Leto II.
Poštnina * * ST* * pavšalirana.
Ljubljana, sobota 24. januarja 1920»
KFsnvftm
Štev. 19.
C«b« po pošti: tl CfiO lltt . 8 Si'-* Si pil Isti . 8 25'— n m uti. b 13*— aiaisK..! vso
taljoW|Ml«*tti« VSI
HndiKtn h ipraa: lspttv]m ifla tt.fi Ml tticfu tar. a
Posamezna številka 30 vin, - NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 30 vin.
Jngoslavila prosi odloga.
v, tDU Lyon, 24. jan. (Brezžično.) Ka-•Of se poroča iz Belgrada, je verjetno, da ^fiJ*fŽoslovanska vlada, preden odgovori Hetitu tivno na, zadnje sporočilo vrhovnega
sveta, prosila zavezniške vlade za podaljšanje štiridnevnega roka, ki jc določen za odgovor.
Protest proti samodržcu dr. Žerjavu,
Ljubljana, 24, januarja. Dne 22. t. m. VLS sklenilo nasledili* reso-prinašamo po daaašnjem encu«;
j® vodstvo 'učijo, ki
--JJ0, ki jo •olov<
»Predsednik deželne vlade dr. Žerjav je z »naredbo« od 15. jan. 1920, št. 49 Ur. ; 2 dne 22, jan. razpustil komisijo za za-casno vodstvo in likvidacijo deželne upra* bivše vojvodine Kranjske in odredil, da Posle te komisije pod njegovim vod-* °m in nadzorstvom od 1, febr. t. 1, dalje kurator, ki naj bi bil od celokupne eželne vlade imenovan. VLS konstatuje, a Je zgoraj imenovana komisija stopila 114 ®esto prejšnjega deželnega odbora ed sklepa celokupne Narodne vla-katerega bi mogel — dokler obstoji Qi* ustavni položaj — izpremeniti iaole sklep celokupne deželne vlade.
Mažarskl upi.
LDU Lyon, 24. jan. (Brezžično) Iz Bu* j“®Pešte javljajo: Madžarska mirovna de-se je v torek zvečer vrnila v Bu» T	Na	kolodvoru	jo je pričakovala
.teočglava množica. Grof Apponyi je jTT1 y političnih krogih: Mogoče je bilo j* c“auje žalnih zastav nekoliko prenag-/Aovni svet nam je obljubil, da bo J^Ueljito proučil naše protipripombe, Te ni smatrati za prazne besede. Dasi-Vn° dosedanji uspeh pogajanj ni zadovo-trv’.?« bo madžarska mirovna delegacija omT U 2 VSo energijo, da doseže znatno Jelenje mirovnih pogojev.
Češka in	Avstrija«
dan	23-	januarja, (ČTU) Na
seji odseka	za zunanje posle je
^ an)i minister dr, Beneš nadaljeval svo-to*»-o}ilo o pogajanjih z Avstrijo in ugo-te * ^a se z Avstrijo ni sklenila zveza, SD samo dogovor glede gotovih go~ m političnih vprašanj. Vsi re-Oili j	so v svojih delokrogih skle-
sti t ?°ov9r z Avstrijo in jih podpisali. San i P°Žaianjih so bila politična vpra-,{°^ena od gospodarskih. Izmed tr-<-'na 'Tprašanj so se razpravljala finan-za XPlasanja in vprašanje izvoza in u vokov >e.s^av^ sc ho poseben seznam izdei-0e J * se bodo svobodno in brez držav-Se on*role medsebojno izmenjavali. Ta Posek™ k° vsaka dva meseca revidirala ^ju na komisija. V depozitnem vpraša-
V	v^e 5e določilo razmerje reciprociteie. (ja?>rašanju izenačenja dolgov so določili, g,}^ ° Poseben verifikacijski urad sestavil CoJa if1 Pasiva, Nadalje se je sklenil do-®a bodo češkoslovaška podjetja, ki ,ia ’ sedaj svoj sedež v Avstriji, preložila zlasr Jf*kpsl°vaško, Pri pogajanjih so se kori *	z izvozom premoga in slad-
Prej je češkoslovaška republika <;0ri a dobaviti Avstriji vsak dan 800 va-cijsr.T Pfemoga. To pa je bilo iz produkti V- /n Pr°metnih vzrokov nemogoče. slL, '‘°n*crencah so določili, da bo češko--Va.aska republika vsak dan dobavila 510 ‘"0n°v premoga. Za te transporte bo
layl*‘1,a. m tudi Francija dala na razpočil. va£one. Dalje so se dogovorili, da bo u«_v°. 0va8ka republika dala Avstriji 30
fi.v,
Odločno ugovarja pravoveljavnosti vseh tistih vladnih aktov, ki si jih je iz kompetence cclokupne deželne vlade prisvojil sedanji njen predsednik, VLS smatra vse te akte in tako tudi razpuBt komisije za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave Kranjske kot akte golega samo-drštva in ciničnega podiranja ustavnih in pravnih temeljev naše države. Odgovornost za vse posledice, zl«cti tudi za vso škodo, ki bi pod neomejenim gospodar* stom dr. Žerjava utegnila zade+i Kranjsko deželo na njenih pravicah in njenem premoženju, prepuščamo osebno dr. Žerjavu* poleg njega pa njegovi stranki, katera ga kljub vsestranskemu odporu in splošni nezadovoljnosti ne odpokliče z mesta, koje na neizmerno moralično škodo naroda in države na nezaslišan način zlorablja.«
Avstrija
JS
CO,) ^adkorja, čigar cena se je do-a ,češkoslovaških kronati Vpraša-r*i r.v •I?n,*strativiah učnih pripomočkov koivitt,'1,1 '* ’nan^in itd. bodo rešile posebne *e«tni,11C' • • se kodo sestavile iz kompe-muV^rov- Ravnotako se bosta sesanje	2» določbo mej in za 4-pra-
Pr°čiif ^a' ^ se v bodočnosti pre-bn fUT?^ov.nc krize. Sedež teh ko-kance|a,-;na j Un^u P°d predsedstvom drž. FfedscHc'	“ennerja in v Pragi pod
Tusarj0111 '‘‘"““trškega predsednika
Ententa in Torčlia.
