajo eeniti, kako koristen bi bil veronauk oa deielni kmetijhki Soli, ker oni sami ho podpirali dr. Grogorfiifiey predlog, naj bi se 'peljal za dijake, ki se uee kme-tijstva, tudi veronauk kot uoni predrnet. Italijamki ponlanci so ta predlog zavrgli. Zii se, da no vcdo, oemu je prav za prav kmetijska ftola, V obtfe ae miili, da so ima naSe krnetijsvo po nji povzdiguiti. Prav. Kaj pa dandanes naj bolj povspesuje propad kmetijetva sosebno pri nas? Prvo in prod vsern zapravljivoit in razkoSno zivljenje; drugo pa nebo in zemlj') pretre-sujooo klotvino, kstere posluKati imajo najbolj pri-loznost' isti gospodje poslanoi, kateri so prodlogu odrekli svoj glas. Tomu pogubnemu ilu bi to pa najzdatnisa y okom prillo, nko bl so zvuroukom oa-semu kmctskotnu Ijudstvu vcepilo v sree raalo tiitega, ki se imenuje stiali BoLji. Le vera brzda poMjivoit in uoi z niafim zadovoljnim biti, le ona zna zavesarati bogokletne jezilce. To ima pass posebno vainoit r;a ti-ste mladenitio, ki imajo kdnj kot vzgledni (?) kmeto-vavci po deieli dajott ljuditva dober vzgled ne le, kako se repa seje, ampak tudi, kako se varono, po stanu, kristijansko zivi. Potom naj pa kdo refie, da ni libe-ralstvo sovrazno tudi gmotnemu napredku nliega ljudstva! ? nKrvavo stegao" — se je privalilo vze v Ljubljano in plafii — prod „Narodno tiskarno. Pri-kazalo se je nSlovenskemu Narodu," ki ae v stev. 2. nov. tako kriza pred njim: „Stara „So6aH bode odetej pisana v M. dubu, kakor kaiie liatek: 9K t va v o s teg no v trinajstih poglavjihw. Za poStnega. ravnatelja v Trstu je imenovan g. poitni svetnik Karol Pokorny, ki je doslej imel zacasno vodstvo poitoega in brzojavnega vrada. Gosp. Pokorny je se razmerno m'.ad, a isredna delavna sila. G. prof. Berbud nam jo spot a castno besedo zatrdil, da ni pri zadnjih volitvah nikakor agitoval, da pa ne more oa earn odgovoren biti za to, da so ga drugi postavili za kandidata. O cesti 6ez Gradeo ja stavil bl. g. posl. And. Kooijaniio v dezeluem zboru naslednjo peticijo: Ysled proinjo do praos. 30. junija 1884 (stv. 2913 al) podane v namen, da bi se na prime nm n i6iu omognfiilo gradenje skladovne eeste 6ez Gradeo, zapopadene pod 16. toSko 61. I. dei. postave 24. novembra 1868 je visoki deSelni zbor v seji doe 19. julija 1884 aarocil de^elnemu odboru, naj si priza-deva doceci med eestnima odboroma GoriSkim in Ka-nalskim in neposrednje interesovanimi ob5inamt tako poravnavo, po kateri se od&tranijo vse ovire, ki so vatavljnjo izuelovanju omenjene ceste. Ysled tega je bil dez. odbor povabil k ustni obravnavi imenovaua oestna odbora in zastopnike interesovanih ob2in, da bi dosegel v tej zadovi po-trebno sporazumljenje. Obravnava se je vrsi'.a vdezelni, dvorani dne Si oktobra 1884 in je popisana ˇ zapisnika slov. dez. odbora de praea. 