PRIMORSKI DNEVNIK je zaCd izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni (Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
;sr£5fr^r,ini Cena 650 lir - Leto XLII. št. 153 (12.478)
230
Trst, torek, 1. julija 1986
6 - PP559 32 (4 linije)
m
%	igio 1 -85723
C-	
I?	IS;	20
—r	v'
	
C-	>
s-	
V* -z.	%
Nelahka prizadevanja za rešitev vladne in politične krize
Danes delegacije strank na posvetu pri predsedniku republike Cossigi
RIM — Prava politična posvetovanja predsednika republike za rešitev vladne krize se bodo začela (in končala) danes in si še nihče ne upa napovedati, koliko časa bo treba, da dobi država spet stalno vodstvo, še manj pa, kakšno naj bi bilo, dasi prevladuje mnenje, da v tem trenutku ni možne alternative dosedanji petstran-karski koaliciji. Včeraj je Cossiga o-pravil skoraj »vljudnostni« del svojih posvetovanj, s srečanji z bivšimi državnimi poglavarji ter s predsednikoma poslanske zbornice in senata. Starega Saragata je kar sam obiskal na njegovem domu, nakar se je vrnil na Kvirinal, kjer je sprejeli Leoneja, Per-tinija, Fanfanija in Jottijevo. Vsi so bili po srečanju s Cossigo zelo rezervirani, izjema je bil le zgodovinski voditelj socialdemokratov Saragat, ki je novinarjem kar vnaprej povedal stališče PSDI: kriza naj se reši tako, da se enostavno Craxijeva vlada vrne pred parlament po zaupnico.
Ni pa verjetno, da bo predsednik republike izbral tako rešitev, saj nič ne kaže, da je kar na dlani. Nasprotno, z včerajšnje seje vsedržavnega vodstva KD, največje stranke dosedanje vladne koalicije, prihajajo glasovi,
ki postavljajo v dvom hitro rešitev krize. De Mita je namreč zgolj ponovil sklep z nedavnega kongresa KD, da je sicer petstrankarsko zavezništvo nezamenljivo, zamenljiv pa mora biti predsednik vlade ,kar jasneje pomeni, da se demokristjani zavzemajo za ponovno pridobitev Palače Chigi, kjer Craxi lahko ostane le do konca leta. Ostale vladne stranke v glavnem prav tako zagovarjajo potrditev dosedanje koalicije in (razen socialdemokratov, ki so kot rečeno za enostaven povratek Craxijeve vlade pred parlament) puščajo odprto vprašanje, kdo
naj vlado vodi. Liberalni tajnik Altis-simo pri tem poudarja načelo »enakega dostojanstva« med vsemi zavezniki, hkrati pa zavrača perspektivo kratkotrajne, »počitniške« vlade, ki bi ne mogla izvajati resnih programov. Kot običajno so še najbolj zajedljivi repu-blikanci,
Vsedržavno vodstvo so včeraj zbrali tudi komunisti, da zavzamejo stališče do političnih razmer in do vladne krize. Zastopstvo KPI bo torej danes tolmačilo Cossigi stališče, da ne gre zgolj za padec neke vlade, a za globoko in dolgotrajno krizo politič-
nega zavezništva med KD, PSI, PS Dl, PRI in PLI, ki jo dokazujejo trajni notranji spori, različna in celo nasprotujoča si stališča o najvažnejših vprašanjih države. Zato je treba, po mnenju KPI, preiti k novi metodi za reševanje vladne krize: najprej ugotoviti, kateri so najbolj pereči problemi države, na tej osnovi sestaviti ustrezen program, šele nato oblikovati vladno večino s strankami, ki soglašajo s programom. KPI vsekakor ni pripravljena dajati »zunanje« podpore vladam, v katerih bi ne bila neposredno soudeležena.
Polovičen uspeh OPEČ na Brionih
BRIONI — Na Brionih se je včeraj zaključilo šestdnevno zasedanje zastopnikov držav, ki so članice OPEČ. Po prvih komentarjih kaže, da je konferenca zabeležila le polovičen uspeh, saj so naftni ministri na njej dosegli le sporazum o količini skupne proizvodnje (ta bo odslej znašala 17,6 milijona sodčkov dnevno) in o ceni. Do precejšnjih razprtij pa je prišlo v zvezi z vprašanjem količin, ki naj bi jih posamezne članice OPEČ lahko proizvedle, tako da so vsakršno odločitev okrog te točke dnevnega reda prenesli na nadaljnje zasedanje. Slednje so napovedali za 28. julij.
Omeniti gre, da je bila enotnost OPEČ tudi v teku brionskega zasedanja precej načeta. Do dogovora so namreč ministri organizacije držav proizvajalk nafte prišli na podlagi večinskega glasovanja, pri katerem so izrazili nasprotovanje predstavniki Libije, Irana, Alžirije in deloma tudi Gabona. Prve negativne posledice nesoglasij v OPEČ so se vsekakor že pokazale; v New Torku je vrednost nafte včeraj znašala le 12,80 dolarja, kar je precej manj od prodajne cene (namreč od 17 do 19 dolarjev), ki so jo določili na Brionih.
V Rimu izginil
RIM — V nedeljo je v Rimu zagonetno izginil sovjetski časnikar Jurij Verešigin. Policiji še vedno ni jasno, ali si je zaželel svobode »gnilega Zahoda«, ali pa je postal žrtev kake vohunske mahinacije. Nesporno je le dejstvo, da ni 45-letni Verešigin še zaprosil za politično zatočišče, prav tako ne leži v nobeni od rimskih bolnišnic, kamor so najprej usmerili poizvedovanja.
Jurij Verešigin je prispel v Rim s skupino 250 sovjetskih turistov, ki so se v Neaplju izkrcali z neke sovjetske ladje. V nedeljo, si je z ostalimi ogledal Panteon,
sovjetski časnikar
kjer je za njim izginila vsaka sled.
Italija ima navsezadnje kar slabe izkušnje s sovjetskimi časnikarji. V septembru 1983 je v Benetkah izginil dopisnik Literaturnaje Gazete Oleg Bitov, ki se je najprej s protisovjetskimi izpadi oglasil v Londonu in kasneje v Moskvi izjavil, da je bil žrtev britanske proti-vohunske službe. Nekaj podobnega se je zgodilo Vitaliju Jurčenku avgusta leta 1985 v Rimu, le da je bil kot domnevni kagebejevec žrtev CIA in mu je uspelo pribežati v veleposlaništvo SZ v Washingtonu.
Na 10. kongresu Poljske združene delavske partije
Imprimatur Mihaila Gorbačova »normalizaciji« na Poljskem
Sklenjen obisk predsednika ZIS Mikoliča
Potrjeno prijateljstvo
med SFRJ in Alžirijo
VARŠAVA — Deseti kongres Poljske združene delavske partije, ki ga že vsa ocenjujejo kot potrditev konca »vojaškega komunizma« in vrnitve pod okrilje realnega socializma, je včeraj doživel najuglednejši imprimatur. Na zasedanju poljskih komunistov je namreč spregovoril generalni sekretar KP SZ Mihail Gorbačov in to ne s priložnostnim govorom, temveč s pravo hvalnico »izrednemu voditelju, tovarišu Wojc:echu Jaruzelskemu«, ki je ob tej priložnosti slekel generalsko uniformo.
Mihail Gorbačov se je resnično potrudil, da je pokazal razumevanje za poljske težave, priznal je napake prejšnjega sovj6,tskega vodstva, a se ni jasno odrekel doktrini omejene suverenosti in bratske pomoči, ki je bila tako pri srcu Leonidu Brežnjevu. Še več, za Gorbačova so vzroki poljske krize v veliki zadolženosti države do Zahoda, kar bi moralo služiti kot poduk vsej socialistični skupnosti, da postroji svoje vrste in računa predvsem na lastne sile. Seveda je Gorbačov spregovoril tudi o medblokovski pohtiki in tu je bil prepričljivejši, saj se tudi Poljaki zavedajo, da noče sedanje oboroževalne tekme prekiniti predvsem Amerika. Morda pa je bil manj prepričljiv, ko je trdil, da so sovjetske čete »zasidrane« na Vzhodu samo zaradi imperialističnih groženj.
Ob robu kongresa je treba omeniti protestno mani-
festacijo radikalcev, med katerimi je bil tudi italijan -ski poslanec Corleone. Vsi so se znašli v zaporu. Poljske oblasti pa to malo skrbi. Bolj so zaskrbljene nad zadržanjem Cerkve. Primas Glemp je včeraj v Gdansku proslavljal 1000-letnico pokristjanjenja Poljakov, v Varšavi so odkrili nov spomenik duhovniku Popieluszku, papež Janez Pavel II. pa je prav včeraj proglasil za svetnico neko Poljakinjo, ki je raje šla v smrt, kot da bi jo posilil vojak carske ruske vojske leta 1914.
Obsojen mladi terorist
RIM — Sodišče za mladoletnike v Rimu je včeraj obsodilo na 14 let ječe Itaba Hasana Ahmada, ki je lanskega septembra izvršil bombni atentat v prostorih britanske letalske agencije »Airways« in pri tem povzročil smrt ene osebe ter ranitev drugih trinajstih. Rimski sodniki so pri sklenitvi obsodbe upoštevali atentatorjevo rano starost, poleg tega pa nekatere psihične izvide, ki bi delno potrjevali njegovo nezrelost. Naj omenimo, da je Ahmad med procesom vseskozi zagovarjal svoje politično prepričanje, obenem pa načela teroristične skupine Abu Nidala, kateri je obtoženec pripadal.
ALŽIR — Predsednik ZIS Branko Mikulič je zadnji dan obiska v Alžiriji prebil z Jugoslovani, ki delajo v tej prijateljski državi. Dopoldne je s člani jugoslovanske delegacije obiskal več gradbišč velikega vodnogospodarskega sistema Iser - Keda-ra - Bondouaou - Al - Ger, katerega gradnjo so zaupab jugoslovanskim podjetjem Hidroelektra iz Zagreba, Hidrotehnika iz Beograda in Union Invest iz Sarajeva.
Gre za največji vodnogospodarski podvig v alžirski zgodovini, vreden več kot 350 milijonov dolarjev.
Predsednik ZIS Branko Mikulič je bil včeraj navzoč tudi na slovesnem rdkritju doprsnega kipa predsednika Tita v alžirskem naselju Bab Ezouar blizu letabšča. Veliki bronast kip, delo zagrebškega kiparja Luja Lozice, so postavili sredi novega lepega parka, ki se že dve leti imenuje po Josipu Brozu Titu.
V navzočnosti večjega števila Jugoslovanov na začasnem delu v Alžiriji in prebivalcev naselja Bab Ezouar je bronasti doprsni kip predsednika Tita odkril vodja izvršne oblasti mesta Al-žira Cherif Rahmani. Toplo je govoril o liku predsednika Tita in dejal, da je Tito vse svoje življenje posvetil boju za svobodo in blaginjo jugoslovanskih narodov, pa tudi za osvoboditev vseh narodov sveta.
Zatem je spregovoril Branko Miku-bč in dejal, da so Jugoslovani zelo ganjeni zaradi pozornosti alžirskega naroda, ki je na pobudo predsednika Šarbja Bendževita uredil ta lep park in ga poimenoval po predsedniku Titu. Skupaj z voditelji drugih prijateljskih držav se je Tito, delujoč v gibanju neuvrščenih, postavil na celo boja tudi za osvoboditev drugih narodov sveta, je dejal Mikubč in dodal, da je spomenik v Bab Ezouaru novo znamenje jugoslovansko-alžir-skega prijateljstva in bratstva.' (dd)
V Špetru podelili nagrade natečaja »Moja vas«
NA 3. STRANI
Sinoči spet nova pogajanja o tržaški politični krizi
NA 5. STRANI
V Raščici veličastna proslava ob 400-letnici Trubarjeve smrti
NA 9. STRANI
Argentina in Maradona najboljša
CIUDAD MENICO — Tradicija je obveljala tudi v Mehiki in svetovni naslov je na ameriških tleh osvojila reprezentanca iz Južne Amerike. Prvak je zasluženo Argentina, ki je v zadnji tekmi v nedeljo premagala ZRN s 3:2. Uspeh Argentine je toliko bolj zaslužen, saj je bil dosežen z izredno kolektivno igro in praktično brez pomoči Maradone, ki sta ga najprej Matthaus, nato pa še Forster povsem izločila iz dogajanj na finalni tekmi.
Kljub temu pa je bil Diego Maradona daleč najboljši igralec prvenstva. S svojimi igrami je zasenčil vse, ki so upali, da bodo protagonisti mundiala, z nekaterimi svojimi gob pa bo Maradona prišel v nogometno zgodovino.
Od evropskih ekip je najlepšo igro pokazala Francija, ki pa je naletela na slab dan prav v polfinalu, ko je izgubila z ZRN. Tako so Francozi izgubili priložnost za uvrstitev v finale in morda celo za osvojitev naslova prvaka, gotovo pa bi lahko bolj uspešno kot ZRN zastopali evropski nogomet v boju za prvi evropski svetovni naslov na ameriških tleh.
Nepopisno veselje argentinskih nogometašev po zmagi nad ZRN
V Južni Afriki se nadaljujejo aretacije
JOHANNESBURG — Val nasilja, ki je zajel južnoafriško podcelino, se še vedno nadaljnje z nezmanjšano jakostjo. Nedaleč od Durbana sta včeraj eksplodirala dva peklenska stroja, britanski sindikalni krogi pa so sporočili, da so južnoafriške sile javnega reda aretirale generalnega tajnika največje delavske konfederacije, skupaj z njim pa še tajnika sindikata južnoafriških kovinarjev. Oblasti v Pretorii so poleg tega odredile izgon 55-letnega za-hodnonemškega televizijskega novinarja Heinricha Buettgena, ki bo moral zapustiti državo v najkrajšem času. Odredba je, kot kaže, povzročila takojšnje reakcije in zahodnonemški zunanji minister Genscher je v tej zvezi že izročil južnoafriškemu veleposlaniku v Bonnu protestno noto. Zahodnonemški diplomat je med drugim izrazil zaskrbljenost tudi v zvezi s priprtjem podtajnika sveta južnoafriške cerkve
Novi predlogi Gorbačova za zaustavitev oboroževalne tekme
SZ za kompromis o raketah srednjega dosega in za nujen sestanek o sporazumu Salt 2
NEW YORK — Generalni sekretar sovjetske KP Mihail Gorbačov je v pismu, ki ga je predsedniku Reaganu izročil novi sovjetski veleposlanik v Washingtonu Jurij Dubinin, predlagal kompromis o številu raket srednjega dosega, ki jih imata obe veliki sili v Evropi. Že na lanskoletnem sestanku na vrhu v Ženevi sta se Reagan in Gorbačov v načelu sporazumela o zmanjšanju števila raket srednjega dosega v Evropi, vendar pa se predstavniki obeh strani na ženevskih pogajanjih doslej niso uspeli sporazumeti o konkretnih številkah, predvsem o številu sovjetskih raket srednjega dosega v Aziji in o tem, ali francoske in britanske rakete tega tipa sodijoi v ameriški arzenal ali ne. V najnovejšem predlogu sovjetska stran predlaga, da bi SZ zadržala določeno število raket srednjega dosega v Evropi in Aziji, enako število raket pa bi lahko zadržale v Zahodni Evropi tudi ZDA.
SZ je doslej pristajala na to, da uniči 243 raket srednjega dosega SS-20, ki jih ima v Evropi ter ostane pri 170 raketah tega tipa v Aziji, če ZDA uničijo 572 raket pershing 2, ki jih imajo v Zahodni Evropi in če Velika Britanija in Francija število svojih raket srednjega dosega zamrzneta na skupno 140. Dodatni sovjetski pogoj je bil, da ZDA
omenjenima državama ne bodo pomagale modernizirati njunih raketnih potencialov in da Veliki Britaniji ne bodo dobavile novih strateških podmornic tipa trident.
Kot izjavljajo ameriški strokovnjaki za jedrsko oborožitev, najnovejši sovjetski predlogi nudijo nove možnosti za dosego kompromisa na tem področju. Sodijo, da bi bil lahko sporazum o raketah srednjega dosega eden izmed najpomembnejših dogovorov, ki bi jih Reagan in Gorbačov utegnila podpisati med napovedanim letošnjim obiskom sovjetskega voditelja v iVashingtonu.
Mnogo bolj zadržani pa so v Washingtonu do najnovejšega sovjetskega predloga, da bi se prihodnji mesec v Ženevi v okviru tako imeliovanega stalnega posvetovalnega komiteja, sestah predstavniki obeh držav in razpravljali o nameri ameriškega predsednika Reagana, da odstopi od sporazuma Salt 2. Omdnjeni komite so ustanovili po podpisu sporazuma Salt 1 1972. leta, njegova naloga pa je odstranjevati nesoglasja v zvezi s kršitvami obeh sporazumov o omejevanju strateškega jedrskega oboroževanja.