LDU Lyon, 24. jan. (Brezžično.) Iz Ca>-rigrada se poroča: Britanski, francoski in italijanski višji komisar so izročil otomanski vladi notu, kjer ji naznanjajo, da vojni minister Kučuk Djemal paša in načelnik turškega generalnega štaba kažeta čiinda~ lje več odkrite sovražnosti napram zaveznikom in z zahrbtnimi spletkami' ovirata izvršitev pogojev premirja. Zaradi te note sta vojni minister in načelnik generalnega štaba odstopila. Vojni minister je bil zaupnik nacionalnih elementov, ki podpirajo takozvano anatolsko gibanje. Ker je zelo vpliven, je mogoče, da bo vsled njegovega odstopa prišel ves kabinet v krizo.
Nizozemska ne Izroči Viljema.
LDU Haag, 23. januarja. (DunKU) V svojem odgovoru na prošnjo zaveznikov glede izročitve bivšega nemškega cesarja opozarja nizozemska vlada, da dolžnosti, ki izvirajo iz člena 228. mirovne pogodbe za Nemčijo, ne morejo določiti dolžnosti Nizozemske, ki ni bila stranka pri sklepanju te pogodbe. Nizozemska vlada more vprašanje, načeto vsled zahteve ali-irancev, proučiti le s stališča svojih lastnih dolžnosti. V predstoječem primeru Nizozemska ne more priznati nobeAih dro* gih dolžnosti, kakor one, ki jih določajo zakoni kraljestva in narodna tradicija. Niti zakoni, niti stoletna tradicija« vsled katere je postala Nizozemska pribežališče vseh onih, ki so podlegli v mednarod-njh konfliktih, ne dovoljavajo nizozemski vladi, ugoditi želji zaveznikov, odreči bivšemu nemškemu cesarju ugodnosti teh zakonov in te tradicije. Pravica in mednarodna čast, ki se morata spoštovati, nasprotujeta temu. Nizozemska ne sme varati zaupanja onih, ki so zaupali v njene svobodne določbe.
r
društva »Dobrodelnost« t Ljubljani
■ kartat sirni, i.epccu. tnaHdM te hhralcce. tu? dob fimp ■ »kupni arari*
■»ti 80.000 K.
Slani dabtttk ■ ortdnosd
20.000 kron.
Srečka 2 kroni. Srcfka 2 kroni.
Srečke se naročajo v. loterijski pisari* v Ljubljani, Poljanski nasip St. 10-Žrebanje bo 3. lebr. 1920 ob 6. uri zvečer.
Ultimat
. Ententa nam je v četrtek izročila ultimat, ali se odpovemo Reki, ali pa izgubimo pol Dalmacije, večino otokov ter vse slovensko zasedeno ozemlie.
Ta ultimat se je sklenil in podai brez sodelovanja in vednosti Amerike, ki uradno izjavlja, da ne popusti od svojih že znanih zahtev. Za Ameriko je Wilsonova črta zadnja koncesija Italiji.
Ker ni pričakovati, da bi se naša vlada mogla in smela prostovoljno odreči jugoslovanskemu ozemlju na primorskem, bo ententa z nasiljem izvršila nad nami rop ter nam bo proti naši volji ugrabila najiepše zemlje in najboljše ljudi.
Stališče slovenskega ljudstva ie znano; Krivice ne bomo pr'znali nikdar za pravico, Zato ne bomo nikdar pri,znali italijanskih pravic nad živim slovenskim narodom na Goriškem, na Krasu in v Istri, Vsak berač ima pravico, da veruje v boljšo bodočnost, da zaupa v zmago pravire. Te pravice do pravice si tudi mi ne damo vzeti z, nobenim diplomatskim aktom.