3/10 84 Stv. 4227. Ysi povabljenci so so je v deleiili samo cestui odbor Eanalski je uismeno naznanil, da ne pride in da protestuje proti gradenju oeste 6ez Gradeo. Cestui odbor GoriSki pa in vsi zastopnikt obSia celih Brd so na nedvomen nafiin pokazali, kako iskreno iel6 tu kako radovoljno so pripravljeni zdatno pomagati Kanalakemu o8stnemu odboru, da bi se vze enkrat zgradila imenovana cesta, katera bi na kori-stila samo Brdom, ampak tudi obiiuam Sirne Fur la-nije, posebno pa onim Sormiuskega okraja. Ceatni odbor je pri tiiti priUki bjwU, da je bile priprsYljen izvrSitf delo t avojem okraji, kafiero bi eteb t 10.217 gkL Snwrtiask* ottroa ja isjatilft — ia ja a* to tad! vie priskrbela t avojih prevdarkih, da. bote t podporo jtenatekemo okraja odmeoHi . t 2000:— ˇ deoarjn in 1000 roenih robot. Biljaaaka obwaa 19 aa itti aamen ponu- dilapodpora..........f. 300:— Koto** obftn*........, 400:- ali 500 robot. la Joaip Padovan, kot aattopaik poaeb-aega droits obrtniko? t Korminn, je potoiil foranalno ponndbo, ˇ kateri je podpbanik........ . . t 825:50 podporokanaUkamuokrajo; torej skupaj f, 3525:50 Vac to pooodbe ao priloiene omenjeaemtt ia* piteiku 3. oktobra 1884 is to nanajaju t aktib alov. dot. odbora. (Konee ptib.) GerM&t itmljittno-odveino obligacy* a© 4m 31. oktobra t. I, iairobaae: «. obligaoije a odaeaki; po 50 gW. Hot. 107 ia 236; po 100 „ „ 388, 433, 737,837,98*, 998,1020 ia 1028 po 500 , .17, 19, 32, 228; no 100G , , 135, 408, 549 ia 575. k obligaoijo ftrka A iter. 5 erica A aa 400 gl oarkev «a a. Gori, . U , , , 350 , aapaija VoW*, . 42 , , , 180 „ . Fan*. , 68 . „ , 150 , eerkev aa a. Gori, ,119 , , , 130 , daviiaa a. Barbara Ylpavi .132 , , , 80 , obcina Geaaoea, , 154 , , , 670 , , Triie, » 181 , • . 250 , eerkev y Medani, „ 244 , ,,1080, ,e.H:roiumavKosani ,247 , , , 930 , fama eerkev v Bovco, ,251 , , , 1650 , Tdika eerkev v Gorici, ,287 , , , 160 n eerkov aa Gradiikati, » 299 „ , , 110 , obeina Deakle, ,307 „ , , 5280 , Goriiki verski salog, ,322 , , , 2630 , eetkaT M. D. y Kojskem, , 421 , ,,1710, ,a.UrhavBibeobargu » *27 , , ,4730 , iupnija v Biljani, ,433 , , , 50 , earkov a. Koejana t St, Koejann, , 473 „ , ,4856 ,*ipoijav.st.Patruna3oei , 12 , „ , 1410 „ „ v Breaovici pa le aa 710 gld. inzaoatahh 700 gl. so bo izdala ooto obligaeija crka A. Vae to obligacije a 5% p*«m> '»•* *• »P**-ievala doielna blagajnica od 1. maja 1890 naproj. c. obligacije ie v poprejinib dobah izirebaae, pa ie ne xealizirane, od kojih obreati tudi ved ne toko: 1, obligacije a odre*ki po 50 gl. stOY. 83, 232, 233 in 234, , 100 , , 394, 463, 464, 931 in 395, * 500, „ 28, , 1000 , „ 576, 2. obligacije crka A iter. 147 drka A za 250 gid. iupnija Baguaria, « 152 , , , 60 „ obiina Kaaeljan, , 234 , , „ 60 „ poddrnzQiea a. Jurj* ˇ Breatinji, „ 291 , , , 50 , Frid. Sig. Riva. Za posestnika Vinogradov vaSno. Kje in po kaki eeniaedobira bakreai vitrijol, ae tocno poavo pri Todstvu del knot. Sole, alov. oddelek, ? Gorid. 