SZ je izredni sestanek omenjenega komiteja, ki se običajno sestane dvakrat na leto, zahtevala
prvikrat od njegove ustanovitve. Administracija se o tem sovjetskem predlogu še ni dokončno odločila, predstavniki Pentagona pa vztrajajo, naj ZDA zavrnejo ta najnovejši sovjetski predlog, češ da gre samo za novo propagandno potezo Moskve.
V zadnjem času so nekateri najvišji predstavniki administracije dajali zelo različne ocene sporazuma Salt 2. Medtem ko je uradni predstavnik Bele hiše izjavil, da je »Salt 2 že mrtev in da ne obstaja več«, pa je predsednik Reagan v zadnjem govoru v Glassboru vendarle dopustil majhno možnost, da Salt 2 še ni dokončno p»kopan. V zadnji izjavi p»a je predsednik Reagan najnovejše sovjetske razorožitvene predloge označil celo za »morebitno prelomnico pri dosegi sporazuma o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve med obema ver likima silama«. Očitno so dosedanjo javno pjolemi-ko in zaostrovanje v Washingtonu, v pričakovanju napovedanega novega sestanka na vrhu, vendarle zamenjali bolj realistični in pomirljivi toni. V zvezi s tem je ameriški državni sekretar George Shultz izrazil razočaranje, ker SZ še vedno ni odgovorila na nedavni Reaganov predlog, naj bi se čimprej sestala zunanja ministra obeh držav in pripravila srečanje na vrhu.
UROŠ LIPUŠČEK
Izjavi Jankowitscha in
Dizdareviča pred obiskom avstrijskega zunanjega ministra v Beogradu
Priznanje vloge mostu slovenske manjšine
Pomembnost sodelovanja z Avstrijo za mir in varnost v Evropi in svetu
DUNAJ — Avstrijski zunanji minister Peter Jankovvitsch je pred uradnim obiskom v Jugoslaviji izjavil, da se želi seznaniti z jugoslovanskimi ocenami najnovejšega razvoja mednarodnih odnosov in stališči v okviru priprav za dunajski sestanek konference o evropski varnosti in sodelovanju in vrhunsko srečanje neuvrščenih v Harareju.
Kot je dejal na tiskovni konferenci na Dunaju pred dvodnevnim obiskom v sosedni državi, Jugoslavija in Avstrija p>osebej uspiešno sodelujeta v okviru skupine nevtralnih in neuvrščenih držav KEVS in si prizadevata za popuščanje napetosti na svetu in miroljubni razvoj Evropo. Poudaril je, da bo njegov obisk v Beogradu
obisk pri »prijateljih in sosedih, s katerimi ima Avstrija že vrsto let dobre odnose«.
Slovenska narodnostna skupnost na Koroškem je, kot je dejal Janko-vvitsch, za Avstrijo predvsem most med dvema narodoma. Prav tako je posrednik v izmenjavi in bogatitvi kulturnih in drugih enot narodov Jugoslavije in Avstrije. Vsa vprašanja, tako tudi dvojezično šolstvo na Koroškem, morajo px> Jankowitschevi oceni reševati z veliko mero posluha brez dekretov ali prisile.
Voditelj avstrijske diplomacije bo danes prispol v Beograd, njegov gostitelj pa bo zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič. (dd)
BEOGRAD — »Zelo cenimo dejstvo, da avstrijski zunanji minister Jankovvitsch na začetku svoje funkcije prihaja na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo, s čimer nadaljujemo zelo koristno prakso v naših odnosih. Mi smo za stalen dialog o vseh vprašanjih razvijanja vzajemnih odnosov. Pripisujemo velik pomen vlogi nevtralne Avstrije v Evropi in širše in menimo, da je redna izmenjava mnenj potrebna in koristna«.
To je izjavil zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič avstrijski tiskovni agenciji APA pred obiskom avstrijskega zunanjega ministra dr. Petra Jan-kovvitscha v Jugoslaviji.
Na vprašanje, katere akcije Avstrije in Jugoslavije bi bile lahko piomembne tako glede reševanja žgočih vprašanj v Evropi kot tudi širše, je Dizdarevič dejal, da neuvrščena Jugoslavija in nevtralna Avstrija namenjata veliko pozornost miru, varnosti in sodelovanju v Evroph in v skladu s tem kontinuiteti procesa KEVS.
»Naši državi s svojo aktivno p»litiko nedvomno spio-štujeta in op»gumljata pripravljenost na pjogajanja, dialog in enakopravno mednarodno sodelovanje na pioli-tičnem in ekonomskem pMdročju. To je p>op>olnama v skladu z našim prepričanjem, da vse članice mednarodne skupnosti lahko in morajo prispevati k splošnemu detan-tu in krepitvi varnosti na svetu«,
O vsebini prigovorov z avstrijskim zunanjim ministrom Jankovvitschem pa je Raif Dizdarevič dejal:
»Pogovori bodo piotekali o vseh vprašanjih dvostranskih odnosov in sodelovanja, kot tudi o mednarodnih problemih, ki so v tem trenutku najpomembnejši za obe
državi. Pozitivna vloga in pioložaj hrvaške in slovenske narodnostne manjšine v Avstriji bo prav tako predmet px>govorov. Govorila bova tudi o razmerah v svetu in Evropi, v Sredozemlju in kriznih žariščih, problemih razvoja, pjolitiki in gibanju neuvrščenih ter sodelovanju nevtralnih in neuvrščenih evropskih držav, (dd)
Ujeli organizatorja trgovine z mamili med Italijo in ZDA
TAR razveljavil okrožnice o verouku
RIM — Posebni oddelki kriminalne policije so v Palermu aretirali 43-let-nega Pietra Vemenga, poglavitnega organizatorja trgovine mamil med Italijo in ZDA. Vemengo se je rodil v Palermu in je eden izmed najbolj znanih ilegalcev, človek, ki je obtožm 14 umorov, med temi tudi umora generala Carla Alberta dalla Chiese, in ga zato sodniki na maksiprocesu v sodni dvorani v Ucciardonu v Palermu, spmemenjeni v bunker, nestrpno pričakujejo.
Mafijskega bossa so aretirali v nedeljo ob 13. uri v majhnem pristanu Nisida, ko je stop>al na svoj luksuzni gliser, kjer naj bj v družbi prijateljev proslavil svoj god. Policija je v akciji upiorabila helikopterje in hitre čolne, da mafijec ne bi pjonovno zbežal. Takšen piodvig mu je doslej namreč uspiel že dvakrat. Leta 1984 je v bližini kraja Crotone zbežal karabinjerjem: namesto njega so ujeli nekaj njegovih sorodnikov. Eno leto kasneje je s svojim močnim terenskim vozilom, zbežal iz obroča, ki ga je s svojimi ljudmi okoli mafijca v Palermu sklenil komisar Montana,
Za aretacijo mafijca so se zanimale tudi ZDA, saj so z Italijo sklenile dvostranski sporazum o preganjanju trgovine z mamili.
Skupno z Vemengom je piolicija aretirala tudi Bruna Marro in Pietra Pagninija, oba stara 43 kit, doma iz Neaplja, ki sta Vemengu priskrbela zatočišče v Nisidi.
Ko je Vernengu 1981. leta prevzel 50 odstotkov trgovine z morfijem med Sicilijo in ZDA, si je skupno z bratom Antoninom v Palermu uredil laboratorij, ki so ga odkrili karabinjerji in v katerem so na mesec izdelah 150 kg heroina.
Pietro Vernengo
RIM — Deželno upravno sodišče (TAR) iz Lacija je včeraj razveljavilo okrožnice, s katerimi je ministrstvo za šolstvo določilo 7. julij kot skrajni rok, do katerega se morajo starši šoloobveznih otrok izjasniti, ali bodo njihovi otroci obiskovali katoliški verouk, ali pa se bodo odločili za »alternativni predmet«. Falcucci-jeva seveda ni navedla alternativnega predmeta, izbiro je prepustila u-čiteljskim in projesorskim zborom. Lacijski TAR je torej dal prav skupini staršev, ki so trdili, da so Fal-cuccijeve okrožnice rezultat zgrešene razlage sporazuma med Italijo in Vatikanom, da vsebujejo kopico nelogičnosti in protislovnosti, da jc ministrstvo prekoračilo svoja pooblastila.
Kljub temu, da so razsodbe lacij-skega TAR pravnomočne na vsem
državnem ozemlju, je ministrstvo za šolstvo takoj pojasnilo, da so oproščeni v bistvu le tisti, ki so vložili tožbo. Taka razlaga bo seveda povzročila nove zaplete in novo zmedo, tla sploh ne omenimo hude krvi, saj bi morali starši odločati, ne da bi poznali »alternativni predmet«. Prav zato je koordinacijsko združenje demokratičnih staršev še pred včerajšnjo razsodbo pozvalo starše, naj bojkotirajo Falcuccijeve okrožnice. Nič čudnega, da so vedno bolj glasne zahteve, kako bi morala Fal-cuccijeva zaradi svoje nesposobnosti in nezmožnosti izgubiti v novi vladi resor ministrstva za šolstvo. Levica in laične sile se čutijo opeharjene, da bodo skušale sedaj izničiti izziv »obveznega preštevanja« Falcuccijeve.
Po brionskem ministrskem sestanku OPEČ
Težko vprašanje cene surovin
Na Brionih se je komaj končal sestanek predstavnikov 13 držav, proizvajalk nafte, članic OPEČ, usta-_ novljene leta 1960 zato, da bi bolj »uskladili in pospešili medsebojno sodelovanje«. Ni naključje, če imajo nekateri v gibanju neuvrščenih to organizacijo za svojo in če ji priznavajo, ne glede na težave, ki si jih nekatere članice včasih same ustvarjajo, za pomembnega mednarodnega dejavnika tudi na splošnem gospodarskem in finančnem področju.
OPEČ je, med drugim, na področju nafte odločen pobudnik, da se enkrat za vselej zajamči tako rekoč realna vrednost surovin, ki je na mednarodnem trgu še zmeraj nočejo priznati. To pa je eno poglavitnih mrašani, ki ga nenehoma izpostavljajo države v razvoju. Cene surovin so v povprečju še zmeraj na ravni iz leta 1950!
Vemo, da so se na pogovorih na Brionih — predstavniki članic OPEČ so se prvič sestali v Jugoslaviji — pogovarjali zlasti o dveh spletih pro-
blemov: o obsegu proizvodnje nafte, se pravi o tem, kako si med seboj porazdeliti proizvodne kvote in o ceni, ki naj bi seveda bila čimbolj stabilna. Sedanja cena, ki znaša 15 dolarjev na sodček, je rezultat niza negativnih okoliščin, tako objektivnih kot subjektivnih, in ne ustreza stvarnemu merilu ponudbe in povpraševanja.
Še zmeraj sta v OPEČ dve glavni stališči: nekatere države, na primer Alžirija, Libija in Iran, trdijo, da proizvodnja nafte, zato da bi lahko dvignili ceno, ne bi smela preseči 16 milijonov sodčkov dnevno, medtem ko večina drugih sodi, da bi proizvodnjo lahko sprostili.
Zdaj znaša proizvodnja nekaj manj
kot 19 milijonov sodčkov, kakor je bilo dogovorjeno tudi na zadnjem sestanku v Ženevi. Pobudniki sprostitve branijo svojo tezo ugotavljajoč predvsem, da se je število povpraše-valcev nafte v zadnjih mesecih še kako povečalo (samo v maju za 40 odstotkov več kot v istem mesecu lani) in da je černobilski primer jamstvo, da se bo trend povpraševanja stopnjeval.
Zagotovljen izvoz nafte, ob ustrezni ceni, ima kajpak svoje tako rekoč multilateralne, kot tudi posamične ko risti. Izrazit primer je Venezuela, ki ima domnevno okrog 38 miliard dolarjev dolga, se ji je pa letošnji devizni iztržek od prodaje nafte po 15 dolarjev sodček zmanjšal kar za 40
odstotkov v primerjavi s prvim polletjem lani.	v .
Pomembna novost ob letošnjem brionskem sestanku pa je še prisotnost Norveške, ki je sporočila, da namerava sodelovati ~ organizacijo OPEČ. Gre za nov, kakovosten člen v dejavnosti te organizacije, ki navsezadnje naj ne bi bila omejena samo na sredozemski prostor. Ne gre, med drugim, pozabiti, da so države članice OPEČ vse do leta 1980 še zmerom izvažale več kot 40 odstotkov nafte in da so imele konkurente v glavnem v ZDA, Sovjetski zvezi in Mehiki, medtem ko je danes naftnih izvoznikov, po najnovejših podatkih, več kot 70.
Kaj ob vsem tem menijo nerazvi-
ti? Seveda priporočajo previdnost, saj so mednarodne tržne reakcije nepredvidljive, ugotavljajo pa, da zdajšnje povečano povpraševanje po nafti, vsaj tako kaže, ni kratkoročen pojav.. F zvezi s črpanjem priporočajo prožnost, glede cene pa se zavedajo, da jo je treba dvigniti, vendar da »razumne« višine. »Razumna« cena bi se lahko sukala med 17 in 19 dolarji na sodček.
Nerazviti, ki jih seveda podpirajo neuvrščeni, pa so prav tako mišljenja, da bi morali v bodoče bolj opredeliti dejavnost sklada, s katerim razpolaga OPEČ, in ki je namenjen temu, »da se uskladijo in pospešijo napori v zvezi s proizvodnjo in porabo nafte«. Pri neuvrščenih je namreč navzoče mnenje, da bi del iztržka od prodaje nafte kajpak moral še bolj služiti raziskovalni dejavnosti, obenem pa bi lahko pripomogel, ob ustreznem naporu posamezne dežele, bolj celoviti in učinkoviti gospodar ski rasti slabo razvitih in neuvrščenih.	MIRO KOCJAN
V Spetru nagrajevanje natečaja »Moja vas«
Obraz Benečije, ki govori o mladosti in samozavesti
Podelili so tudi nagrado Laštra Landarske banke
ŠPETER — V telovadnici srednje šole v Špetru so se v nedeljo zbrali številni otroci, njihovi starši, sorodniki in drugi, da bi prisostvovali nagrajevanju 13. natečaja za spise v slovenskem narečju Moja vas. Za predstavitev praznika bomo uporabili besede predsednika Študijskega centra Nedi-žaPavla Petriciga: »Kdor pravi, da nas ni,« je dejal, »naj pride sem pogledat, koliko nas je. Videl bo, da nas je mnogo, da je mnogo otrok in da so tu mlade generacije.«
Podoba praznika je bila resnično podoba pomlajenja. V prvih vrstah so mali nagrajenci nestrpno čakali, kakšno nagrado bodo dobili. Veliko je bilo staršev in prijateljev, veliko mladih. Benečija seveda ni pozabila svojih starih, skoraj zapuščenih vasi in sivih glav moških in žensk, ki se potikajo med kamnitimi zidovi hiš. Stvarnost je tudi ta, trpka in kruta. Benečija pa ima tudi drug obraz, obraz, ki govori o novem zagonu, o svežini in novem ponosu. Takšen je bil nedeljski praznik. Mladi kantavtorji so s svojimi izvirnimi pesmimi, ki so jih napisali za Se-njam beneške pesmi, poskrbeli za lep intermezzo med različnimi točkami in nagrajevanjem. Pa tudi besede političnih predstavnikov, ki so pozdravili manifestacijo, so bile dokaj jasne.
Odbornica za kulturo Špetrske občine Bruna Dorbolo je dejala, da je lepo vedeti, da je preko 400 otrok sodelovalo pri natečaju. Jasno pa je dodala, da ljubezen otrok do jezika in zavzetost staršev ter drugih zagnanih kulturnih delavcev ne bodo dovolj, če ne bodo čimprej v Rimu izglasovali globalni zaščitni zakon za Slovence v vseh treh pokrajinah, kjer živijo. Kul-
vanac
Glasilo Vrtec s prispevki Moje vasi
tura Slovencev v videmski pokrajini je bogastvo, lepo bogastvo, vendar je govornica jasno in glasno poudarila: "Zahtevamo od politikov, da nas priznajo!"
Odbornik za kulturo Videmske pokrajine Giacomo Cum je v svojem posegu poudaril veliko kulturno bogastvo, ki ga hranijo beneški kraji in ljudje. »To so tudi področja,« je dejal, »kjer se srečujejo ljudje različnih narodnosti, kar spodbuja k sožitju. Vendar, kljub važnosti, ki ga ima kultura,« je dejal govornik, »ne smemo pozabiti na socialni in gospodarski razkroj Benečije. Prav v tem smislu je treba veliko delati in vlagati, da res ne bo prepozno, saj je že danes položaj težak.« Cum se je spomnil tudi na 10. obletnico potresa in naglasil, kako se je prav po potresu v vsej Furlaniji pričelo veliko gibanje ljudi, ki so začeli odkrivati in globlje ceniti svoje bivanjske korenine. Prav zato je treba v znamenju novih časov in napredka priznati vsem pravice in omogočiti resnično enakopravnost ljudi različnih narodov in narodnosti.