Kar nam preti, je londonski pakt. To je pogodba, sklenjena med tujci na naš račun. Kdo ima pravico razpolagati z našo zemljo, kdo z našimi sinovi? Nikomur ne priznavamo te pravice, ker je za nas merodajna pravica samoodločbe,
Italija se čisto dobro zaveda, da nam dela krivico. Ona je danes močnejša, zato nam jemlje. Diplomacija, v službi imperi-ilizrna in kapitalizma, je ostala stara, talijansko časopisje jasno oznanja, da Italija zasleduje le vojaške namene proti nam. Nočejo miru, potrjenega * pečatom pravice in zaupanja. Oni hočejo nad nami slaviti mir zmage in sile, četudi si Italija in Jugoslavija nista v vojski
Militarizem se bo še slavil in razvijal. Na mejah bodo še stale armade. Vkljub miru nihče ne bo zaupal drugemu. Oboroževanje se bo nadaljevalo s tisto noro in brezvestno vnemo, ki jo ima norec, ko hiti v prepad. Ljudstva teh novih bremen ne bodo zmogla. Gospodarstvo vseh držav sveta zahteva, da oboroževanje preneha. Toda imperijalistični kapitalizem za jek delavskih množic nima sluha. On išče svojih profitov. Italijanski imperijalizem nas hoče s to mejo ustrahovati vojaško, da nas gospodarsko ložje izrablja.
Sadovi pridnega dela žuljavih rok slovenskega delavnega ljudstva pojdejo v žepe laškega kapitalizma. Naša narodna sila bo oslabljena, ker skOro polovica pridnih delavnih rok našega rodu bo ostala zunaj naših meja brez politične in državne svobode.
Londonski pakt, ki se z ultimatom entente bliža kot črn oblak nad našo slovensko zemljo, pomeni našo narodno nesrečo, pomeni našo gospodarsko sužnjost, pomeni socialno krivico in nasilje!
Lastne nesreče, gospodarske sužnjo-šti, nasilja in socialne krivice pa delavno ljudstvo nikdar ne bo priznalo! Naj store mogotci, kar hočejo, mi ne priznamo nobenega sklepa, nobene postave, razun one, ki je storjena v imenu pravice!
Ne priznavamo krivici
Parlament nai govori!
V	Beletngrada se vrše pogajanja za sklicanje parlamenta. S kako resnostjo se mora to vršiti, je razvidno iz uradne eb-jave dopisnega urad* z dne 22, t, m,, r katerem se glasi:
»Vlada in vladne stranke stoje na stališču,. 1,- da je vpoklic parlamenta i e -Potreben.«
Pribijemo po uradni objavi, da vlad' ne stranke, med katerimi se blešči ime socialne demokracije, nočejo parlamenta.
In zakaj ga nočejo? Da vkljub svoji manjšini morejo večini ljudstva še dalje vsiljevati nasilno vlado kapitalistov in socialistov, da morejo še dalje teptati samoupravo ljudstva, da morejo izvesti veliko nasilje, ki se imenuje valutna rešitev i : 4, da se še dalje z izvoznicami lahko bogate njih pristaši itd.
-	Kakor vali vjfteraj daifca poročil* it
Belgrada, bi Mia vlada pripravljena sklicati parlament, če stopi opozicija v vlado brez osebnih in stvarnih pogojev. Kakšni so ti pogoji? Poročilo pravi: »Osebni pogoji pomenijo, da se ne sme zahtevati izključitev kake osebe iz kabineta. Stvarni pa, da se ne sme zahtevati n. pr. ix« prememba' vladnega sistema v pokrajinah (dr. Žerjav naj pašuje še dalje), da se pristane na rešitev valutnega vprašanja (1 : 4 naj ljudstvo prizna! Pa ne bol), aa se razveljavijo dosedanji absolutistični čini kakor n. pr. odprava občinske avtonomije, kontrola nad načinom razdelitve veleposestev, podelitev koncesij za izrabljanje narodnega gospodarstva, postavljanje nesposobnih uradnikov na važna me« sta itd,	i
Z eno besedo: Kdor se hoče udele« zevati nasilja in korupcije, naj stopi t vlado, ostali naj ostanejo zunaj. Da bi pa tisti, ki so zunaj ostali, ne motili srčnega miru, onim na vladi, parlamenta ne bo! To je račun liberalnih in socialističnih kapitalistov na vladi.
Toda ti ljudje pozabljajo, da je na svetu vendarle še kaj važnejšega kakor so njihova korita.	i
Naše ljudstvo, ki danes toliko trpi vsled draginje, pomanjkanja obleke in ktt« riva, to ljudstvo mora danes molče prenašati gorje in nesrečo, ki nam preti iss Pariza. To, kar v Parizu pripravljajo za nas, bo ena največjih nesreč v zgodovini slovenskega naroda. Pariz se pripravijo, da nam stopi za vrat, čakajo le še odgo-> vora naše vlade v Belgradu.