6rvi nam niso \jubi oa Trtn, ie oeljabSi pa po OYatliJSnib loneib. Ztre ao ob goijoeih raatHinakih oatankib, a tudi 0 konmicab. Na trtn sieer ne Sko-dojf>jo znatoo. Fo OYotltcaih loncih pa ae lotijo koreoia, «e jim zmanjka mod pratjo goijo&h raatiio-akih oatankov. Teelcrat cvetiee popolnoma konoajo. Preganjamo jib, 6e priHremo a orehoTo Todo ali pa a tako, a katero poparimo orehovo listje. Ta jib konea. Namo&mo pa tadi fondfovo moke. S tako vodo pri-iijemo CTetioam, In vai ini tr lonea pridejo na pOTrlje. Tedaj jib poberemo in koneamo. Kato braniti klobaso po lett do nimamo snSilnioo, denimo klobaae in gnjati ˇ dobro aaprto aobao pec" ia jih atspimo a preaejaoim pepelom, ali jib pa savijBO t papir in denimo r pepel. Drago «adje. Oakrbaifitvo nekega poaestva ob Beno prodalo jo konci meseaa septembra 200 jabolk ipaiirakega drevja ia 100 mark, torej jabolko aa 50 Tinarjev ali 30 kr. naiega denatja. Kaznovan poredneg. Y obLini Tepln na CeSkem poSkodoval je neki fantalin 31 ob eeati ato-je6ih jablan. Zlodejoa so rasafiili, in okrajno aodiaSe mu jo priaodilo 9 raeseeer hude jefe, vsak meaec po eden poat in povraCilo sodoib stroSkoY. VredniStvo gospodom naro^n feom. PoYdarjali arao sieer vie r sadaji iterilki na-Sega liata, da boyo Yredaiitvo „SoZem ne bo sloLi]o Gsebam, ampak lo aaoolom. To ponavljemo ie enkrat. iCakor bri bi ao akaialo od katerekoli atrani omajeYati naio aeodYtaaoat, tako da bi no mogli popolnoma in brez ozira na osebe sago-varjati prarico, ali da bi ae mogli a rasaico na dan, damo eaatao besedo, da ae odporemo Yj^doiStTu. Oaebnoati ae bomo izogibaS, a razarao ae paL tamo ob eebt, da Ie toliko. kolikor ae bo dalo, koli-kor hneaa. oaob ne segajo y atvar, katero zaatopamo. In priailjooi amo tIo zdsij pe&iti so z 0»>bof katero ime jo bbtveeo apleiooo a najaoYcjSim raakolom GoriSkiw. Mi cenitwo zaamgo dr. Gr. za aarodao atvar aa Goriikem. Zmalugam^gre pla6il«», prizoanje. In prepri&mi amo, da to bi pre] ali kasaej ae tzoatalo. I«e jo bilo trola dr. Gr. taka:i, da bi ga bii nared a am, in rfeer ritituin iapoatavnim po-tora poklical na viie ma^te. Toga pa dr. Gr. ni La-kal. Kakor jo razvidai ia izjave ,S>cinegau lastoia-tva, ki jo priaaJUmo datte-f na prvem meatur je dr. Gr. aamoobiaatae izdtfjateljatvo .Soie' izroLtl moia, ki ga je a a m p'»kK-*t, in M*cerT kakor so zdi, a torn nnmeoom, da bi ma v. Soi*u gtadii pot do df ieltiega odboraiitva. Dr. Gr. hi; j«; zdelo prered aamegi *'be priporod'iti, to jo imel siurtti w-nj drag. To je tudi atoril oil njega poatavfjeui izdajatelj. No pa, kdo pride v odbor, je bilo kone^no od-viano venderkod poslaneev. T« a> biti postavno YoIj|ni, in kot taki n hi izbrali v odbor drogogi moia. Taktika je zahtevala od dr. Gr., da bi a* bii vdal vaodi tor oakal. dokler bi narod ne itvoliV v delelni zbor poafancev, ki bi botelt ujeg* poalatt v odbor. To bi bilo korektao, vstavoo. A zaeett zdaj narod pregovarjati in sfiavatt proti poelancim, deir da mora izvoijens odbornik ac odpovedati io poafanci le njega, dr. Gr., izbratt, vatanoviti y ta naraen ce!6 nov liit, tako poatopanje je i uekorek^no i novatavno. Poslanci niao pad otroci, da bi ae dali z iaganjem vgaati. Mi neLemo ta presojevati, kdo bi bi! spowbniii za