Uradnim govorom je sledilo nagrajevanje z raznimi kulturnimi, predvsem petimi, točkami. Veselje otrok za dokaj bogata darila je bilo seveda veliko. Iz njihovih ust smo slišali tudi nekaj slovenskih pesmi, predvsem pa
jim je,iz oči sijalo zadovoljstvo; verjetno bo zanje to nepozaben dan.
Za organizatorje, in ne samo za njih, pa bodo prav gotovo razveseljive tudi številke. Na natečaju Moja vas je sodelovalo 457 otrok iz videmske pokrajine, z Goriške in s Tržaškega. Otroci so napisali 488 narečnih spisov. Na vabilo organizatorjev pa se je oglasilo kar 24 šol. Žal nam prostor ne dovoljuje, da bi vse imenovali, žal, ker bi si to zaslužili.
Med prireditvijo so slovesno podelili tudi literarne nagrade ' Laštra Landarske banke”. Komisija, ki so jo sestavljali Giorgio Banchig, Bruna Dorbolo, Živa Gruden, lole Namor in Pavel Petricig, je nagrado za književnost podelila v spomin pesnika Dina Me-nichinija (1921 -1978). Izrecno je komisija imenovala njegovo pesniško zbirko 'Paese di frontiera". Gre za zbirko v kateri pesnik z visokim lirskim čutom opisuje zgodovinske, kulturne in človeške vrednote ljudi in krajev Na-diških dolin.
Nagrado za najboljši dosežek na področju zbiranja in raziskovanja ljudske kulture Slovencev v videmski pokrajini pa je prejel Mario Gariup za knjigo "Valbruna - Ovčja vas”.
Ko smo po zaključeni prireditvi zapustili vročo telovadnico, smo šli praz-
novat. Kajti v nedeljo so v Špetru praznovali vaškega patrona. Po dobrem kozarčku na šagri so si lahko obiskovalci ogledali razne razstave, med temi razstavo Palčiča in Celiber-tija ter razstavo slik, ki so jih slikarji izdelali na ex tempom. Ta razstava je bila v Beneški galeriji. Poleg tega so bile v Špetru druge prireditve in športne tekme. Ves praznik pa so pod pokroviteljstvom Špetrske občine organizirale domače organizacije in društva.	ACE MERMOLJA
Deželna podpora kmetijstvu
VIDEM — Deželni odbor je na pobudo pristojnega odbornika Antonini-ja odobril dve važni določili v korist kmetijstva. Prvo določilo namenja, na podlagi deželnega zakona iz lanskega leta, 900 milijonov lir ustanovam, združenjem in kmetijskim zadrugam v deželi Furlanij-Julijski krajini. To vsoto naj bi porabili za posodobitev kmetijskih obratov in kritje administrativnih stroškov.
Skoraj 480 milijonov lir pa je namenjenih za cestna popravila v krajih, kjer prevladujejo neugodne vremenske razmere. Nove ceste in poti bodo tako dobili tudi v Kanalski dolini.
Zaključilo se je letošnje srečanje narodov v Kopru
Odprto vprašanje Rižanskega vodovoda
Besedna podpora ni dovolj
KOPER — Končalo se je tudi letošnje srečanje narodov in narodnosti v Kopru. Včerajšnji zadnji dan je potekal tako kot prejšnje prireditve po skrbno pripravljenem programu uveljavljene tedenske manifestacije. Dopoldanski del sta poleg mednarodnega košarkarskega turnirja obeležila še dva dogodka. Pogovor na temo mladi in narodna skupnost in srečanje borcev bataljona Alma Vivoda. Okroglo mizo sta, kot je za Koprska srečanja že običajno, pripravila dnevnik La Voce del popolo in revija Panorama. Izbrala sta temo, ki so jo mladi predlagali že na zadnjem srečanju v Boroziji. Poleg organizatorjev in nekaterih gostov, so v pogovoru sodelovali predvsem mladi, tako, da je bilo morebiti pogrešati izmenjavo ali soočanje različnih mnenj.
Uvodne misli v razpravo je odlično pripravil že uveljavljeni mladi pesnik italijanske narodnosti Maurizio Tre-mul iz Kopra.. V prostorih italijanske skupnosti Antonio Gramsci je hkrati potekala tudi letna konferenca bataljona Alma Vivoda, ki so ga sestavljali italijanski partizani. Ta enota je sodila v sestavo 14. udarne brigade Garibaldi iz Trsta, katere zgodovinsko pot oživlja fotografska razstava. Bataljonu Alma Vivoda so včeraj podelili prapor, že od jeseni minulega leta pa ima v občini Koper tudi svoj domicil. Popoldanske in večerne prireditve hkrati na Titovem trgu in v portoroškem Avditoriju so na umetniški ravni zaključile bogat program 7. Koprskih srečanj.
Čeprav bodo dogajanje organizatorji šele ocenjevali, lahko tedenski manifestaciji že namenimo vso pohva-lo.Za pripravljen program in njegov nemoten potek, za izbrane nastopajoče, za zanimive vsakodnevne dogodke, ki so ob večernih nastopih prijetno popestrili kulturno življenje na Obali, za občinstvo, ki je prireditve spremljalo z navdušenjem. Predstavniki sodelujočih narodov in narodnosti so tudi na 7. Koprskih srečanjih predstavili svojo kulturno ustvarjalnost in znova
potrdili pripravljenost na srečanje, na spoznavanje in prijateljstvo.
Ni zgolj naključje, da je slovenska obala narodnostno mešani dom, kjer teče življenje in delo v sožitju in v bogastvu različnosti. Tudi odprta meja s sosedi ni nikakršen privilegij. Taka stvarnost je rezultat hotenj in zavestne odločitve, Koprska srečanja - Incontri Capodistriani pa spontan izraz teh hotenj in takih odločitev, ki pomenijo tudi svojevrsten boj za mir in v prihodnje za nova srečanja, predvsem zagotovitev potrebnega denarja in morda malo več posluha do sodelujočih, ki bi se lahko predstavili tudi širšemu občinstvu, s čimer bi zadovoljili še želje tistih, ki bi dogajanje preselili na več prizorišč. Sicer pa organizatorjem ne manjka dobre volje in niti pripravljenosti za še tolikšen trud. To so dokazali že sedmič doslej tudi z letošnjimi Koprskimi srečanji.
MIRJAM MUŽENIČ
Tiskovna konferenca o novi avtocesti
VIDEM — Na deželnem predstavništvu v Vidmu je bila včeraj zjutraj tiskovna konferenca na kateri je predsednik deželnega sveta Biasutti številnim domačim in tujim novinarjem predstavil nov odsek avtoceste Alpe-Adria. Kot smo pred časom že pisali, je to najsodobnejša prometna žila v Italiji, saj je zgrajena z najnovejšimi kriteriji in tehnologijo.
Predsednik Biasutti je v svojem govoru poudaril pomen, ki ga nova cesta zavzema tako na deželni kot na širši ravni. Omenil je tudi njeno povezavo s tržaškim pristaniščem, ki bo lahko pridobilo na ugledu in funkcionalnosti. Avtocesto bodo uradno odprli za promet v četrtek, 2. julija, slovesnosti pa bi moral pri-sostovati tudi ministrski predsednik Craxi.
KOPER - V slovenski Istri je še precej krajev, kjer imajo težave, ko gre za oskrbo z vodo. V minulih letih je bilo mnogo problemov rešenih, zgrajenih precej kilometrov višinskega vodovoda. Uspehi so nesporni, želje in potrebe pa kljub temu še zdaleč niso »pokrite«. Vodovodno omrežje gradijo tako kot se pač steka denar -počasi. In vsem, ki imajo urejeno oskrbo z vodo v prihodnjih letih grozi pomanjkanje, če... če na obali ne bodo hitro združili sile in pričeli graditi del bodočega primorskega vodovoda ter izkoristili vodne vire v zaledju Rižane. O tej problematiki so pred dnevi razpravljali delegati v skupščini Skupnosti obalnih občin, pred tem pa tudi delegati v občinskih skupščinah. Viktor Lozej, direktor rižanskega vodovoda nam je ob tem povedal:
»Spodbudno je, da je problematika oskrbe z vodo prišla tudi na dnevni red skupščin. Delegati so podprli naša prizadevanja za rešitev problemov, žal pa manj razpravljali o največjem problemu — virih sredstev za gradnjo velikih vodovodnih objektov in zahajali k tekočim, dnevnim problemom. Razprave o izgubah vode v sedanjem sistemu, možnostih za povečanje količine t.i. tehnološke vode so bile dobronamerne, vendar moramo ob tem poudariti, da je zdaj treba zadeve reševati dolgoročno in tu so problem viri. Tako denarni kot tudi vodni. Zdaj imamo na voljo okrog 500 litrov vode v sekundi, od tega 60 odstotkov vode priteče iz hrvaške Istre in od tam se bodo količine vode postopno pričele zmanjševati. Vse bo treba nadomestiti z "novo" vodo, te pa bomo 1995 leta potrebovali 700 litrov v sekundi, leta 2005 pa okrog 1000 litrov v sekundi. Nove vire si moramo zagotoviti, če hočemo nadomestiti sedanje.«
Kako se besedna podpora kaže v dejanjih ?
»Žal ugotavljamo, da je besedno voda prioriteta, resnično pa ne. Bom zelo konkreten: doslej je le 21 od 141 podpisnikov sporazuma o temeljih plana podpisalo poseben sporazum o 40 oziroma 60-odstotnem prispevku
glede na fakturirano realizacijo, oziroma porabo vode v minulem letu, nekoliko bolje, a še zdaleč ne zadovoljivo je z 1,5 odstotnim prispevkom iz ostanka čistega dohodka itij. Prepričani smo, da združeno delo po občinah ne bo zmoglo pokriti vseh obremenitev, ki se jim obetajo, zato je nujno določiti prioritete, vendar ne tako, da bodo občinske zadeve najprej "pokrite", potem pa še tiste "skune na obalni ravni". Na ta način bomo vedno nekje na repu, čeprav nas vsi dajejo na prvo mesto.«
Ali je zaradi zamud pri sprejemanju planov, podpisovanju posebnega sporazuma ogrožen petletni program naložb?
»Seveda. Toda mi druge izbire nimamo, kot da plan uresničimo, pa v štirih letih če bo treba. Seveda bomo za letošnji "izpad" nekje morali dobiti sredstva. Tehnična dokumentacija za
začetek prvih del na izviru Rižane (raziskovalne vrtine spremeniti v eks-ploatacijske, začeti z obnovo vodarne) je praktično pripravljena, mi moramo začeti z deli.«
Občani naj bi pomagali osnovno vodovodno omrežje graditi s sredstvi samoprispevka, toda to je le 20-odstotni delež pri naložbi, ki je danes ocenjena na 5 milijard. Od kod druga sredstva?
»Na t^k ali drugačen način jih bomo morali zbrati v združenem delu. To bo konec koncev tudi najbolj občutilo pomanjkanje vode, če se ne bomo dogovorili za gradnjo novih objektov. Lahko pa pomoč dobimo tudi od drugod, vendar je pogoj zanjo, da sami napnemo vse sile, damo kolikor pač moremo. Šele potem bomo imeli argumente, da bomo prosili za denimo — republiška sredstva.
DUŠAN GRČA
Dvigalo, ki bo omogočilo nov razmah kraškega turizma
MATAVUN — Od preteklega petka je turizem na Krasu tudi uradno bistveno bogatejši, svečano so namreč pognali izvažalno napravo iz Škocjanskih jam, ki so jo pred nekaj tedni postavili delavci Kraškega zidarja iz Sežane in gradbeno podjetje Grosuplje, in pomeni pomemben vzgon tukajšnjemu turističnemu razvoju. Izvažalna naprava, to je poševno dvigalo, prepelje v dobri minuti 30 oseb do izhoda iz jame in tako pomaga obiskovalcu premagati 64 metrov višinske razlike, ki so jo morali prej gostje opraviti peš. To seveda ni bil mačji kašelj če računamo, da gre za višino približno 24-nadstropne stolpnice. Prav zaradi te premagane ovire v Tozdu Gostinstvo Sežana oziroma v turistični organizaciji Portorož ocenjujejo, da bodo letos namesto 50 tisoč gostov, kot prejšnja leta že prvo leto vodili skozi Škocjanske jame 90 tisoč obiskovalcev.
V	naslednjih letih računajo to številko povečati do 250 tisoč. Poleg izvažalne naprave so uredili dostop, parkirišče, postavili so montažni gostinski objekt (v bistvu gre za lani sporno piransko barko s Tartinijevega trga, ki so jo letos uspešno preselili v Matavun) in uredili nekaj komunalnih infrastruktur, tako je naselje Matavun danes dobilo tudi pitno vodo po vodovodu. Škocjanske jame in Kras s svojimi naravnimi lepotami in lipicanci je doslej turistično gospodarstvo preslabo izkoriščal.
V	turistični organizaciji Portorož so v službi za Marketing zaposlili posebne-
ga delavca, ki bo skrbel za boljšo prodajo turističnih programov, ki jih ponujajo tukaj, največ pa si seveda obetajo od možnosti, da bi to območje uvrstili na seznam kulturne in naravne dediščine pri UNESCO.	B. Š.
Philipp Vandenberg
Hetera
»Res, in takšno stališče tudi ne govori ravno o plemenitosti.«
»Plemenitost!« Megara je plosknila z rokami. »Kaj neki je plemenitost! Vsakdo vidi v njej nekaj drugega in večinoma zgolj to, kar je najkoristnejše. Poglej samo Te-mistokla in Aristida...«
»Ne dvomim o plemenitosti Aristida!« ji je segla v besedo Dafne.
»Ti ne!« je odgovorila Megara. »Toda postavi kdaj Te-mistoklu vprašanje o plemenitosti njegovega nasprotnika, pa boš slišala tudi drugačno mnenje. Rekel bo, da je Aris-tid vladoželjen, samovšečen in maščevalen.«
»Iztrgal me je iz krempljev hoplitov in me rešil usode sužnje. Temu pravim plemenitost!«
»Pri Zeusu! Iz tebe govori neizkušenost tvojih štirinajstih let. Nikar ne misli, da te je Aristid pripeljal sem iz Plemenitosti!«
»Misliš, da...« Dafne je začela jecljati in Megara je pokimala, ne da bi rekla besedo.
»Toda saj bi lahko bil moj stari oče!« se je opravičevala dekle.
»Ravno zato,« je rekla Megara, »ravno zato.«
Pred oltarjem dvanajstih bogov so stali pokončni, privezani za zapestje, v borni obleki, z razkuštranimi lasmi in mračnim izrazom na obrazu: perzijski vojni ujetniki, nekaj sto po številu, ki jih je čakala grenka usoda sužnjev. Atenci so se norčevali iz med seboj z verigami povezanih barbarov, ki so jim še pred nekaj dnevi vzbujali strah in trepet, če je kdo omenil samo njihovo ime. Zdaj jih je bilo mogoče kupiti kot delovne živali za 200 drahem; toda posel ni potekal najbolje.
Atenci so se veliko bolj zanimali za zaplenjeno orožje in naprave, ki so bile razstavljene v dolgi vrsti. Vozovi, ščiti in sulice, predvsem pa perzijski loki in puščice so bili zelo iskano blago njihova zanesljivost in natančnost je bila splošno znana.
»Kaj pa naj si človek pomaga s takšnim barbarom?« je rekel Temistokles svojemu prijatelju in članu iste stranke Frinihu. »Saj nobeden ne govori našega jezika. Samo s tepenjem ga lahko prisiliš k delu — vendar še vedno ne bo vedel, česa naj se loti.« Frinihos je pritrdilno prikimal.
»Gospod!« se je zaslišal glas iz vrste zvezanih, »jaz govorim vaš jezik!«
Temistokles je presenečen umolknil, stopil je čez razstavljene ščite in odšel k barbaru, visokemu, suhemu moškemu, ki je z resnim obrazom gledal Grka. »Artanameneš sem, tolmač.«
Temistokles je začudeno pogledal prijatelja Friniha, potem je zaklical enemu izmed demosijev, trgovcev s sužnji: »200 drahem za tegale moža, od Temistokla iz file Leontis!«
Demosij je odpel verige. Potem je odštel Temistokles, obdan od trume raztrganih beračev, ki jim je bil oltar dvanajstih bogov druga domovina, dvanajst zlatnikov v roko trgovca s sužnji. Sitofilaks si je zapisal ceno in kupca na voščeno tablico.
»Naj ti to ne bo v škodo,« je rekel barbar in se priklonil pred Helenom.
»Za barbara odlično govoriš jonsko!« se je začudil Temistokles, pesnik Frinihos pa je dodal: »Človek bi rekel, da si se našega jezika naučil na enem izmed otokov.«
Artanameneš je pokimal: »Četudi se nisem tam naučil jezika, pa je moj oče od tam doma. Prišel je s kikladnega otoka Sikina. Zanesljivo ga poznata. Jaz pa sem se rodil v perizijski Ekbatani. Moj oče je bil kot jaz tolmač Ahemeni-dov.«
»Kako ti je ime?« je vprašal Frinihos.