Kar smo venomer trdili, se uresničuje. V' tem vprašanju bi morali govoriti vsi, vse ljudstvo, cel narod. Cel narod bi moral povedati Parizu, da noče priznati krivice! Toda zaprta so nam usta. Zastopniki ljudstva morajo molčati, ker ni parlamenta, kjer bi govorilu
Zdi se, tla se je vlada začela zavedati velikanske odgovornosti tega trenutka. Vendar se še trdovratno drži načela* »Rajši za absolutizem v grob, ko parlament!«
Socialistični in liberalni ministri bi radi odgovornost položili na ramena ljudstva, ne da bi pri tem žrtvovali trohico absolutizma, ki jim nudi toliko strankarskih koristi v škodo ljudstva. Zato so te* našli nov način rešitve, kakor čitamo: »Vlada pričakuje izjav vseh političnih strank, ker hoče vedeti za mnenje vsega prebivalstva.« Mi pa pravimo: Parlament je tisti kraj, kjer ljudstvo po svojih za* stopnikih izraža svojo voljo in svoje mttf> nje!
Ljudstvo hoče govoriti, hoče prot* otirati proti nasilju, ki se nam pripravlja v Parizu. Ljudstvo zahteva parlament, kjer bo volja ljudstva prišla do veljava!
Hočemo svobodne besede v obrambo svojih pravic! Proč s’ tajno politiko te diplomacijo zelenih miz! Ljudstvo hoit
govoriti! Na dan s parlamentom!
/
Politlina novica.
-1- Socialtetično-Mberaina vlada v Belgradu ima velike skrbi z dr. Žerjavom. Danes že vsi priznavajo, ii jo je dr. Žerjav & svojim paševanjetn pri nas polomil. Socialni in liberalni demokrati sedaj v Belgradu stikajo glave in tuhtajo, koga bi po« stavili na čelo deželne vlade. Sedaj govore o dr, Kramerju. Pravijo, da bi to bil najbolj primeren predsednik, ker je že veliko poskusil in mnogo opustil. Ta bo s Kristanom tudi mnogo bolje oral, saj poznata oba težnje drug dritgega. Socialistični vo-lička bodo ploskali, buržuaji pa zadovoljno lamah. Veliko uspeha do prvega pidoma!
H- »Vse vrlo dobro!« V ponedejek dne 19. t, m, smo objavili vest belgrajske »Pravde«, v kateri se je demokratski minister Draškovič izjavil, da je »vse vrlo dobro«. Ni še teden od tega, že ja prišlo nad nas tisto »vrlo dobro«. Polovica Slo« vencev bo odtrgana od Jugoslavije, Reka ne dobimo, otoke izgubimo — to je za demokratskega ministra ? vse vrlo dobro«, »Lepi sadovi« demokratske absolutistična
Clitike ae kažejo doma in v Parizu. Va-
■m. fLnflinia MfA&|d +*+
Stran 2
iVečeftd IM«, dne 24, Januarja 1920,
Stev, 19,
zemlje in naše krvi — v Parizu. Vse to je »vrlo dobro«. Bog sam ve, kaEo »vrlo dobre« kupčije je ta demokrat sklepal v Parizu, da je zanj vse tako »vrlo dobro«. »Uspehe« demokratsko-socialistične politike čuti ljudstvo v svojih želodcih, v svojih žepih in na svojih plečih.
+ Hitro napredovanje. Belgrajske »Službene Novine« so v 12. številki prinesle odlok z dne 24. dec. 1. L, s katerim se začasni komisar železniške komisije v Novem Sadu Vojislav Banovič imenuje za člana I, razreda belgrajske mestne uprave; v isti številki je pa že tudi objavljen odlok z dne 2. jan. t. l.f s katerim se gornji Vojislav Banovič imenuje za načelnika IV. razr. v okraju Užice. Tako hitro na-
Ereduje v »službi«, kdor je po čudi demo-ratskim oblastnikom.
4-	Od vlade ne pride nič dobrega. Novosadska »Zastava«, ugledno glasilo radikalne stranke, piše o velikem odporu« ki »e kaže proti vladnemu načrtu za valutno reformo predvsem v Vojvodini pa tudi v Sloveniji in drugih osvobojenih pokrajinah. Največja vladna krivda je v tem, pravi list, da tako velevažno vprašanje rešuje sama, namesto da bi sklicala parlament, ki ima po zakonu edini pravico, da sklepe o tem. Najmerodajnejše vladno glasilo — tiskovin urad — brani vlado in njen načrt, češ da se ob sedanjih razmerah ne 4» izvesti vsega, kar bi bilo potrebno za radikalno ozdravljenje valute, Vlada torej val krivdo za svoje slabo delo na — razmere. »Razmere so res težke, one niso krive. Krivi so ljudje, posebno tisti, ki so ob najtežjih okoliščinah pognali najvažnejšo državno moč, parlamentov kol Sicer je pa treba zabeležiti, kar je vsem znano. Nič, karkoli je ta vlada storila, ni bilo veliko. Že zato mora ljudstvo trepetati, da tudi to ne bo dobro. Edino-le sklicanje narodne skupščine bi še moglo ljudstvo pomiriti.«	/
-f Proti versko-nravni vzgoji so za-fromeli svobodomiselni učenjaki v Tržiču. Meščanska šola v Tržiču prireja ob torkih zvečer javna predavanja, kjer razni »katoličani« posebno poudarjajo kvarnost verskopravne vzgoje. Ker se je razvila pri tem Živahna javna debata, naj Še Širja javnost dobi v pretres duhovite ugovore proti verskonravni vzgoji. Ravnatelj Lajovic pravi, da zato ne sme biti več verskonrav-ne vzgoje, ker se različne vere med seboj sovražijo in bo pravo ljubezen prinesla v državo samo narodnonravna vzgoja. — Voditelj socialistov Vrhunc pravi, da je verskonravna vzgoja napačna zato, ker je namen vzgoje n. pr. za kovača samo ta, da dobro kuje in ker verouk napačno opisuje hudiča. — Učitelj Kerfkc pravi, da verska vzgoja ni za nič, ker se že 1900 let trudi, pa še zdaj ni sveta izpreobmila. — Socialist Krištof e k pravi, da je verska morala napačna, ker udi nezmotljivost in je Cerkev proglasila Vodiško Johanco za svetnico. Vprašan, kaj je nezmotljivost, je rekel, da tisto, ko so sežgali »Žanabruna«, Socialist Brejla zavrača krščansko moralo, ker hodita farovška psa čez pokopališče na izprehod in se tamkaj ustavljata.