odborai&tvo, denimo, da je dr. Gr. re* apoaobniai kakor viak drugi, reci amo le hoteli, dato n i n a-6in, na kateri ai znacajea moi pom»ga a am do viae atopinje. To kaie prri6 breztaktnoat, dragic aebienoat, Bekli amo, da oseb&m se ne bomi klanjuli. Kar ae pa tiie dr. Gr., izjavimo ta 06'ttuo, da mo* ramo delovaoje njegovo kot javne oaebe obi >jati. Ve» avet v6, da jo njrgovo iroe zadojib let teaoo zrlru-ieno ae zgodovino ,8060". Nam ni znan alovenski list, ki bi anal mej kridanatvoia in liberaiizmim tako poarejevati, ki bi znal tako v en koi metati dobro io slabo, recimo, ki bi bii tako b r e z n a 5 e i e n, kakor je bila *SoLau, tudi pod Yoditvom dr. Gr. Ni nit ie tako kridanskega, a tudi u\6 tako liberalnega in radikalnega, fiasar bi ue bila vie „So6i* priporo-eala. Ona je Iiberslcem vedoo pomagala u zadrrge. Priporoiala je „S!ovana\ nSl0Yanski Svet", ,S!o-venski Farod", a za konaervatiYne ItBto ni raalo ali nikdar imela gorke beaede. Bresnadelnoat je srart zdrarc po-iitike, in moiapolitika, ki * jaroem delovanji ne pozna na$etnoati in atro-ge do8lednoati, smatrama kot ne»po-sobnega za javnost, njegovo delovaoje za pognbno narodn, daai ao zaLaani vapebi njegovega trnda ie tako atjajoi. Sieer pa, cko hoeemo vedeti, komr koristi dr. Gr. politika, na kateri atrani atoji dr. Gr., vpraiajmo, 8 katere atrani ran hvalo ptoskajo. 80 atrani, kjer velja radikalni ,31. Narod* za edino zvelifiarea evangelij. Od tod se pozdravlja, se < proalavlja gibanje, kateremn na deln jo dr. Gr. To gibanje je posebno od zadnjih volitev v zvezi z gi- i baajem mladoatovenskim v Ljubljini, in to posledoje jpet a mladoieskim... Govori ae o vredoika ,No?e SodV d* je ali da j« bii aotrodnik ,81. Sveta*. V ti droibi najdemo dr. Gr! Od tod, a pomodjo to atranke hoco dr. Gr. dose&i, 6e^ar ie\i?l Ako hodo dr. GM da reSi evojo east prod'koa-servati/nimi Slovenci, pozivljemo gi, n*j javno in odlodnoizrefie, da sejetooMl odlibe-r a leer, da 3 e jim zahrai juje za. njih 6 e-s titanje, da ne5e nikdar in nikolivco imeti i njinti opraviti. Dokler tega no atori, oataue nai politiL3 pop.; 11.51 zve5. Ma^ne knjige po isti cent kot v Ljubijani, prodaja v Gorici t Scmeuiskih alicah it. 10. EiliEIJiSSEi T1SE15S1 v Gorici, v nwoskih alieah h. §t. 14, I spreiema v tisek &»Jfs^ kaftzlce; ^aamlke^ v/lxWmc Hate, vabila, okroioice, sonete, pet! J cije, cenike, jedilne liste, bolete, vczne in mrtvaike liste, z>ln& piscia in vsakorlna dela, ki spadajo v delokrog ttskarske nmetnosti po prav ntzkib cenah. Tiskarna ima v zalogi vaak«Tra(mlh tlakaaite sa cerkYcao r«J>«9 kakor: za spri- | Sevala, raLnne, dnevnike, zapisnike, preglede, razkaze, posnetke, kanonske table, matice (matrike) za I krst, birmo, zakon, smrt, velikonoine liste, kakor tndi za popis duL (status) v latmskem, slcvenskem, 1 italijanskem in neiuSkem jeziko itd. itd. Tiskarna daje poroitvo za natantno in bitro postre^bo in za nizkost cen. Zzdsjatty ill odgoTpnu urednlk: M.Ltmi& — HiUryayska liskatiiA y Gorici. %