»Artanameneš,« je odgovoril barbar.
stran 4 □ tržaški dnevnik
Ob 20.30 pred Tovarno velikih motorjev
Danes v Dolini manifestacija proti jedrskemu oboroževanju
V okviru mednarodnega leta miru je Organizacija združenih narodov proglasila današnji dan za dan brez-jedrskih občin. V naši deželi je poleg Pordenona edina brezjedrska občina dolinska občina, katere občinski svet je soglasno sklenil, da današnji dan primerno proslavi, da bi tako dostojno potrdil željo po miru krajevnega prebivalstva.
Današnja manifestacija bo prav zaradi tega prerasla občinske meje, saj gre za problem, ki seveda ne zanima samo Doline, pač pa vse miroljubne ljudi. Začela se bo ob 20.30, ko se bodo udeleženci zbrali pred Tovarno velikih motorjev. Tu bosta nastopili godbi na pihala Ricmanje in Breg, ob 21. uri bosta na sporedu uradna govora dolinskega župana Edvina Švaba in predstavnika ACLI, manifestacijo pa bosta zaključili ric-manjska in breška godba.
Še pred začetkom manilestacije, ob 19.30, bodo pred dolinskim županstvom postavili tablo, ki bo opozarjala, da je Dolina denuklearizira-na občina.
Manifestacijo so podprle vse stranke, ki so prisotne v občinskem svetu, se pravi KPI, PSI, SSk in KD, prav tako so k njej pristopila vsa
kulturna, prosvetna in mladinska društva kraških vasi. Pobudniki manifestacije pa so povabili na današnji shod vse miroljubne ljudi tudi iz drugih občin, da bi potrdili, da je mir dobrina, za katero si prizadeva celotno prebivalstvo našega obmejnega območja.
Uspeh Igorja Dolenca na fotografskem natečaju
V petek se je zaključil šesti deželni fotografski natečaj, ki ga je priredil Raziskovalni inštitut sindikata CGIL. Prijavilo se je približno sto fotografov — amaterjev, ki so svoja dela razstavili v dvorani Dl Vittorio (Ulica Pon-dares 8).
Žirija je podelila priznanje trinajstim udeležencem. Za najboljšo staro fotografijo je prvo nagrado prejel Igor Dolenc, ki je bil obenem pred približno dvema tednoma izvoljen na volitvah za jusarske odbore. Najlepšo umetniško fotografijo v črno-belem je predstavil Giorgio Sentieri, najlepšo barvno fotografijo pa Maurizio Mari-ni.
Organizatorji so obenem vsem udeležencem podelili posebno priznanje.
Ustni izpiti na trgovskem zavodu Zois
Maturantka o bankah z dvema ravnateljema
Trgovski tehnični zavod Žiga Zois ima tudi letos primat med našimi višjimi srednjimi šolami: na tem zavodu opravlja namreč zrelostne izpite največ maturantov. Med 46 kandidati je tudi plavolaska, ki smo ji sledili včeraj med ustnim izpitom.
Dijakinja je izbrala za prvi predmet maturitetnega pogovora italijanščino. Profesorica se je uvodoma začudila, ker se je le malo dijakov odločilo za ta predmet. Maturantka ji je pojasnila "ozadje" take odločitve: sama razredna profesorica naj bi dijakom odsvetovala izbiro italijanščine na maturi.
Izpraševalka je želela izvedeti, kaj je kandidatka prebrala.
"Nisem mnogo brala," je priznala maturantka. Nadaljnji potek pogovora je dokazal, da je dijakinja — hote ali nehote hudo podcenjevala svoje znanje.
Začela je govoriti o knjigi Orianne Fallaci "Un uomo", ki jo je bila prebrala po šolskem izletu v Grčijo.
»Orianna Fallaci ni "scrittrice da ta-volino"«.
Profesorica se je odobravajoče nasmehnila tej oceni. Želela je izvedeti zakaj.
»Ker je po poklicu novinarka; v knjigi o Alekosu Panagulisu, grškemu heroju, razkriva grozovitosti takratne
Trgovska »premore« največ maturantov. Posnetek s petkovega izpraševanja
Natečaj devinsko nabrežinske občine
V okviru sodelovanja s pobrateno občino Buje, razpisuje občina Devin -Nabrežina natečaj za dodelitev štipendije za obiskovanje dvotedenskega poletnega tečaja Kulturnega centra mednarodne federacije glasbene mladine v Grožnjanu.
Tečaja se lahko udeležijo gojenci glasbenih šol, ki so stalno bivajoči v občini Devin - Nabrežina in ki študirajo v višjih razredih glasbenih zavodov klavir, orgle, klavičembalo, violončelo, klarinet ali flamenko kitaro.
Interesenti naj pismeno prošnjo, z osebnimi in študijskimi podatki, oddajo v sobi štev. 20 na županstvu v Nabrežini do vključno 8. julija 1986, kjer bodo dobili tudi ustrezne informacije.
Od danes poletni središči v Dolini za slovenske in italijanske otroke
Otroci so za sabo pustili šolsko leto in si sedaj, med počitnicami, želijo le igranja, kopanja in vesele razposajene družbe. Te želje se bodo prav gotovo uresničile vsem otrokom iz Doline in iz sosednjih vasi, ki bodo od današnjega dne do vključno 25. julija obiskovali dolinski poletni središči.
Uprava občine Dolina je letos priredila za slovenske in italijanske otroke od treh do desetih let starosti dve poletni središči, ki bosta zaživeli danes, ob približno 8.30 s prihodom otrok iz Doline in iz bližnjih vasi, od koder jih bo vsak dan pripeljal šolabus. Malčki,
ki jih je kar 54 in so razdeljeni na tri ne strogo ločene starostne skupine, bodo kot prejšnji leti preživeli poletne dneve v prostorih dolinskega občinskega otroškega vrtca. Poletno središče za skupino štirinajstih italijanskih otrok pa bo imelo svoj sedež v italijanski osnovni šoli v Dolini. Urnik bivanja v poletnem središču bo od 8.30 do 16.30 vsak dan, razen sobote in nedelje, ob 12.30 bo seveda kosilo, zjutraj in popoldne pa še malica. Trikrat tedensko se bodo slovenski in italijanski otroci skupaj vozili na kopanje v Milje, skupaj bodo hodili na krajše
Proseška fara ima novega župnika
Pater Božidar Rumpler, ki je upravljal proseško župnijo 7 let, in sicer od 29. julija 1979, ko je nadomestil pokojnega župnika Franca Šibeneka, se je z nedeljsko mašo poslovil od vaščanov. Pater Rumpler odhaja v Žabnice, kjer bo prevzel skrb tudi za Marijino svetišče na Višarjah. Od ponedeljka je proseško župnijo prevzel pater Rafael Slejko, ki prihaja iz Maribora, a je po rodu Primorec. Domačini želijo Rum-plerju, da bi odnesel s Proseka lepe spomine, novemu župniku pa, da bi se kmalu privadil vaški skupnosti.
Tudi v Križu se je včeraj začel poletni center za naše najmlajše
V Domu Alberta Sirka v Križu se je včeraj začel otroški poletni center, ki ga skupno prirejata Kriški mladinski krožek in KD Vesna. Center vodijo animatorke, ki so obiskovale tečaj za animacijo pri Zvezi slovenskih kulturnih društev, trajal pa bo do 10. julija. Program je zelo pisan in pedagoško gledano zelo zanimiv. Center obiskujejo pretežno vaški otroci, na njem pa sodelujejo tudi malčki iz okoliških vasi, ki spadajo pod zgoniško in pod devinsko-nabrežinsko upravo.
Prireditelji obveščajo starše, naj otroci čakajo na prevozna sredstva ob 7.45 na naslednjih mestih: na Opčinah pred Prosvetnim domom, na Proseku na Križadi in v Mavhinjah pred osnovno šolo. Otroke iz zgoniške občine pa bo pobiral šolabus v Zgoniku, Saležu, Gabrovcu in v Briščikih na običajnih postajah prav tako ob 7.45. Otroci se bodo mudili v poletnem centru od 8. do 13. ure. Ob 13.15 bodo organizatorji spet pripeljali otroke na zgoraj navedena mesta.
sprehode in zanimive ekskurzije po okolici. Predvideni so potovanje z ladjo po Tržaškem zalivu in ogled akvarija ter ogled Miramarskega parka in Grljana. V popoldanskih urah pa se bodo otroci družili ob prosti igri in drugih zabavnih dejavnostih. Čas poletnega centra pomeni torej drugačen način skupnega doživljanja in izjemno srečanje italijanskih in slovenskih malčkov.
Skupni program letošnjih dolinskih poletnih središč je usmerjen predvsem v ustvarjalno igro. Igra je namreč neizčrpen vir vedno novih spoznanj in doživetij ter, zelo pomemben dejavnik v razvoju otrokove osebnosti. Ker otrok pri igri potrebuje ustreznih spodbud, so si animatorke poletnih centrov zamislile, da bi otroke vodile v igranje in ustvarjanje namišljenega lunaparka. Lunapark bo osrednja tema pri risanju, pri izdelovanju najrazličnejših ročnih del in skupinskih izdelkov, s katerimi bodo otroci po svoji bujni fantaziji okrasili igrišče občinskega vrtca. S tako ustvarjalno zaposlitvijo bodo otroci raziskovali igralne možnosti raznih predmetov, didaktičnega materiala in igrač, ki jih bodo imeli na razpolago.
Vse, kar bodo slovenski in italijanski otroci v teh treh pestrih tednih ustvarili, bodo prikazali svojim staršem na zaključnem srečanju, ki bo priložnost za pogled v otroški svet igre.
BARBARA BONETA
diktature. Ne piše kot na primer Mo-ravia ali Vittorini...«
»Katere druge pisatelje — novinarje poznaš?«
»Buzzatija. Pisal je za 'Corriere del-la sera".«
Potem ko ji je maturantka v par stavkih obnovila vsebino "Tatarske puščave", jo je profesorica pohvalila: »Čestitam ti, lotila si se zahtevnega branja, kar je še toliko bolj hvalevredno v času, ko se tako malo bere.«
S svojimi prvimi odgovori, ki jih je sproščen in zanesljiv nastop le še podkrepil, je maturantka v kanarčkasto rumeni obleki že "osvojila" komisijo. V tem slogu je nadaljevala tudi ko so prišla na vrsto vprašanja o avtobiografskih elementih v poeziji "velikega ljubimca" U(ja Foscola. Ob sonetu "A Zacinto" se je pravilno spomnila Odiseja.
»Ker si tako pridna, te lahko vprašam, kdo je še pisal o Odisejevem kompleksu?« jo je ogovorila profesorica.
Po krajšem premisleku in po "pomoči" profesorjev ("Gre za tržaškega pesnika1'), je kandidatka povedala, da je bil to Saba.
Tudi ob vprašanjih o realizmu, verizmu, njegovih manj pomembnih predstavnikih ("Matilde Serao je bila tudi novinarka," je dijakinja mimogrede obogatila odgovor) se je maturantka dobro znašla. Po obveznem vprašanju iz Dantejeve Commedie je profesorica pogledala na stensko uro: kazalca sta kazala 9.22.
»Dovolj bo. Zelo prijetno je bilo poslušati vas,« jo je zadovoljno odslovila profesorica italijanščine.
Dijakinja se je "preselila" k profesorju trgovinstva. Ta jo je opozoril, da sledi pogovoru novinar, in da bo morala zato dobro odgovarjati^ sicer bi jo lahko slabo ocenil. Postavil ji je vprašanje o banki.
»Banke so delniške družbe. Najvišji izvršni organ v banki je ravnatelj; banka ima dva ravnatelja,« je zagnano začela dijakinja.
»Kako dva ravnatelja?« jo je prekinil profesor.
»Da, TKB ima dva ravnatelja; v primeru, da je eden odsoten, vstopi drugi,« je na podlagi lastnih izkušenj obrazložila dijakinja.
Profesor ji je nato pojasnil, da imajo večje banke lahko po več ravnateljev, oziroma ravnatelja in več podravnate-Ijev, da pa praviloma vodi banko en ravnatelj.
Pogovor je nato stekel na področje organizacije banke, na razlike med bankami in hranilnicami, na eskont in menice. »Uslužnostne menice so nekakšna "farsa", bančne pobotnice pa nadomestujejo menice: privlačne so, ker kolek ni odvisen od zneska in ne gredo v protest,« je dijakinja sklenila pogovor. Profesor je bil zadovoljen: »Povedala si precej,« je bila njegova ocena.
Na vrsti sta bili še pismeni nalogi. Slovenska je bila zadovoljiva, pa čeprav jo je kandidatka kar petkrat začela. »Pogovor je dokazal, da si stvarna, trezna, konkretna. To je razvidno tudi iz naloge,« je menila profesorica slovenščine in ji napovedala: "V življenju se boš znašla.1"
Razstava o Maksimilijanu Habsburškem od jutri v parku Miramarskega gradu
Jutri ob 18. uri bo stekla prireditev »Maksimilijan od Trsta do Mehike«, ki jo je ob pomoči deželne uprave Zunanjega ministrstva ter Zavoda za spomeniško varstvo Furianije-Julijske krajine pripravila Tržaška pokrajina. Izjemna razstava v prostorih starih konjušnic v parku Miramarskega gradu bo predvidoma odprta do 4. novembra, dogovarjajo pa se še, da bi jo podaljšali do 30. novembra. Vzporedno se bodo vrstile tudi pomembne stranske prireditve; med drugim revija filmov, nastala v sodelovanju s Cappella Un-derground: »Maksimilijan in Habsburški mit«, ter koncerti v miramarskem parku.
Razstavo si lahko ogledate od 9. do 18. ure.
Tržaški mešani zbor z odličnim koncertom sklenil svojo sezono
Tržaški mešani zbor, ki ga vodi prof. Tomaž Simčič, je z nedeljskim nastopom v nabrežinski cerkvi zaključil svojo pevsko sezono. Zbor se je odzval vabilu nabrežinskega župnika Breclja. Za svoj končni nastop so mladi pevci pripravili obširen program ljudskih in umetnih pesmi.
Najprej je tržaški mešani zbor pel pri maši. Dirigent je izbral staroslovansko mašo v Vodopivčevi uglasbitvi. Pevci so pri izvedbi pokazali izredno pripravljenost in smisel za ritem in dinamiko. Pri maši je zbor nato zapel tudi nekaj motelov. Najlepše je zazvenela svečana Brucknerjeva skladba Locus iste.
Maši je sledil nato nastop v župnijski dvorani, ki je bila kljub nasprotnim pričakovanjem nabito polna, čeprav se je na televizijskem zaslonu istočastno odvijal veliki finale za svetovni naslov v Mehiki. Zbor je publiko razveselil predvsem z dobro izvedbo slovenskih narodnih pesmi. Prisotni so mlade pevce izredno toplo sprejeli. Aplavza kar ni hotelo biti konec, tako da je moral Tržaški mešani zbor napovedanemu programu dodati še nekaj pesmi.
Prisega gojencev policijske šole
Ob navzočnosti šefa policije prefekta Porpore je bila včeraj v vojašnici Duca d Aosta pri Sv. Ivanu svečanost prisege 437 gojencev policijske šole. Ravnatelj šole podkvestor Viola je v svojem govoru poudaril naloge policije pri zatiranju vsakovrstnih atentatov proti mirnemu sožitju prebivalstva in proti svobodnim demokratičnim ustanovam. Ob zaključku svečanosti so tudi nagradili najboljše gojence letošnjega tečaja, ki je bil že 92. po vrsti.
Po tiskovni konferenci sindikalnih predstavnikov CGIL-CISL-UIL
Odvisni delavci od 1974 brez stika z INPS Hude težave z ureditvijo pokojnin v FJK
Kočljivi problem urejevanja pokojnin odvisnih delavcev za obdobje 1974-1980 in uvedba letnega mehaniziranega izvlečka računa (ki ga bodo v italijanščini imenovali kar s kratico ECO) sta bili osrednji temi tiskovne konference, ki so jo prejšnji teden sklicala deželna tajništva sindikatov CGIL-CISL-UIL.
Sklicanje tiskovne konference še pred pričetkom poletnega premora je bilo po mnenju deželnega tajnika CGIL Maura Gialuza neizbežno prav glede na bližanje termina, ko bo zapadel rok za katerokoli kontestacijo izvlečka računa. INPS bi bil moral izročiti po delodajalcu ali naravnost interesentom, in to najkasneje do 28. februarja 1986, izvlečke računa za obdobje od 1. januarja 1974 do 31. decembra 1977. V tem primeru bi imeli vsi uslužbenci dovolj časa (rok zapade namreč 12. septembra 1987), da INPS predočijo napake ali pomanjkljivosti v svojih računih in posredujejo inštitutu vse potrebne popravke. Problemi in nerodnosti, od katerih je v veliki meri odvisen propad preglednosti statusa socialnih dajatev, ki naj bi jih plačal delodajalec, so posledica neuspelega poizkusa inštituta INPS, da odpravi svoje pokrajinske urade in sestavi vsedržavno mehanizirano (imenovali so jo "magnetno j kartoteko. Tako so od 1. januarja 1974 ukinili tudi knjižice INPS, iz katerih je delavec lahko razbiral vse socialne dajatve, ki jih je
zanj izplačal delodajalec. Prednost knjižic je bila tudi v tem, da je takoj razkrila katerokoli pomanjkljivost po-krivdi delodajalca. S centralizacijo sistema pa je delavec izgubil to pomembno zvezo z inštitutom INPS samim in lahko razpolaga le z izjavami delodajalca. Če k temu dodamo, da je podjetje, ki je zbiralo in urejevalo podatke vseh vpisanih v INPS, dokončno propadlo leta 1977, nam je pomen izvlečkov računov ECO še bolj razumljiv.