■— Učitelj 'škorpik je rekel, da je vereko-nravna vzgoja zato napačna, ker je vpila Cerkev: Na vojsko, le ubijajte, da pojdete v nebesa! Na laž je postavil kršč, verouk, Češ ker baje uči, da je človek ustvarjen pred pet tisoč leti, on pa ve, da je bil človek le pred dvesto tisoč leti (200.000) na zemlji; da mu je tudi znana neka opica po imenu Suzi (se ne ve ali gospod ali gospa ali gospodična Suzi), ki ima razum. Ta Suzi razume do tristo besedi, tudi pisati zna in krasno risati ta Suzi. Človek torej nima posebne duše, ker jo ima tudi opica Suzi, iz katere se je razvil človek, ali saj g. Škorpik, — Ti ugovori so Mii po predavanju z vso lahkoto kar mi* mogrede rešeni. Učenjaki, id se pečajo s postankom sveta in človeka, naj se obrnejo kar v Tržič; gospodu Škorpiku dovoljujemo, da se z gospo Suzi vred vzgaja narodno moralno, za naše katoliške otroke pa zahtevaino verskonravno krščansko
-f Reorganizacija grških Železnic. Iz Aten poročajo: Načelnik francoske misije za reorganizacijo obrata na grških železnicah je s kraljevim odlokom imenovan za generalnega ravnatelja grških železnic.
Dnevna novice.
—	Delavska nezgodna zavarovalnica
v Ljubljani opozarja ponovno vsa župan*« stva in župne urade na § 56. nezgodnega zakona, po katerem so vse listine brez izjeme, ki so jih ti uradi dolžni izdajati ponesrečencem, vdovam m sirotam in ki služijo uradni uporabi del. zavarovalnice, kolka te pristojbin proste. ZatO je proti* postavno, ako nekatera županstva zahtevajo za n. vre. vdovska in življenska pofar-. dila pristojbino. Intereairane osebe opozarjamo, da se ob danih prilikah sklicujejo na ta zakonito določilo. —- Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani
—	Požigi ▼ ljubljanski okolici se
c&itaje.. čsuk» . pogostokrat . dogajaj?, X*xm»w 4 d#i»w * Sfmim s*-
rom ,toda, kakor čujemo, se dozdaj Še ni posrečilo spraviti na varno požigalca ali požigalce.
— Opekla sta se. Osješka trgovca Markovič in Živkovič sta pripeljala v Kotor 4 vagone moke in določila ceno za moko št, 5 po 500 K 100 kilogram, za nulerico pa po 880 K za 100 kg. Ker tačas v Kotoru in Boki sploh ni nobene moke, je mestna uprava gornjo moko re-kvirirala in določila ceno na 400, oziroma 600 kron za 100 kg.
— Gibanje mesarjev v Zagreba. Zagrebška pokrajinska vlada je obljubila zagrebškim mesarjem, da hoče njihovim zahtevam ugoditi v toliko, da se bo smelo na zagrebških sejmih prodati za izvoz samo 25% prignane živine; tudi se do 11. ure dopoldne živina ne bo smela prodajati zunanjim trgovcem. Mesarji so sklenili počakati do prvega semnja; ako ne bodo mogli kupiti živine po dosedanjih cenah in vlada ne bo hotela ugoditi njihovim zahtevam, bodo začeli s pasivno rezistenco oziroma bodo prodajali meso slabše vrste. Misel na štrafk so opustili.
— Gradnja Iiške železnice. Proga med Vrhovino in Gospičem se v najkrajšem času izroči prometu. Gradnja se nadaljuje od Gospiča proti Gračevcu (44 km).
— Cene prašičev v Bački. Subotiški »Neven« poroča pod naslovom »Draginja«, da so na zadnjem sejmu prodajlai 6-teden-ske prašičke po 400—-500 K par; polletne svinje so šle po 800 K ena.
— Dve razsodbi. Te dni je bil V Subotici obsojen na smrt neki človek, ki je bfl v pijanosti ustavil na cesti drugega pijanca in mu šiloma iztrgal listnico z več tisoč kronami, V Zagrebu je bil pa obsojen na pet let ječe nadcestar iz Vel, Gorice Peter Odrčič, ki je zavratno umoril svojega cestarja, kateremu je bil dolžan večjo vsoto denarja. Vsekakor je v Bački uveden preki sod.
— 5000 kg ovsa se je potopilo V Savi blizu Vukova ra trgovcu Štefanu Becku, ki ga je na ladji vozil iz Piavne.
— Sarajevo v temi. Vsled popolnega pomanjkanja premoga je sarajevska plinarna ustavila obrat. Mesto je v temi, kar dobro služi tatovom in vlomilcem. Vlomi ih roparski napadi so na dhevnem redu.
— Subotica drago največje mesto v Jugoslaviji. »Neven« poroča, da šteje Subotica 102.000 duš ter je torej za Zagrebom drugo največje mesto v Jugoslaviji Bunjevcev je 93.000, drugih Slovanov
5—7000, ostalo so Madjari in Nemci. Su-botiško mestno ozemlje meri 170.000 kat. oral
— Koruzo trgajo v Bački. Vsled slabega vremena v jeseni ie ostalo ondi mnogo koruze zunaj, sedaj ie nastalo lepo vreme in ljudje hite pospravljati pridelek.
— Zračna služba v Italiji. »Agenzia Stefani« javlja: Jutri se prične poštna služba z letali na progi Ritn—Piza—Milan in 7. zrakoplovi na progah Milan—Turin in Milan—Benetke. 1
— Stanovanjske razmere v Belem-gradu. V generalni direkciji posrednih davkov finančnega ministrstva je bil postavljen za šefa neki finančni konceptni uradnik iz Hrvatske. Ker ni mogel živeti na dve strani, si je poiskal stanovanje za svojo družino in jo preselil v Beligrad. Hišni gospodar (profesor!) je zahteval za 4 pritlične, umazane in temne sobe 400 dinarjev mesečno in še to 6 mescev naprej. Revež je pristal na to. Ker te vsote pa sam ni mogel plačati, se je stisnil z družino v dve sobi, dve pa je oddal. Ali po petih mescih mu je gospodar odpovedal stanovanje. Revež je cel mesec iskal novo stanovanje, zamenjal pri tem službo v uradu, ali vse brez uspeha. Poskusil je v sili vsa dovoljiva sredstva, prosil občinski odbor, da bi mu rekviriral stanovanje, prejšnje ali pa novo. Tudi to je biro brezuspešno, ker tukajšnji stanovanjski urad nima ni-kake evidence o stanovanjih in je samo zaradi imena tu. Šel je prosit še gg. ministre Palečka, Lukiniča in Pribičeviča. Ali tudi ti mu niso mogli pomagati. Vse, kar je dosegel, je bilo to, da je dobil 5 dni odloga. Ker pa tudi v tem času ni dobil stanovanja, moral je na — ulico. Ob 6. uri zvečer mu je prišel naznanit žandar, da mora do desetih zjutraj drugega dne s pohištvom iz stanovanja, če ne, mu bodo pometali pohištvo na ulico. Usmilil se ga je neki špediter in vtovoril pohištvo v te-lilni voz, njega z družino pa vzel k sebi nek uradnik, ra še sedaj se tukajšnji »star novanjski urad« ni ganil. Po silnih težko* čah j« vendar ta uradnik naiel sam stanovanje, obstoječe iz 4 malih sob, za katero mora plačati 800 (reci osemsto) dinarjev mesečno (3200 K mesečno!). Pri takih razmerah mora uredništvo v najkrajšem času zapustiti Beligrad, ker na kakšno rešilno akcijo ne nusli niti vlada, niti privatna organizacija,
— Valete a« zagrebški bora dne 20. januarja. Ameriški dolarji (100) 9100 K; avstrijska krona (100) 47 K; carski rublji (100) 122 K; češkoslovaška krona (100) 140 Kj dinarji (100) 393 Ki francoski frank (100) 918 K; nemška marka (100} 230 K;
Ja lej (180] 225 & it*lijaa»ka lira
UubUanske novica.
lj Prihod naših ujetnikov iz ItaU*
Je. Vse one cenjene ljubljanske dame (43), katere so že pri odboru za sprejel naših ujetnikov iz Italije, naj blagovolijo takoj svoje naslove (ime, priimek, ulica, hišna številka, nadstropje, natančna označba vrat, event. telefonska številka) sporočiti Glavni komandi mesta v Ljubljani. (Dunajska cesta 29-11.), ker bi bilo drugače nemogoče imenovane dame pravočasno (event ponoči) o prihodu transportov obvestiti. Seznam, kateri se nahaja pri omenjeni komandi, je nezadosten. Zadeva je nujna.
lj Smrtna kosa. Umrl je 22. t, m. gosp, Alojzij UheT, solastnik • tvrdke F. & A. Uher. Pogreb je bil danes v soboto, dne 24. t. m. ob pol 4. uri popoldne.