Z računom ECO bodo lahko odvisni delavci spet imeli pregled svojega stanja pri INPS, obenem pa bodo imeli tudi možnost, da si sami popravijo vse morebitne napake, ki so se nakopičile v teh letih nereda.
Vse pa le ni steklo, kot so pri INPS upali. Največji problemi so zaenkrat nastali v tistih podjetjih, ki so že pred časom dobili vse račune ECO za svoje bivše in današnje uslužbence, teh pa niso še porazdelili. Prav tako se je nekaj zataknilo tudi pri "spiskih", ki jih je INPS poslal nekaterim večjim podjetjem. Te spiske bi morala posamezna podjetja pregledati in popraviti ter jih nato vrniti INPS, ki bi na podlagi teh popravkov sestavila dokončne izvlečke računov.
V FJK, kjer je 540.000 odvisnih delavcev zaposlenih pri 50.000 podjetjih, je INPS porazdelila kakih 13.000 spiskov (dobila so jih tudi Stock, tovarna VM, Italcantieri> Terni itd.), odgovo-
rov pa je bilo le 4.800, tj. pičlih 37 odst. Za našo deželo pa obstaja še nekaj dodatnih problemov, ki so neposredna posledica potresa, saj je približno polovica manjših podjetij na potresnem območju izgubila vsa potrdila o vplačilu socialnih dajatev, tako da jih bodo lahko le s težavo ponovno sestavili. FJK pa je tudi dežela, kjer je število upokojencev oz. ljudi, ki poleg rednega dohodka lahko računa tudi na pokojnino, kar visoko. INPS namreč izplača mesečno kar 367.590 pokojnin. Za prva nakazila pa baje ni treba veliko čakati, vsaj ne tako dolgo kot drugod po Italiji.
Problem dejanskega razdobja, v katerem INPS začne izplačevati pokojnine (po uradnih podatkih je to največ 4 mesece in 16 dni, najmanj pa 2 meseca in 20 dni), pa je po mnenju deželnih predstavnikov CGIL-CISL-UIL najmanjše zlo. Veliko bolj pereč problem so odvisni delavci, ki so še in verjetno bodo še dolgo brez mehanografskega izvlečka računa, do 12. septembra 1987 pa bodo morali odposlati svoje popravke inštitutu INPS. Po tem terminu bo namreč uslužbenec ali upokojenec izgubil vsako pravico do kontestacije. Glede na napake, ki jih je prav gotovo kot kot listja in trave, oz. na neizbežne netočnosti in pomanjkljivosti, ki jh bo treba popraviti in dopolniti, pa menijo predstavniki CGIL-CISL-UIL , da so zamude že prerasle optimistični februarski termin.
Tako Lista kot KD vztrajata na svojih stališčih
Tudi Trst pred predčasnimi volitvami Vsa pozornost pogajalcev uprta v Rim
Trst se z naglimi koraki bliža predčasnim upravnim volitvam. V teh pogojih ni namreč nobenih izgledov za sporazum med strankami nekdanje večine (KD, LpT, PRI, PSDI, PLI in SSk), ki imajo, če že ne nasprotne, vsaj zelo različne poglede o tem, kdo naj do naravnega izteka zakonodajne dobe (to se pravi še eno leto) vodi občino in pokrajino. V sporu so si predvsem melon ar ji in demokristjani. Prvi pravijo, da morajo koalicijski partnerji spoštovati sporazum o »štafetah« in da spričo tega pripada župansko mesto Cecavimju, demokristjani pa trdijo, da je Ri-chetti v teh letih dobro vodil upravo ter da ga torej ne gre zamenjati. Vso to zadevo pa je dodatno kom-plieiral še nastanek Giuricinove Mestne liste, katere prestižni pripadnik Marchio, kljub pozivom nekdanjih zaveznikov ni še odstopil z mesta predsednika pokrajine, medtem ko so to že naredili vsi odborniki.
Položaj je kot vidimo v tem trenutku brezizhoden, tudi zato, ker tako KD kot LpT odločno vztrajata pri svojih stališčih. Demokristjanski deželni tajnik Longo je na nedavnem deželnem kongresu KD jasno povedal, da je stranka za sodelovanje z listo, a z Richettijem županom, kar pa LpT odločno zavrača in vztraja
pri Cecovinijevi kandidaturi. Morebitno posredovalno vlogo v tem sporu lahko igrajo le vmesne politične sile, predvsem socialisti, ki bi lahko uradno predlagali svojega kandidata za župana v osebi univerzitetnega profesorja Arduina Agnellija, ki je v preteklosti večkrat kazal pozornost do Liste, človek pa ima vtis, da laič-no-socialistične sile v Trstu nimajo dovolj moči, da bi lahko vsilile kakega tretjega kandidata za župana.
Večinskim strankam so vsekakor prejšnji teden priskočili na pomoč »prosti strelci« iz vladnih vrst, ki so v tajnem glasovanju zavrnili dekret, ki določa termine za predložitev in odobritev proračunov krajevnih uprav. V pričakovanju jasnejših določil iz Rima sedaj ni jasno do kdaj morajo občine in pokrajine odobriti letne finančne dokumente, tudi zato, ker je bil državni finančni zakon letos kot znano izglasovan z zelo veliko zamudo. Ta zmeda bo torej morebiti časovno podaljšala tržaška pogajanja in torej politično krizo, ki pa kljub vsemu ne more trajati v nedogled. Ob pomanjkanju pozitivnih premikov v pogajanjih bo morala vsekakor prej ah slej poseči prefektura, ki je po zakonu pristojna, da nadzoruje delo krajevnih uprav.
Pozornost krajevnih pogajalcev, ki
so se spet srečah sinoči, pa je v teh dneh uprta v Rim, kjer se odloča o usodi prvega socialističnega predsednika vlade in ne nazadnje tudi o usodi petstrankarske koalicije. V primeru propada političnih pogajanj v Rimu bi moral namreč predsednik republike poveriti komu mandat za sestavo začasne (počitniške) vlade ter jeseni sklicati predčasne politične volitve, kar bi seveda vplivalo tudi na tržaške krajevne zdrahe. Ob takem razpletu dogodkov bi namreč parlamentarne volitve gotovo abinirah z upravnimi, česar si očitno želijo predvsem demokristjani, ki bi skušali tudi pri nas izkoristiti »efekt De Mita« in navsezadnje tudi popularnost, ki jo hočeš nočeš trenutno uživa tržaški župan.
(st)
Jutri v Nabrežini občinska seja
Jutri, 2. 7. ob 20. uri se bo v Nabrežini sestal devinsko - nabrežinski občinski svet, ki ima med drugim na dnevnem redu nadaljevanje razprave o proračunu, vprašanja in interpelacije svetovalcev ter sprejetje sklepov občinskega odbora.
S plesno-folklornimi točkami
Ukrajinska akademska skupina bo nastopila na Gradu sv. Justa
Tržaške poletne večere bo pope-	ki se predstavlja z bogatim progra-
strila tudi ponudba organizacij »Ciak-	rnom ukrajinskih jolkUrmih plesov,
dnema c teatra« in »Italconcert«, ki	že dolgo let vodi Paul Virski. Kakih
bosta priredili, s pokroviteljstvom	80 plesalcev si bo torej prevzelo pri-
Avtonomne letoviščarske ustanove,	jetno nalogo, da tržaškemu občinstvu
nastop Državne akademske skupine	prikaže čar ukrajinskih plesov, ga
ukrajinskih plesov. Nastopa ukrajin-	seznani s svojstveno melodijo ljudske
skih folkloristov bosta 7. in 8. julija	glasbe in pesmi ter ga preseneti z
na gradu sv. Justa, s tema nastopo-	akrobatsko spretnostjo svojih ple-
ma v Trstu pa se začenja za akadem-	salcev.
sko skupino iz SZ daljša turneja po v
Italiji. To plesno-akrobatsko skupino, Casnikarji PiCCola
Tržaški upepeljevalnik: popravljene vse tri peči
Obe peči tržaškega upepeljevalnika sta popravljeni, tako da je občina danes preklicala izjemno stanje, zaradi katerega je še predvčerajšnjim toplo priporočala vsem, naj odlagajo izključno kvarljive odpadke in naj si začasno pridržijo vso šaro in ropotijo, ki jo običajno puščajo kar pred pločevinastimi smetnjaki.
Od včeraj je tržaški upepeljevalnik ponovno aktiven (beri popravljen, saj po 15 letih neprekinjenega delovanja res ne moremo zahtevati veliko od njega), posledice njegove okvare bodo postopoma odpravili, našo šaro in kupe papirja pa lahko ponovno odlagamo na pločnike. Vse tiste kupe smrdljivih smeti, ki smo jih, kljub okvari na upepeljevalniku, trpali v prepolne smetnjake, so pokopali v odlagališču na Ul. Herrera. Četz leto dni jih bodo izkopali in jih šele nato »izročili« upepeljevalniku, da iz njih »pridobi« nekaj stotov pepela.
Sicer pa Tržačani kar pridno zalagajo svoje mesto z odpadki, v zimskem času kakih 75 tisoč stotov dnevno, ob poletni okvari upepeljevalnika pa kar 86 tisoč stotov na dan. Z lepim vremenom in Festivalbarom pa so bile težave mestnih smetarjev brez upepeljevalnika še vdčje. Na Trgu Unita (po nastopu rock pevcev in mimohodu tržaške publike) so namreč odkrili, poleg običajnih steklemc in pločevink tudi kupe gnijočih po-vrtnin, s katerimi so Tržačani izrazili pevcem svoje nezadovoljstvo . . -
Tlakovanje ulic
Tržaška občina je začela s številnimi popravljalnimi deh na cestah. Za tlakovanje in vzdrževanje cest bo potrosila približno milijardo lir. V prihodnjih dneh se bo začelo tlakovanje na področju škorklje in Ul. Rittmeyer. Zaradi tega bo do konca del prepovedano parkirati v Ul. Rittmeyer (od Trga Škorklje do Ul. Udine), v Ul. Commerciale (med Trgom Škorklje in Ul. Cordaroli), v Ul. Virgiho (med Trgom Škorklje in križiščem s tramvajsko progo), v Ul. Paulina in v Ul. Scorcola. Prepoved velja ob delavnikih od 7. do 19. ure. Vse nepravilno
parkirane avtomobilei bodo odstranih s pajkom.
Nadalje je tržaška občina odredila enosmerno vožnjo po Ul. Commerciale in sicer na območju med Trgom Škor-klje in Ul. Pauhana v smeri proti Ul. Pauhana.
• Deželni šolski urad sporoča, da so na oglasni deski urada razobesili prednostno lestvico habilitiranih za natečaj za profesorje literarnih predmetov in latinščine na licejih in na učiteljišču s slovenskim učnim jezikom (razred LXX).
Protest ogorčenih staršev
Že spet pozabili na prizadete otroke
Z iztekom šolskega leta se je za številne starše prizadetih otrok spet začel čas odprtih vprašanj in zaskrbljujočega čakanja na ukrepe šolskih in krajevnih oblasti za primerno oskrbo prizadetih v prihodnjem šolskem letu. Na podlagi večletnih izkušenj menijo, da se bodo pristojni organi šele po začetku pouka spoprijeli s tem vprašanjem, kar bo v prvi vrsti škodilo prav prizadetim o-trokom. Doslej tako ne vedo, ah bodo njihovim otrokom sledili isti pomožni učitelji kot lani, ali bodo imeli prejšnjega spremljevalca in koliko ur jim bo lahko na razpolago. Nadalje ni še nič jasnega o organizaciji vključevanja prizadetih v šolsko skupnost in o pripravi multidiscipli-narnega dela, ki bi ga morah, po določilih ministrstva za šolstvo, načrtovati že od vsega začetka šolskega leta.
Starši prizadetih otrok opozarjajo, da se je ministrstvo za šolstvo pred nekaj leti odločilo za predvpisovanja v šole z namenom, da bi lahko posamezna šolska skrbništva in šole bolje in predvsem pravočasno orga-nizirah začetek pouka. Krajevne u-prave (občine in pokrajine), ki skrbijo za pomoč prizadetim otrokom, se temu niso še prilagodile; prav zaradi tega odgovarjajo z zamudami na potrebe prizadetih. Taka zavlačevanja, zamenjave pomožnih učiteljev in profesorjev (prizadeti otroci se morajo zato šele privaditi na
nove učitelje) in še druga odprta vprašanja pomenijo hud udarec vsem prizadevanjem za vključevanje prizadetih otrok v šolski svet, pripominjajo starši prizadetih v svojem obtožujočem tiskovnem sporočilu.
Zaprla so se vrata Tržaškega velesejma
V nedeljo se je na Tržaškem velesejmu uspešno končal 38. mednarodni vzorčni velesejem, ki ga je tudi v zadnjih dneh obiskalo veliko ljudi. V soboto je prireditev obiskala tudi u-radna indonezijska delegacija. Indonezija na velesejmu sodeluje že nekaj let, njeni predstavniki pa so zagotovili sodelovanje tudi na naslednjem vzorčnem sejmu. V nedeljo dopoldne je ob, dnevu Združenih držav Amerike na razstavišče prišel tudi konzul Smolik. V ameriškem razstavnem prostoru se je pogovarjal z organizatorji velesejma.
• Po analizah pristojnega urada Krajevne zdravstvene enote je tržaška občina sprejela včeraj sklep, da dovoli kopanje v priljubljenem kopališču Au-sonia. Doslej je bila na tistem področju voda tako onesnažena, da so zdravstveni organi ocenili, da bi vodne bakterije in klice lahko bile škodljive za zdravje, še posebno priletnih oseb in otrok.
prekinili stavko
Piccolo je danes spet v kioskih. Po dvanajstih dneh stavke so časnikarji sklenih včeraj, da sprejmejo posredovanje vsedržavnega sindikata novinarjev FNSI in predstavnikov založnikov FIEG ter so se vrnili na delo. Obenem so se tudi odzvali pozivu vladnega komisarja De Fehceja, ki je ravno tako posredoval v tem smislu. Srečanje mod predstavniki časnikarjev in družbe Monta bo v Rimu v četrtek. Kot osnovni pogoj, da se lahko začnejo pogajanja, so časnikarji Piccola postavili zahtevo, da lastnik prekliče odpust urednika videmske redakcije, kar je pravzaprav sprožilo sindikalni spor, ki se je nato razširil na druga pomembna področja svobode novinarskega dela.
Novo vodstvo deželnega Združenja novinarjev
Novoizvoljeni deželni svet Novinarskega združenja je na svoji prvi seji izvolil včeraj za predsednika Marca Cadehija, za podpredsednika Nata-leja Zaccurrija, za tajnika slovenskega časnikarja Slavoljuba Štoko, za blagajnika pa Paola Paolettija. V svetu so še: Francesco Parmeggiani, Silvano Di Varno, Sergio Canciani ter publicista Ferdinando Comar in Ma-faldo Cechet.
Deželni svet Novinarskega združenja je na svoji seji izrekel solidarnost časnikarjem Piccola, ki »se trdno borijo za svojo profesionalno avtonomijo in spoštovanje delovne pogodbe«.
Vrsta glasbenih prireditev v Trstu in Tržiču
V četrtek koncert Raya Charlesa
V	juliju se nam v Trstu in Tržiču obetajo tri velike glasbene prireditve: v četrtek, 3.- julija, se bo na Gradu sv. Justa predstavil črnski pevec soul-blues glasbe Ray Charles. Po osmih letih je to prvi nastop slepega glasbenika V Trstu. V okviru turneje po Italiji bo to njegov edini koncert v deželi. Koncert se prične ob 21. uri, predprodaja vstopnic je pri agenciji UTAT in na običajnih prodajnih mestih.
V	petek, 18. julija, bo v diskoteki »Valentinis« v Tržiču nastopil italijanski zvezdnik Renzo Arbore s svojo novo skupino »Barilla Boogie Band«.. Po vrsti uspešnih radijskih in televizijskih programov je Renzo Arbore dosegel s skladbo »II clarinetto« drugo mesto na sanremskem festivalu.
V	ponedeljek, 21. julija, pa se bo na Gradu sv. Justa ponovno predstavil znani pevec Riccardo Coccian-
te s svojo skupino.
* * *
Ray Charles je krojil glasbeno zgodovino zadnjih trideset let. Rodil se je leta 1930 v Albangju, Georgia (ZDA). Čeprav je slep od otroštva, se je naučil igrati na klavir, saksofon, trobento, klarinet in orgle. Z 21 leti je izdal svojo prvo ploščo. V naslednjih letih je izoblikoval svoj značilni stil — edinstveno mešanico
be-boba in gospela. Prvi velik uspeh je dosegel s skladbo »Georgia on my mind«. Po težkem obdobju, ko je zaradi drog, alkohola in napornega življenja veliko časa prebil v klinikah, se je na glasbeno prizorišče ponovno vrnil v sedemdesetih letih z. filmom »Blues Brothers«. Mojster soula in bluesa je okrog sebe ponovno zbral stare in nove navdušence.