lj Zmanjkala je trgovcu Ivanu Grudnu iz Cirkna denarnica, v kateri je imel 3000 kron in 900 lir.
lj Umrl je danes v Ljubljani notar P1 a n t a n, bivši večletni občinski svetnik, lj Lepi dnevi, ki nam jih naklanja letošnja zima, prihajajo na vse strani prav. Pred vsem hite naši okoličani napravljat steljo in drva, česar jim jeseni vsled dežja in snega ni bilo mogoče. Tudi naša mestna uprava ima svoje ljudi v tivolskem gozdu, kjer se je letos precej posekalo. Drevoredi se obrezujejo, ceste posipajo. Tudi po zasebnih vrtovih in nasadih pridno pojeta žaga in sekira, saj Se je v vojnih letih povsod mnogokaj zanemarilo. Človek je vesel, ko vidi, kako se vrača med nas stara
Ejridnost, kako prihaja zopet v čast delo; judje, ki nosijo gosposko suknjo, se ne boje vzeti v roke sekire in žage, lopate in motike, da si urede vrt. Tako je prav — lene roke so sramota, pošteno delo nikoli. Le Se več takega amerikanskega duha med nas.
lj »Charleye;evo teto«, veseloigro v treh dejanjih uprizore Šentjakobski Orli v nedeljo 25. januarja ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Med odmori bo sviral dijaški orkester. — Vstopnice se dobe v trgovini gospe Češnovar, Stari trg 16, v nedeljo pa v Šentjakobskem prosvetnem društvu, Sv. Florijana ulica 15, od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne in pa eno uro pred predstavo pri blagajni v Ljudskem domu. Vabimo!
lj Izpuščena kaznjenka Frančiška Kos je sedela 2 leti v Begunjah, ker je kradla zlatnino. Pred dvema mesecema so jo izpustili iz ječe, foda Francke dveletna ječa ni čisto nič izboljšala. Četudi je s Konja pri Litiji doma, se je peljala v Maribor, kjer je ukradla Heleni Roškarjevi obleke in perila za 3000 kron, nato se je pa odpeljala v Ljubljano, kjer so jo detektivi kolodvorske policijske ekspoziture aretirali Pri zaslišanju je jokala. »Francka, prepozno je!« jo je sočutno tolažil zaslišujoči g. nadzornik, ki jo je tudi pri njeni zadnji tatvini zlatnine v Ljubljani zasliševal.
Ij Zaplenjeno erarično blago* Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so zaplenili v št. Vidu nad Ljubljano več era-ričnega in sanitetnega blaga.
lj Samostojen bi bil rad postal ključavničarski pomočnik Edvard Kristan, zato si je nabral v delavnici glavntega kolodvora celo zbirko najrazličnejše^ ključavničarskega orodja. Ker je v Ljubljani težava za elektriko, je Kristan ukradel tudi 8 karbidnih svetilk,
lj Ukradena slika. Nekemu starinarju je prinesel nekdo pokrajinsko staro sliko. Ker se ne ve, čegava je, naj se tisti, kateremu je zmanjkala,- zglasi pri policijskem ravnateljstvu.
lj Predrzen tat. Na policijo privedejo tatu. Zaposleni uradnik »gospoda* tatu ni mogel precej zaslišati; ko je prišel na vrsto, ga je nahrulil tat: »Dolgo sem Vas moral čakati!« — »Ali sem jaz ukazal, da te pripeljejo! Zakaj si pa kradel,« se je glasil odgovor.
lj Citrarsld klub »Parseval«, ki se je nedavno ustanovil, je imel 21. t. m. glavno skušnjo v veliki dvorani »Uniona,« da se preizkusi akustika. Izkušnjo so poslušali tudi francoski častniki, ki so zelo laskavo pohvalili »Par-sevalčane«, češ, da morejo nastopiti % uspehom tudi v Londonu ali v Parizu.
lj Vrt v Moste, v nedeljo dne 25, t. m. ob 5. uri popoldne. Nastopi »Bogata teta« v korist Mladinskemu domu.
Razne novice.
r Na prihodnjem letnem sejmu v Ly-
onu bo zastopanih najmanj 2100 francoskih tvrdk. Dalje se računa na udeležbo 126 angleških, 105 italijanskih, 75 amerikan-skih, 68 švicarskih, 15 belgijskih, 12 nizozemskih in 11 romunskih tvrdk. Za Dansko, Švedsko in Norveško bo rezerviranih 31 paviljonov. Tudi češkoslovaška republika bo častno zastopana pri sejmu; na češke tvrdkft h« fldfia#* 25 de 30 pavi-
r New York potrebuje šol. Newyof-ška uprava pretresa načrt za zgradbo 50 novih šol. V ta namen je določenih 25 milijonov dolarjev. V novih šolah bo prostora za 62.455 otrok,
r Ljudsko štetje v Združenih državah Severne Amerike se je začelo 2. t. m. Štetje ima znanstvene svrhe in ga vrši 90000 uradnikov, ki hodijo od hiše do hiše, od družine do družine,
r Po alkoholni prepovedi v Združenih državah. Ameriški listi poročajo to-le oo-godbico; Policijski poročnik Keyes je o®* ' kaj popravljal svoj avtomobil ter stal golorok na ulici. K njemu prihiti črnec ter ga začne pozdravljati kot svojega starega znanca iz nevem katerega kraja, Keyes j® odmajeval z glavo, no črnec mu ni niti dal do besede, marveč je potegnil iz žepa steklenico, id je nosila etiketo z napisom »Žganje«, jo stisnil v roke svojemu »P°' jatelju« in mu zatrjeval: »Vidiš, tole sem pravkar kupil od znanca za 6 dolarjev; a ker te imam rajši nego vse na svetu, ti odstopim za samo štiri dolarje.« Mož je debelo gledal, ko ga je »prijatelj« namesto odgovora — aretiral. Najlepše je pa to, d» se je pri preiskavi pokazalo, da v steklenici ni bilo žganje, ampak — čaj,
r Zakaj je po mestih tako pomanjkanje stanovanj. Iz Frankobroda poročajo listi: Vsled silnega sodnijskega zasledovanja so skoraj vsi verižniki zbežali od tu in mahoma je imelo mesto mnogo prazniš stanovanj; posebno po hotelih je zdaj pet lahko dobiti prenočišče. — Verižniki se drže večjidel le po mestih, kjer se laglje skrivajo oblastem in vsled tega tudi po vseh evropskih mestih taka mize' rija za stanovanja, da nikdar tega.
r Na Nemškem in Angleškem je vec ženskih ko moških. Nedavno tega smo čitali v časnikih, da na Nemškem ženski spol prevladuje po številu moškega. A kakor na Nemškem, tako je tudi na Angleškem, kjer je za 4 milijone več ženskih kakor pa 'moških. »Times« svetujejo, da bi se vse čezštevilne ženske izselile v Kanado in Avstralijo, kjer je še zmeraj precejšnje pomanjkanje ženskega spola-Na pristojnih mestih so že zdavna podpirali izseljevanje ženskega sveta, in sicer pred vojsko z lepim uspehom. Vlada sama jim je dobila službo, može so si pa sam« poiskale. Od 10.000 izselivših se žen se je v dobi treh let omožilo v Kanadi 70 odstotkov. Ako bi bile ostale na Angle-škem, bi bila marsikatera zarujavela de* vičica ostala.
r Ženska higijena. O tem važnem vprašanju prireja predavanja društvo »Srpska Majka« v Belgradu. Predava društveni tajnik ginekolog dr. Jovanovič. Na predavanja imajo dostop izključno odra-ščene ženske. Taka predavanja bi bila tudi pri nas nujno potrebna!
r Dober spomin. Lavater pripoveduje* kako je nekoč Voltair pred kraljem F11" derikom II. začel deklamirati svojo daljS? pesem. Kralj je hotel Voltairu ponagajati« pa mu je rekel z nasmehom: »Res, izborno ste deklamirali to pesem, ali skoraj ravno tako, kakor jo je pred štirinajstimi dnevi deklamiral moj tajnik.« — »E, pa že ne,« se je čudom čudil pesnik-fil^ zof, »saj sem te svoje verze napisal šele včeraj.« — Kralj na to ni odgovoril, ampak poklical je svojega tajnika in mu ve-lil da bi pesem ponovil, kar se je tudi zgodilo v veliko presenečenje pesnik8 Voltaira, ki si je belil glavo, kako ®ofC človek na pamet ponoviti vso njegovo Pe' sem, ki je ni še nikomur pokazal. Nap^' sled je kralj sam spravil pesnika iz pomisleka, priznal mu je namreč, da je namenoma postavil za duri tajnika, ki ima tak° imeniten spomin, da lahko ponovi ^ čele pesmi za drugimi.
r Ameriška pomoč za prehrano gr*' ških otrok. Ameriška misija v Gradcu daje hrano 8000 šoloobveznim otrokom in otrokom v predšolski dobi. Prehrana bo trajala do maja tekočega leta.
Narodno gledišče.
Zaradi obolelosti gdč. Thierryjeve spremenita repertoirja za opero in dra®1 sledeče; v
Opera,
V soboto, dne 24. jan.: »Sanje«. Ab°' nem en t D,
V nedeljo, dne 25. jan.: »RigolettO ’ Izven abonementa.
V ponedeljek, 26. jan.: »Prodana n vesta«. Izven abon. Urad. pred.	•
V torek, 27, jan,: »Hoffmannove P povedke«, izven abon.
Drama.
V soboto, dne 24. jan,: »Nočni čuva)-*'
Abon. C.	llratf
V nedeljo, dne 25. jan.:
(popoldne), izven abon.; (zvečer) \ čuva«, izven abon.
V ponedeljek, 26. jan.: Zaprto.	.
V torek, 27. jan.; »Korenček — z tev«. Abon. D.___________________________
Odgovorni nradoik Jot« Rotar.
Iadajatel) Icooncdj »V«6«r»*#* ******'.«
. Daha (*Ja§Mi0<*ashR itilutMu *