Pri Miramaru ustanovili podmorski park
Minister za trgovinsko mornarico Carta je na predlog Konzulte za zaščito morja proti onesnaževanju odredil ustanovitev podmorskega parka pri Miramaru. Vest je naletela v znanstvenih krogih na veliko odobravanje, saj bo tako mogoče bolje raziskati vse podvodne značilnosti Tržaškega zaliva.
Miramarski podvodni park je že nekaj let predmet podrobnejših raziskav, ki jih »na terenu« opravlja Laboratorij za morsko biologijo v Nabrežini pod vodstvom prof. Guida Bressana. Omenjeni laboratorij načrtuje za to leto pomembno znanstveno raziskavo o kemijskih in fizikalnih značilnostih morske vode, raznih usedlin, morskih tokov in o spremembah temperature
V Križu
Dež zagodel vinski razstavi
V Križu se je sinoči zaključila tradicionalna razstava domačih vin, ki je letos žal poteka v znamenju slabega vremena. Neurje je namreč v nedeljo popoldne krepko zagodlo prirediteljem, ki so morali med drugim odpovedati koncert domače godbe na pihala. V soboto (na sliki) pa je v kulturnem programu nastopila baletna skupina ŠD Mladina.
V Stivanu danes koncert zbora Vox Julia
Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova prireja, v sodelovanju z devinsko-nabrežinsko občino vrsto poletnih koncertov v štivanski gotski cerkvici. Prvi koncert bo na sporedu danes, 1. julija, ko bo v Štivanu zapel zbor »Vox Julia«, ki ga vodi Sonia Magris Sirsen. Zbor »Vox Juha« bo izvajal, poleg drugih, tudi skladbe Marenzija, Banchierija, Monteverdija, Janepuina, Croceja, Scarlattija, Viozzija in Kodalyja.
Ob sklepu zaključnih izpitov na nižjih srednjih šolah
Obvezno šolo končalo skupno 286 naših dijakov
Na naših sedmih nižjih srednjih šolah so se pretekli teden iztekli zaključni izpiti. Preizkušnjo je uspešno opravilo skupno 286 dijakov, le trije kandidati niso izdelali. Obvezno šolo so uspešno dokončali sledeči dijaki:
ŠOLA CANKAR (SV. JAKOB)
3. A razred: Andrea Alessio, Igor Antoni, Christian Arena, Marco Bevi-lacgua, Edi Bosich, Igor Ciacchi, Igor Corva, Vasja Čuk, Kristjan Debeliš, Milan Klinc, Igor Stopar, Christian Šiškovič, Massimiliano Tence, Andrej Volpi, Claudio Zaina, Katja Cetin, Su-sanna Gombacci, Elena lacaz, Barbara Kovač, Barbara Manzin, Maria Dolores Škerlj, Lorenza Strain, Erika Svetlic.
3. B razred: Massimo Babic, Marco Cirelli, Dario Mayovsky, Borut Marc, Dean Oberdan, Iztok Pečar, Fabio Per-zan, Andrea Pugliese, Sebastjan Starič, Alessandro Stefani, Igor Strain, Davide Tul, Lara Bozieglav, Nastja Colja, Morena Ogrizovich, Michela Sancin, Katia Sancin, Marjana Vuga, Jerica Zapušek.
_________gledališča____________
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 — Do 14. avgusta bodo na sporedu: LA BAIA-DERA, LA ČASA DELLE TRE RAGAZ-ZE in AL CAVALLINO BIANCO.
Uvodna predstava bo Kalmanova »La Baiadera«, ki bo na sporedu danes, 1. julija, ob 20.30; ponovitve: v soboto, 5. 7., ob 20.30, v nedeljo, 6. 7., ob 18. uri, v soboto, 12. 7., ob 20.30 in v nedeljo, 13. 7., ob 18. uri. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
CANKARJEV DOM
V galeriji Cankarjevega doma bo do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE SOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
kino
ARISTON - 21.30 La foresta di smeral-
do, dram., ZDA 1985; r. John Boorman; i. Charlei Boorman, Povvers Boothe. LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Cercasi Susan disperatamente, kom., ZDA 1985; r. Susan Siedelman; i. Rosanna Arguette, Madonna. EKCELSIOR II - 19.00, 22.00 Tristezza e bellezza, dram., Fr. 1985, 97'; r. Joy Fleury; i. Andrzej Zulawski, Charlotte Rampling, □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Love you, er.dram.; r. John Derek, □ □ NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Cicciolina inibition, pom. □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 II ritorno dei morti viventi, fant., ZDA 1984, r. Dan 0'Bannon; i. Clu Gulager, James Karen, □
EDEN - 15.30, 22.00 Sexual heights, pom.,
PENICE - 17.30, 22.15 Senza limiti, er.,
□ □
EKCELSIOR I 17.30, 22.15 Excalibur, pust., r. John Boorman; i. Nigel Terry, Helen Mirren.
MIGNON - 17.00, 22.15 The Blues Brothers, kom., ZDA 1980, 120'; r. John Landis, i. John Belushi, Dan Aykroyd,
□
CAPITOL - Danes in jutri zaprto. ALCIONE - 17.00, 22.00 Provaci ancora Sam, kom., 1972, 78'; r. Herbert Ross; i. Woody Allen, Diane Keaton. NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set-timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basinger, □
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 A cena con gli amici, kom., ZDA 1983, 100'; r. Ber-ry Levinson; i. Mickey Rourke, Steve Guttenberg. □
VITTORIO VENETO - 16.15, 22.15 Sotto il vestito niente, dram., It. 1985, 100’; r. Carlo Vanzina, i. Renee Simonsen, Tom Schanley, □
RADIO - 15.30, 21.30 Apparenze, pom.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
ŠOLA SV. CIRIL IN METOD (SV. IVAN)
3. razred: Gorazd Bajc, Gianluca Bellafontana, Fabio Cok, Igor Devetak, David Jelercic, Marijan Kalc, Cor-rado Kert, Massimo Krasna, Stefano Leghissa, Giuseppe Millone, Franci Pogačar, Davide Vidrih, Andrea Zag-het, Pamela Cappellini, Valentina Fac-hin, Nataša Gregori, Jasmin Rudez, Solidea Savi, Petra Schmidt, Luciana Vellenich.
ODDELJENI RAZREDI NA KATIN ARI
3. razred: Igor Gerdol, Miran Guštin, Luca Klobas, Alessandro Mahnič, Sabrina Gec, Eriča Giacomini, Nata-scia Lorenzi, Laura Pettirosso, Ilaria Roi, Maria Cristina Savi, Tamara Vidah.
ŠOLA ERJAVEC (ROJAN)
3. A razred: David Doles, Massimiliano Pertot, Marko Preši, Alessandro Siviz, David Sfarcich, Edvin Starc, Alessandro Zezlina, Andrej Papucci, Cinzia Ciriani, Vaina Gandini, Lara Gulich, Vesna Jagodic.
3. B razred: Mattia Armani, Andrej Ferfoglia, Andrea Ferluga, Alessio
ŠPORTNI TEDEN GAJE
Danes, 1., in jutri, 2. 7.: ob 18. uri
nogometni turnir 4 : 4; ob 20.30 ples z ansamblom LOJZETA FURLANA.
V	četrtek, 3., in v petek 4. 7.: ob
18. uri nogometni turnir 4 : 4; ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS.
V	soboto, 5. 7.: ob 16. uri mladinski teniški turnir; ob 18. uri finale nogometnega turnirja 4 : 4; ob 21. uri nočni tek; ob 21. ples z ansamblom TAIMS.
V	nedeljo, 6. 7.: ob 8. uri mednarodni balinarski turnir; ob 10. uri finale mladinskega teniškega turnirja; ob 20. uri nagrajevanje; ob 20.30 ples z ansamblom TAIMŠ.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 1. julija
DANICA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.47 — Luna vzide ob
I.	34 in zatone ob 15.52.
Jutri, SREDA, 2. julija
OTON
PLIMOVANJE DANES: ob 1.36 najnižja -25 cm, ob 7.38 najvišja -2 cm, ob
II.	22 najnižja -9 cm, ob 18.34 najvišja 36 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,5 stopinje, zračni tlak 1014,6 mb ustaljen, veter 6 kilometrov na uro severoza-hodnik, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Margherita Gamba, Anna Zacchigna, Stefania Spitzl, Miche-le Achkar, Lorenzo Bensi, Costanza Gia-retta, Samantha Germani.
UMRLI SO: 62-letni Manlio Demarchi,
74-	letni Luigi Di Camillo, 78-letna Cle-mentina Mian, 93-letna Ersilia Fragiaco-mo, 83-letna Paolina Toso, 74-letni Romano Rathmann, 70-letni Egisto Boga,
75-	letna Bruna Perco, 66-letni Cesare Vi-rani, 82-letna Antonia Race, 86-letni Andrea Maver, 18-letni Roberto Zorzenon
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 30. junija, do sobote, 5. julija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (Milje), Trg Oberdan 2, Ul. Tizia-no Vecellio 24.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Kozman, Andrej Majcen, Vasco Tinta, David Žerjal, Marina Bembi, Erika Bu-sechian, Claudia Coslovich, Tanja Kermez, Paola Lokar, Elisa Puntin, Barbara Rudolf, Tiziana Starec, Karin Vitez.
ŠOLA GRUDEN (NABREŽINA)
3. A razred: Alen Adamič, Massimiliano Antonič, Andrea Gruden, Igor Motta, Simone Peric, Aljoša Saksida, Nataša Busan, Erika Cherin, Tatjana Hrovatin, Monica Leghissa, Tamara Osi, Aleksandra Pernarcich, Valentina Vrabec, Rosanna Zuzek.
3. B razred: Roberto Briščak, Alessio Gruden, Marco Rebula, Sonja Bris-cech, Sonia Cattonar, Alenka Devetak, Katja Legiša, Daniela Lovriha, Ivanka Pahor, Lara Peric, Serena Periz, Nataša Rebula.
3. C razred: Samo Adam, Roberto Cappelli, Franc Fabec, Adriano Ferfoglia, Igor Gabrovec, Damian Gerli, Matteo Košuta, Damir Kralj (Carli), Vasja Leghissa, Andrej Peric, Martin Sosič, Paolo Tanze, Laura Di Marcan-tonio, Marianna Golemac, Tanja Gruden, Barbara Pertot, Elisabetta Popovič, Jana Radovič, Nadia Renzi, Marta Sirza, Savina Žbogar.
ŠOLA GREGORČIČ (DOLINA)
3. A razred: Renato Bandi, Roberto Bandi, Roberto Ciuh, Davide Glavina, Peter Kozina, Paolo Labiani, Giovanni Lavriha, Marko Ota, Marko Tul, Lorenzo Zupin, Barbara Bachi, Tanja Bolci, Deborah Brajnik, Miriam Cri-son, Barbara Mauri, Erika Pečar, Michela Peccia, Bojana Racman, Suzana Sancin, Valentina Tul, Mirjana Živec, Erika Žerjal. En dijak ni izdelal.
3. B razred: Franco Andreassi, Igor Cavarra, Max Clementini, Fabio Grilanc, Andrej Kosmač, Fabio Olenik, Paolo Sancin, Marijan Smotlak, Maks Štefančič, Erik Vodopivec, Luciano Zeriali, Edvard Žerjal, Pavel Zeriali, Samuela Bandi, Alenka Bandi, Lara Berdon, Nataša Canziani, Tatjana
vazne prireditve
Od 16. do 31. julija 1986 organizirata KD I. Gruden in SD Sokol v Nabrežini 6. POLETNI ŽIVŽAV (za otroke od 3. do 12. leta starosti). Starši, ki želijo vpisati svoje otroke v poletno središče, lahko telefonirajo v popoldanskih urah na št. 040/ 299—795 ali na št. 040/ 200—927.
SKD Slavec—Ricmanje vabi vse vaščane jutri, 2. t. m., ob 21. uri na javni sestanek o letošnji vaški šagri, ki bo v Kulturnem domu v Ricmanjih.
razstave
V	Prosvetnem domu na Opčinah je
od 18. do 20. ure odprta razstava lesenih predmetov, ki so jih izdelali dijaki tečaja za mizarje pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje.
V	galeriji Cartesius je na ogled skupinska razstava 36 slikarjev naše dežele. Razstava bo odprta po običajnem urniku do sobote, 12. julija.
čestitke
Katji, Jožkotu in Sonji se je te dni pridružila še mala ERIKA. Prisrčno čestita svojima odbornikoma SKD Vigred.
mali oglasi
PRODAM plastični čoln (trimarano) z motorjem MACH 7 po ugodni ceni. Tel. od 8. do 14. ure na št. 766721.
GLASBENA SKUPINA s sobo za vaje išče klaviaturista za nastope. Pisati na naslov: Franco, Ul. Aleardi 2, 34134 Trst.
OSMICO je odprl Pepi Žerjal - Mlekarjev iz Doline 161.
INŠTRUIRAM angleščino za srednje šole. Tel. na št.003865/22879.
GOSTILNA išče sposobno natakarico. Tel. na št. 040/226112.
ODLETELA je od hiše v Cankarjevi ulici v Doberdobu govoreča papiga sive barve z rdečim repom. Hvaležni bomo vsakomur za informacije. Franko Fer-folja, Cankarjeva 12, telefon 78077.
PRODAM hišo v Boljuncu z dvoriščem in garažo. Tel. 040/228390.
PRODAM 1.800 kv. m zemljišča na Mon-tebellu, primerno za športno igrišče s pomožnimi objekti, opremljeno z vodovodom. Tel. 040/228390.
PRODAM prenovljeno stanovanje, 64 kv. m, pri Sv. Jakobu: kuhinja, dve sobi, kopalnica in hodnik. Na željo tudi opremljeno z novim pohištvom. Tel. 040/ 228390.
NA RABU oddajam eno- ali dvoposteljne sobe z odličnim zajtrkom in izredno čistočo. Informacije po telefonu na št. 040/ 820630 od 7. do 8. ure zjutraj ali po 21. uri.
PRODAM stanovanje 72 kv. m na Opčinah. Tel. vsak dan od 19. ure dalje na št. 040/211256.
PRODAM zemljišče 4.000 kv. m v Mav-hinjah. Tel. 040/413271.
STARO slovensko narodno nošo prodam. Informacije po telefonu na št. 003866/25991 Topič.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoniku 34. Toči belo in črno vino.
PRODAM v Prebenegu vinograd, 3.000 kv. m. Tel. na št. 040/817974.
Canziani, Daniela Coren, Karin Glavina, Alessandra Jurjevčič, Barbara Mauri, Ingrid Slama, Tatjana Zerial. Ena dijakinja ni izdelala.
ŠOLA KOSOVEL (OPČINE)
3. A razred: Marco Antoni, Janez Berdon, Jure Brišnik, Damijan Crissa-ni, Matija Danev, Martin Mesar, Leopold Oblak, Peric Gregor, Alberto Prelec, Marjan Renčelj, Robert Zenic, Susanna Ciocchi, Elisabetta Corbatti, Eva Mauri, Erika Paulina, Erika Persi-novic, Susanna Rebula, Tania Tretjak, Vesna Škabar.
3. B razred: Adriano Ferluga, Kristjan Guštin, Tomaž Kalc, David Kralj, Danijel Malalan, Danilo Pahor, Matej Sussi, Tomaž Sussi, Marko Vitez, Gab-riella Baldissin, Nataša Buscemi, Klara Calzi, Katerina Citter, Susanna Cressi-ach, Monica Čufar, Katja Fabrizi, Katja Foschini, Barbara Gregori, Tjaša Kocman, Sonja Kralj, Lara Lupine, Ai-Ling Marucelli, Teresa Marzetti, Mai-la Ozbic, Giuliana Plehan, Erika Skerk, Romina Zobec.
ŠOLA LEVSTIK (PROSEK)
3. A razred: Marco Geri, Dimitri Luxa, Igor Milic, Mitja Riolino; Moreno Trampuš, Paolo Vodopivec, Elena Colja, Sara Kralj, Tanja Kralj, Martina Ravbar, Katjuša Scuka, Karin Tenze, Kristina Vodopivec, Kristina Zidarič, Anna Živec.
3. B razred: Stefano Abbondanza, Andrej Ban, Aljoša Blason, David Bogateč, Andrea Danieli, Walter Danieli, Damjan Grilanc, Mitja Kalc, Žarko Počkaj, Mitja Rebula, Mitja Žagar, Vesna Bizjak, Ivana Limbeck, Barbara Luxa, Erika Pieri, Deborah Pierazzi, Mojca Reggente, Barbara Sardo. En dijak ni izdelal.
ODDELJENI ODDELKI V KRIŽU
3. razred: David Esposito, Erik Sedmak, Igor Tence, Tomaž Tence, Giu-liano Vrabez, Denis Zorzut, Daniela Bresciani, Katarina Cossutta, Kata Kozlovič, Tatiana Pipan, Ingrid Sedmak, Alenka Sirk, Roberta Sulini.
izleti
Kriška sekcija VZPI-ANPI priredi v nedeljo, 6. julija, avtobusni izlet v Volčje (Tolmin) na odkritje spominske plošče padlemu partizanu Mariju Tenceju. Vpisuje G. Bogateč (Dom A. Sirka, tel. 220-505).
Sekcija PSI — Dolina priredi v nedeljo, 6. julija, enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom Koroške in srečanjem s predstavniki slovenske manjšine v Avstriji. Cena izleta vključno s kosilom 30.000 lir. Vpisuje v večernih urah Klavdij Kofol — Boljunec št. 414, tel. 228425.
Krožek za rekreacijo podjetja IRET prireja 5. in .6. julija izlet k Plitvičkim jezerom. Izlet je odprt tudi nečlanom, zanje je cena 125.000 lir. V ceni je všteta vožnja z avtobusom, kosilo, obisk naravnega parka, prenočevanje, zajtrk in kosilo. Informacije in prijave na tel. št. 827-281.
ZSKD obvešča, da bo urad Zveze od danes, 1. julija deloval s sledečim urnikom:
vsak dan od 8. do 14. ure ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 16.30 do 19. ure.
prispevki
Namesto cvetja na grob Pepija Germanija darujeta Marčela in Valerija »Ruda«
50.000	lir za cerkev na Kontovelu.
Ob 15. obletnici smrti dragega Bruna Kralja daruje žena Marija 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
Popravek: Ob 2. obletnici smrti moža Franca Lavrenčiča daruje žena Marija
20.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ide Daneu Gr-Ijanc daruje Slavko Daneu (Prosek)
25.000	lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V isti namen darujeta Dragica in Alojz Kapun 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ameriški dolar ........... 1.490, -
Nemška marka ............... 684,50
Francoski frank .......... 212.—
Holandski florint ........ 606. —
Belgijski frank .......... 31.—
Funt šterling ............ 2.280.—
Irski šterling ........... 2.060.—
Danska krona ............. 183,-
Grška drahma ............. 10.—
Kanadski dolar ........... 1.065.—
razna obvestila
VZPI—ANPI, Tržaški partizanski pevski zbor in Mladinska skupina P. Tomažič priredijo ob 40-letnici italijanske republike v Bazovici 5. in 6. julija ob 16.30 SREČANJE ZA MIR IN ENAKOPRAVNOST MED NARODI IN NARODNOSTMI. V soboto, 5. julija, ob 20. uri prihod štafete miru in bratstva; govornika Stane Bobnar in senator Henriguez Agnaletti. V kulturnem programu nastopajo: TPPZ in Mladinska skupina P. Tomažič ter Godba na pihala iz Postojne. V nedeljo, 6. julija, ob 17. uri osrednja proslava. Oba večera bo zabaval ansambel AKORDI. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Vabljeni!
Sekcija VZPI—ANPI Boljunec obvešča vse simpatizerje in vaščane,da bo v četrtek, 3. t. m., ob 18. uri odprtje partizanskega kluba.
Sekcija PCI—KPI občine Dolina obvešča likovnike občine Doline, da lahko dostavijo svoje izdelke za razstavo, ki bo v okviru Festivala Dela in Unita od 3. do 7. t. m. v Boljuncu, danes, 1. t. m., od 19. do 21. ure v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
DR. FRANC MAHNIČ
okulist
sporoča, da je novi naslov privatne ambulante v Ul. sv. Frančiška 11 — Trst. Tel. za sestanke na št. 040/43463.
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednje izlete in potovanja:
3., 10. in 17. avgusta - počitnice na EGEJSKEM MORJU (Turčija). Cena 790.000 lir;
od 3. do 12. avgusta - potovanje po MALEZIJI in v SINGAPUR. Cena 1.490.000 lir;
od 12. do 19. avgusta - v MOSKVO in LENINGRAD. Cena 925.000 lir;
od 15. do 17. avgusta - v ZAGREB in na PLITVIČKA JEZERA. Cena 175.000 lir;
od 15. do 17. avgusta - v KRANJSKO GORO in na BLED. Cena 119.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20 , tel. 60-261.
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št.XIII—80/249/116
OBVESTILO
Podrobni regulacijski načrt za področje bivše Tovarne strojev pri Sv. Andreju—varianta.
Načrt je deponiran v občinskem tajništvu in na prost ogled vsakomur.
ŽUPAN,
na osnovi sklepa občinskega sveta št. 138 z dne 14. 2. 1986, s katerim je bila sprejeta varianta podrobnega regulacijskega načrta za področje bivše Tovarne strojev pri Sv. Andreju; sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit na seji dne 17. 4. 1986 (št.2638/2605); v smislu 26. člena deželnega zakona št. 23 z dne 9. 4. 1968 ter 43. člena deželnega zakona št. 45 z dne 24. 7. 1982,
obveščam,
da so odgovarjajoči načrti variante podrobnega regulacijskega načrta za področje bivše Tovarne strojev pri Sv. Andreju deponirani v glavnem tajništvu (oglasna deska) za 20 dni zaporedoma in sicer od 1. julija 1986 do 21. julija 1986; da si jih v omenjenem roku lahko vsakdo ogleda in to ob delavnikih od 8. do 14. ure ter ob praznikih od 9. do 12. ure; da lahko lastniki in posestniki v načrtih vključenih nepremičnin predložijo ugovore v roku 20 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu objave pa do 10. avgusta 1986.
V istem roku lahko vsakdo predloži občini pripombe na ustreznem kolkova-nem papirju.
Trst, 15. maja 1986
OBČINSKI PODTAJNIK
dr. Aldo Gerin
ŽUPAN
dr. Franco Richetti
Japonski jen 	 Švicarski frank 		8 — 836.-
Avstrijski šiling 		97.—
Norveška krona 		199.
Švedska krona 		210.
Portugalski eskudo 		10.—
Španska peseta 		10.—
Avstralski dolar 		960.
Debeli dinar 		3,20
Drobni dinar 		3,20
_ _ I	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881
DUIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Šolske pobude Tržaške hranilnice
Ob koncu šolskega leta so se zaključili tudi številni izvenšolski tečaji, ki jih je organiziral in finansiral tržaški bančni zavod "Cassa di risparmio". Veliko otrok se je udeležilo celoletnega tečaja za modeliranje in barvanje keramičnih izdelkov. Ob koncu leta so vsi mali udeleženci, na veselje staršev, svoje izdelke razstavili v veliki dvorani v tržaški občinski palači.
Manj odmeva je imel med osnovnošolskimi otroki pouk računalništva, ki pa je kljub temu, ali prav zaradi tega prinesel udeležencem veliko zadovoljstva in precejšnje znanje v rabi kompjuterjev. Zelo številno obiskovana pa sta bila igralski in glasbeni tečaj. Obiskovalci glasbenega tečaja so pred kratkim priredili svojo zaključno proslavo in so nastopili s petjem, igranjem na razna glasbila (predvsem Orff) in plesom. Prav tako je bil uspešen igralski tečaj. Učenci so se marsikaj naučili, predvsem so se tu izpopolnili v svojem jeziku, obenem pa so lahko na zaključni predstavi pokazali občinstvu vse, kar so na tem tečaju pridobili. Docenti "gledališkega odseka" so svojim gojencem pomagali tudi pri sestavitvi originalnega dramskega teksta. Zaradi velikega uspeha letošnjih tečajev, bo Tržaška hranilnica naslednje leto nadaljevala s svojimi šolskimi pobudami.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 30. 6. 1986
|__________________ti in morje___________vojkocoija 1
Slovenska »velikanka« Elan 43 se prilagaja tržiščnim zahtevani
Iz alpske ladjedelnice kot pogosto radi pravijo navtičnemu oddelku tovarne športnega orodja Elan v Begunjah na Gorenjskem - bo predvidoma v oktobru priplula nova jadrnica Elan 43. To bo največja jadrnica, ki so jo naredili v tem slovenskem obratu, nastala pa je po "tipanju" prodajne mrežev 20 državah. Modularna zasnova te nove potovalno-tekmovalne jadrnice omogoča bogat spekter uporabe: za družinska jadranja, tekmovanja, daljša križarjenja, šolanje in najemno dejavnos.
Novo navtično pot so pri Elanu začrtali z zelo uspešno jadrnico Elan 31, katere značilnost je velika notranja udobnost ter zelo dobre plovne lastnosti, ki so se dokazale z zmago na svetovnem prvenstvu tričetrtoncev v lanskem letu. Elan 43 je nadaljevanje te usmeritve. Kako hitra bo, bo mogo-čedokazati v prvih jesenskih vožnjah. Načrtovalca brata Jakopin ob udobni notrajnosti poudarjata majhno težjo triinštiridesetice (7,6 tone), kar je velika prednost pri čarterju in pomoč manj izkušenim jadralskim druščinam, saj je znano, da so jadrnice, težje od osmih ton, težko upravljive v majhnem prostoru oziroma v pristaniščih.
Dizajnerja Jakopin (njuno delo je tudi Elan 31 in manjša Elan 19) sta začrtala 12,99 metra dolgo enojambor-no jadrnico, široko 3,99 m, z vgrezom 1,95 m pri teži 7,6 tone je 3 tone balasta, tanki pa sprejmejo 150 litrov goriva in 400 litrov vode. Glavno jadro ima 36 kvadratnih metrov, genovi 59 in 40, floka 31 in 23 ter viharno jadro 12 kvadratnih metrov, špinaker pa meri 130 kvadratnih metrov. Rating IOR je 31 čevljav. Drugo pogonsko sredstvo je dizelski motor Volvo 203 turbo s 43-konjskimi močmi, mogoče pa je vgraditi tudi Vanmarjev 34 ali 40 konjski motor.
Notranjost si lahko kupec izbere po svojih željah, saj ima na voljo kar 32 inačic notranje ureditve in opreme. Elanovci so kot osnovne modele predstavili: Charter (štiri kabine z dvema-ležiščema vsaka), Family (šest ležišč v treh kabinah) ter razkošno America (le
z dvema nadvse udobnima spalnicama). Osrednji del — salon s kuhinjo in navigacijski kot — je pri vseh modelih enak, zato pa je po mili volji mogoče "premikati" ležišča, omare, sanitarne prostore in vse ostalo v sprednjem in zadnjem delu Elanke. Pri tem pa je naročnik v celoti deležen ugodnosti, kot so pri serijskih barkah in mu njegove opreme po željah ne zaračunavajo kot barke, ki jo delajo po naročilu. Napovedujejo, da bo cena nekaj čez 200.000 zahodnoonemških mark (približno 140 milijonov lir), kar vsekakor obeta konkurenčen nastop Elanove novinke.
Gorenjski ladjedelci dober prodajni uspeh svojih jadrnic 31 in 19, pa tudi čolnov in glisarjev dosegajo s kvalite-
to. S tem adutom nameravajo splaviti tudi Elan 43, ki bo narejena iz najboljših materialov in lesa, opremili pa jo bodo s specialno jadralsko in navtično opremo najbolj priznanih svetovnih proizvajalcev.
Čeprav prvi primerek nove jadrnice še ni zapustil proizvodnih dvoran, pri Elanu že gledajo naprej. Kot prvo nalogo si zastavljajo povečanje in posodobitev tovarniških dvoran, saj prav slednje onemogočajo, da bi proizvodnja sledila povpraševanju. Navtične misli pa Elanovcem bežijo v dve novi plovili (niso pa se še odločili, katera bo imela prednost): družinska jadrnica, dolga okrog 8 metrov, ali motorna jahta 9 metrov s tremi udobnimi kabinami.
BORIS LENIČ
Nagrade meseca junija prejmejo:
KNJIGO C. ZLOBCA »BESEDA«, zbirka 100 pesmi, Založba Lipa Koper:
—	Olga Filipovič, Portorož, Stara c. 12 KOMPLET KOZARCEV, Astra DO Steklarna Hrpelje:
—	Dejan Stamenkovič, Breginj, Breginj 96
PLOŠČE ALI KASETE Produkcije kaset in plošč RTV Ljubljana, Radio Koper - Capodistria:
—	Kristina Ilič, Koper, Rozmanova 15
—	Denis Humar, Šempeter, A. Gabrščka 72
—	Nives Jelušič, Sežana, Kazlje 48
DVE KASETI »SENJAM BENEŠKE PIESMI«, Založba tržaškega tiska Trst:
—	Valda Humar, Šempeter, A. Gabrščka 72 TRI MAJICE, Primorske novice Koper:
- Barbara Saksida, Trst, Ul. Biasoletto 125 Rudi Kolavčič, Nova Gorica, Ljuba Šercerja 6
—	Dušan Saje, Ilirska Bistrica, Rozmanova 5
Velike končne nagrade:
—	dve akustični kitari, Elektrotehna DO Melodija Mengeš
—	stereo gramofon SNG 2 x 4 W, Iskra TOZD Elektroakustika Sežana
—	dve nagradi LB Splošne banke Koper
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Konec junija, začetek julija, zato tokrat dve lestvici, tedenska in mesečna. Obe sta sami po sebi dovolj zanimivi, zato kar k njima...
Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden
Lestvica tedna
5
6 9 5
2
3
2
2
5
3 1 2
7
8
4 10
1.	Bungles - Manic Monday
2.	Doris Dragovič - Željo moja
3.	David Bovvie - Absolute beginners
4.	George Michael - A different corner
5.	Rod Stevvart - Love touch
6.	Riblja Čorba - Sutra me probudi
7.	Culture Club - Move away
8.	Limahl - Love in your eyes
9.	Peter Gabriel - Sladgehammer 10. Sigue Sigue Sputnik -
Love missile F-1-11
Tudi sami ste lahko opazili zamenjavo na samem vrhu, kjer so zdaj Bungles in njihov Manic Monday. Sicer sta na lestvici le še dve novosti, zadnji komad Roda Stevvarta Love touch in skupina, ki je v zadnjem času vzbudila največ pozornosti na svetovni pop sceni, Sigue Sigue Sputnik, s komadom Love missile F-1-11. Zdaj pa k lestvici desetih najbolj vročih v juniju:
1.	David Bovvie - Absolute beginners
2.	Doris Dragovič - Željo moja
3.	Bungles - Manic Monday
.4. George Michael - A different corner
5.	Madonna - Live to teli
6.	Culture Club - Move away
7.	Joe Cocker - You can leave your hat on
8.	A-ha - The sun always shines on TV
9.	Double - Tomorrovv
10. Peter Gabriel - Sladgehammer
Na lestvici meseca ni večjih presenečenj, saj ste lahko sproti sledili tedenskim lestvicam, lahko pa rečem, da je David Bovvie zbral absolutno največ glasovnic. Zdaj pa k stvarem, ki vas verjetno najbolj zanimajo -nagradam.
X-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
13.00
13.30
13.45
15.10
16.10 16.40
18.05
18.25
19.40
19.50
20.00
20.30
21.30
22.50
23.00
24.00
RAI 1
Glasbena oddaja: Voglia dl mušica
Dnevnik
Film: I cavalieri della vendetta (pust., Jap., 1963, r. Carlos Satu-ra; i. Lino Ventura, Lea Massari, Philippe Leroy)
Dokumentarec: Oro dalle pro-
fondita del mare
Risanka: Le avventure di Petey
TV film: Sfida a Crooked Sky (i.
Richard Boone, Steward Peter-
son)
Aktualnosti: Spaziolibero Nadaljevanka: Canne al vento ■(3. del)
Almanah jutrišnjega dne Vremenske razmere Dnevnik
Dokumentarna oddaja: Quark speciale - La terra al di la di ogni frontiera
Nadaljevanka: Mozart (2. del) Dnevnik
W. A. Mozzart: Le nozze di Figa-ro (2. dejanje)
Dnevnik
13.00
13.15
14.10
16.45
18.15
18.20
18.30
19.40
19.45
22.20
20.30
22.25
23.35
23.30
23.40
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 2
Dnevnik - ob trinajstih Nanizanka: Saranno famosi -Gran finale
Zabavni spored: L'avventura, vmes risanka Esteban e le miste-riose citta doro in nanizanka Folly Foot
TV film: Ouesfuomo non rac-conta storie (r. VVilliam Kayden, i. C. George, Judy Came)
Iz parlamenta
Dnevnik - športne vesti
Nanizanka: Un caso per due - L'-
incendiario
Vremenska napoved
Dnevnik
Športne vesti
Film: Linea di sangue (dram., ZDA 1979, r. Terence Young, i. A. Hepburn, B. Gazzara)
Dnevnik
Dnevnik. Dossier Dnevnik - zadnje vesti Film: The Rocky Horror Picture Show (kom., ZDA 1985, r. Jim Sharman, i. Tim Curry, Susan Sarandon, Barry Bostwick)
A RAI 3_______________ !
19.00	Dnevnik
19.20 Deželne vesti
20.00	Informativna oddaja: II bambino degli anni '90
20.30 Dokumentarna oddaja: Le guer-re all ombra della pace (1. del)
21.45 Dnevnik
22.10 Film: La fuga (dram., ZDA 1947, r. Delmer Daves, i. Humphrey Bogart, Lauren Bacall
Iz filma La guerra alPombra della pace, RAI 3, 20.30
h" RTV Ljubljana____________
18.10	Poročila
18.15 Otroški spored. Angleška dokumentarna serija: Živi planet (1. del)
19.10	Risanka
19.20	Propagandna oddaja
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik
19.45 Vremenska napoved 19.48 Propagandna oddaja 19.50 Koroška poje (2. oddaja)
20.20	Drama: O težavah s Kalmanovim truplom in o neprimerni ljubezni med Frančkom in Gelo (T. Partljič) - Kot po navadi je avtor z lahkoto zasnoval svojevrstne, nenavadne situacije, ki se v vse bolj razgibanem ritmu poganjajo v konec.
21.20	Risanka
21.25	Propagandna oddaja 2T.30 Dnevnik
21.55 Vremenska napoved 21.58 TV in radio nocoj in jutri 22.00 Propagandna oddaja 22.05 Mednarodna obzorja: Dva obraza Sudana
(ffi) TV Koper____________________
17.00	Otroški program, vmes risanka Lamu ter nanizanka La pietra di Marco Polo
18.00	Nadaljevanka: Ljubezen in oblast
18.55 TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: ŠPETER - Natečaj Moja vas GORICA - Prepoved poletnih prireditev na gradu
BOLJUNEC - Prireditev Harmonika pripoveduje
TRST - Samo Kokorovec evropski prvak v kotalkanju
19.30	TVD Stičišče
19.50 Dokumentarna oddaja: Makedonsko carstvo
20.30	Nanizanka: Bellamy
21.30	Nanizanka: Konjeniki neba 22.00 TVD Vsedanes
22.10 Dogodki in osebnosti 20. stoletja: General Roatta 23.40 Nanizanka: Kiss, Kiss
M
CANALE 5
8.30 Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 9.00 Aliče,
9.30	Una famiglia ame-ricana
10.30	Nadaljevanka: General Hospital
11.30	Nanizanki: Love Boat,
12.30	Lou Grant
13.30	Nadaljevanki: Sentie-ri, 14.25 La valle dei pini
15.20 Nanizanke: Gosi gira il mondo, 16.30 Haz-zard, 17.30 II mio ami-co Ricky, 18.00 L'albe-ro delle mele, 18.30 Dalle nove alle cin-que, 19.00 Arcibaldo,
19.30	Kojak.
20.30	Nadaljevanka: Colora-do (3. del)
22.30	Nadaljevanka: Missis-sipi (2. del)
23.30	Športna oddaja: Golf 0.30 Nanizanka: Sceriffo a
New York
L (S* RETEOUATTRO
8.30 Nanizanka: Strega per amore
9.00 Nadaljevanka: Marina 9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: Rita la figlia americana (kom., It. 1965, r. P. Vivarelli, i. Toto, Rita Pavone)
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nana, Don Chisciotte, Piccole donne, She-ra.
14.15 Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva
15.50	Film: Una bruna india-volata (kom., It. 1952, r. C. L. Bragaglia, i. S. Pampanini, U. To-
gnazzi)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai con-fini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'-amore
20.30	Film: lo non vedo, tu non parli, lui non sente (kom., It. 1972, r. M. Ca-merini, i. E. Montesa-no, A. Noschese)
22.30	Nanizanke: La legge di McClain, O.ISVicini troppo vicini, 0.451 Ro-pers
0.10 Film: Delitto al mic-roscopio (dram., 1949, r. F. Zinnemann, i. A. Gardner. V. Heflin)
ITALIA1
8.30	Nanizanka: Daniel Boone
9.30	Film: La grande sfida (vestern, ŽDA 1956, r. R. Webb, i. R. Ryan, V. Majo)
11.00	Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge, 13.30 T. J. Hooker
14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lalabel, Pollon, Cuore, Lo specchio magico
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Nanizanka: Automan
20.00	Risanka: Occhi di gat-to
20.30	Nanizanka: Simon & Simon
21.30	Film: II planeta delle scimmie (fantas., ZDA 1968, r. F. J. Schaffner, i. C. Heston, R. McDo-wall, K. Hunter)
23.25 Nanizanke: Serpico, 0.15 Bonacek, 1.45 Stri-keForce
npral) TELEPAPOVA
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste
16.00	Nanizanka
17.00	Nanizanka: Viaggio in fondo al mare in risanka Candy Candy
19.15 Nanizanka: Ouattro in amore
20.00	Risanka: Mademoisel-le Anne
20.30	Film: Morte sul Tami-gi (krim., 1972, r. H. Philipp, i. U. Glas, W. Peters)
22.30	Nanizanka: II mines-trone
23.30	Dokumentarna oddaja: II Leonardo
24.00	Film: Di fronte all ura-gano (dram., 1951, r. M. Robsob, i. D. Andrews, D. McGuire, F. Gran-ger)
1.30 Nanizanka: Missione impossibile
[ ^ TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: Un egui-paggio tutto matto
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec: Le me-raviglie della natura
19.00	Nanizanka
19.30	Dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: II sindaco e la sua gente
22.00	Dnevnik
22.30	Film: Classe mista
24.00	News dal mondo
i teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Nediški zvon 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-13.00 Pisani listi; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor; 15.00 Mladinski pas; 16.00 Zbornik: Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Silvio Cumpeta: In kaj se je zgodilo potem? (ponov.); 18.20 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored; 8.05 Za šolarje; 8.35 Mladi koncertant; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.10-15.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s kla-viaturistom Miho Kraljem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra: Nadaljevanje trupla (Pavle Zidar); 21.42 Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim po svetu;
22.30	Zabavna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik;
7.00	II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00-13.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Počitniški vrtiljak; 17.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba in koledarček; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.00 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano,- 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Poje Fred Boncjusto; 12.00 Glasba po željah; 14.33-20.00 Popoldanski spored; 15.45-19.30 Splash; 16.00 Glasba; 16.33 Blitz; 17.45 Metal healt; 18.00-18.30 Pulj kliče Koper; 18.45 Poje Fred Bon-gusto; 20.00-6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Jutranja matineja, vodi Majda;
19.00	Informativna oddaja za italijanske poslušalce; 20.30 Pogovor z odvetnikom, vodi odv. Bogdan Berdon; 21.00 Oddaja za italijanske poslušalce: Ostali Trst (L altra Trieste), vodi Paolo Pa-rovel.
Sklep sprejeli zastopniki iz severne Italije
V Gorici bodo postavili spomenik internirancem v nacistična taborišča
Ljudem, ki so umrli v nacističnih taboriščih, bodo v Gorici postavili spomenik. Pobudo so sprejeli na medde-želnem posvetu nekdanjih internirancev v nacistčna taborišča, ki je bil v soboto in nedeljo na goriškem gradu. Spomenik naj bi postavili v roku dveh let, tako da bi ga svečano odkrili leta 1988.
Na goriški posvet so prišli zastopniki društev nekdanjih internirancev iz Furlanije-Julijske krajine, iz Veneta, Lombardije ter Piemonta ter tudi nekateri posamezniki iz Lacija. Posvet je
trajal dva dni, v soboto popoldne ter nedeljo zjutraj. Odvijal se je v Grofovi dvorani na goriškem gradu. V soboto popoldne je goste pozdravil predsednik goriške sekcije ter tudi pokrajinskega združenja ANED Milovan Bres-san. Zatem je spregovoril goriški župan Scarano. Daljše poročilo je imel vsedržavni predsednik Združenja internirancev sen. Giancarlo Maris. Prisotni so bili tudi goriški prefekt Gar-sia, zastopniki ANPI s predsednikom Mariom Fantinijem na čelu, zastopnik API Merni, zastopstvo Sekcije nekda-
njih internirancev iz Nove Gorice z Marijo Kendo na čelu. Med nekdanjimi interniranci iz Gorice in Nove Gorice obstajajo namreč tesni prijateljski stiki.
Sen. Maris je v svojem uvodnem poročilu povedal, kakšne so današnje naloge nekdanjih internirancev. Mladino morajo seznaniti z zgodovino odporniškega gibanja, še zlasti s politiko nacizma in fašizma, ki je še zlasti z uničevalnimi taborišči širom po Evropi skušal iztrebiti cele narode. Vendar pa, tako je ugotovil sen. Maris, v marsikatero šolo je vstop prepovedan zastopnikom odporniškega gibanja. Zaradi tega se je treba še bolj kot prej povezati s šolo, da se mladina seznani z dogajanjem v Evropi pred štiridesetimi leti.
V razpravi so sodelovali številni delegati. Ugotovili so, da pri nas na Goriškem nimamo spomenikov, ki bi spominjali na žrtve taborišč. V nacistična taborišča je bilo namreč poslanih veliko število ljudi iz takratne Goriške pokrajine, tako iz slovenskega kot furlanskega dela. Mnogo se jih ni vrrfilo. Tisti, ki še danes živijo in ki so člani Združenja, si bodo prizadevali, da se ohrani spomin na žrtve. Zato si bodo prizadevali, kot smo že uvodoma omenili, da se tem žrtvam v Gorici postavi primerno spominsko obeležje.
Prihodnje leto 100-letnica
Zbiranje dokumentarnega gradiva za primerno proslavo Sokola
Prihodnje leto bo minilo sto let od ustanovitve prve organizirane oblike telesnokulturnega delovanja na Goriškem. Leta 1887 so namreč ustanovili Goriški Sokol. Združenje slovenskih športnih društev bo glavni nositelj proslave. Poleg drugih pobud namerava prirediti tudi dokumentarno razstavo. Zato poziva vse čitatelje Primorskega dnevnika, njihove sorodnike in znance, da pogledajo, če imajo kje spravljene ali pozabljene slike, listine, dopise, zapisnike, obeležja, diplome, vabila ali časopisne izrezke, ki se nanašajo na sokolsko gibanje, na 233 orlovska društva in tudi na delovanje po drugi svetovni vojni. Stoletnica društvene telovadbe je priložnost, da končno tudi na Goriškem zberemo dokaze o bogati tradiciji in prisotnosti na tem področju, kljub pozabi in vsem izgubam omenjenega gradiva do katerih je prišlo zaradi vojn, vseh oblik ilegale pa tudi zaradi pomanjkanja pravega občutka.
V uradu Združenja v Ulici Malta 2 bomo v naslednjih mesecih radi prevzeli, preslikali, prepisali ali si samo sposodili vse, kar nam boste prinesli na vpogled. Telefonska številka Združenjaje 33029.
Pred mostom pri Zagraju
Zaradi delne omejitve prometa primerne označbe za preusmeritev
Goriška prefektura obvešča, da so te dni, z namenom, da bi omilili težave v prometu in skrajšali zastoj na mostu na državni cesti št. 305 pri Zagraju, v dogovoru s prometno policijo, karabinjerji, pokrajinsko upravo in državnim podjetjem ANAS izvedli precejšnjo preureditev v prometu in tudi poskrbeli za primerno označbo (v več jezikih). Avtomobilisti in drugi, ki prihajajo iz smeri Mariana so tako že pred vstopom v križišče seznanjeni z ureditvijo prometa. Po prvih ugotovitvah kaže, da je taka rešitev pozitivno vplivala na promet, ki se zdaj odvija bolj tekoče.
Medtem ko osebna vozila lahko vozijo čez most enosmerno morajo tovornjaki in avtobusi narediti dolg ovinek skozi Faro, Majnico in Sovodnje ter Zdravšči-no. Avtobusi porabijo za ta nepredvideni ovinek celih dvajset minut več kot prej.
Latinščina je najtežji križ za goriške učiteljiščnike
Tržaški učiteljiščniki so svoje obveznosti že opravili prejšnji teden, zato je maturitetna komisja od včeraj dalje nadaljevala z ustnim delom mature v goriškem učiteljišču Simon Gregorčič.
Včeraj dopoldne smo se odpravili v Ulico Alviano in, potem ko je prva kandidatka že zapustila izpitno areno, poslušali ustni del mature svetlolase Svetlane. Najprej je bilo na vrsti izpraševanje znanja iz predmeta, ki si ga je kandidatka sama izbrala. Svetlana ima najraje slovenščino, zato se je pogovor sukal okrog slovenske Moderne s posebnim poudarkom na Murnovem življenjskem opusu, pa še o delih Milčinskega in Finžgarja. Kandidatka je pri tem pokazala zadovoljivo znanje, le tu pa tam se ji je zataknilo, ko je bil govor o posameznih delih zgoraj omenjenih literarnih ustvarjalcev. Izpraševanje seveda ni moglo iti mimo sodobnih goriških avtorjev, maturantka pa je v tem okviru poglobljeno spregovorila o delu goriške pesnice Ljubke Šorlije ve.
Komisija je kot drugi predmet Svetlani določila latinščino, kjer pa je bilo njeno znanje občutno slabše. Šlo je, ko je morala kandidatinja naštevati glavne značilnosti Ovidijevih pesnitev, hudo pa je zaškripalo, ko so od nje zahtevali prevod in stavčno analizo latinskega teksta. Ob pregledu nalog je komisja ugotovila, da bi morala Svetlana bolj poglobiti in stilno obogatiti slovensko nalogo. Pri matematični nalogi pa se je maturantka odrezala več kot zadovoljivo.
Za njo je prišel na vrsto Damjan, ki je — kot je uvodoma povedala predsednica komisije Laura Abrami s svojo slovensko nalogo dobesedno navdušil komisijo in ga je zato nagradila z najvišjo oceno. Očitno ima fant pisateljsko žilico, saj se je odlično odrezal že med tekmovanjem za Cankarjevo nagrado v Mariboru, na katerem so svoje prispevke
prikazali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Italije in matične domovine. Nič čudnega torej, če je Damjan najraje odgovarjal iz slovenščine in sicer o ekspresionizmu na-splošno in o Kosovelu kot o najbolj blestečemu predstavniku te pesniške struje. Resnici na ljubo smo si nekaj več pričakovali od kandidata, saj je imel vse predpogoje, da bi se odlično opravil tudi z ustnim delom, žal pa se je včasih zataknilo in pogovor ni stelek zelo sproščeno.
Kar se tiče latinščine je Damjan pripravil odličen referat o razvoju latinskega zgodovinopisja in zato je pogovor najprej zaobjel to področje. Vprašali so ga kaj razlikuje Tacita od Livia; prvi je v svojih delih stremel predvsem k iskanju dejstev, ki bi ponazarjali tembolj objektivno sliko stvarnosti, drugi pa je imel prednost v tem, da je organsko zaobjel celoten razvoj Rimljanov — od »ad urbe condita« do augus-tejske dobe ni pa bil v tem objektiven in je predvsem poveličeval vlogo Rimskega imperija. Ob prehodu na konkreten primer prevoda in stavčne analize, pa velja tudi za Damjana, da je njegovo znanje nepopolno in so vrzeli široke.
O maturantovi slovenski nalogi smo spregovorili uvodoma, nasprotno pa velja za matematično nalogo, med obrambo katere je Damjan razprl roke in pošteno priznal: »Matematika mi pa res ne leži!«
Pohvalno se moramo izreči tudi o komisiji, ki je vselej priskočila na pomoč dijaku in znala ustvariti vzdušje v katerem je dijak lahko najbolje pokazal svoje znanje, izpraševanje ni bilo ne nocionistično in niti formalno.
Ustni del mature se bo nadaljeval še danes in jutri, ko bodo pred komisijo stopili še zadnji trije maturantje, rezultati pa bodo znani pred koncem tedna.
Eksplozija cvetja na balkonu in na vrtu Nagrajene tudi slovenske gospodinje
Štipendije za dijake
kmetijskih zavodov
Goriška pokrajinska uprava je razpisala natečaj za dodelitev štipendij študentom kmetijskih tehničnih zavodov in študentom na fakulteti za kmetijstvo in veterinarstvo. Prošnje za dodelitev štipendij je treba predložiti do 12. ure 20. julija letos in to na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v uradu za šolstvo na pokrajini. Tam nudijo interesentom tudi vsa pojasnila. Posebej velja opozoriti, da se štipendije nanašajo na šolsko leto 1984-1985.
Obvestilo IACP
Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za ljudska stanovanja (IACP) obvešča, da je bil 9. junija objavljen natečaj za dodelitev začasnih stanovanj občanom, proti katerim je bil uveljavljen sodni izgon. Natečaj velja za območje goriške občine, prošnje pa je treba predložiti na posebnih obrazcih do 9. julija letos.
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
Marta Zorn iz Štandreža je na tekmovanju za cvetlično olepšanje dobila kar prvi nagradi za najlepše okinčan balkon ter za najlepše urejen vrt. Nagrade so podelili na goriškem gradu zastopniki Občine ter Odbora za ovrednotenje starih navad iz Podturna. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo okrog sedemdeset občanov, v glavnem seveda žensk. Že lani smo imeli priložnost povedati, da so bile med nagrajenkami tudi številne Slovenke. Enako se je zgodilo letos.
Tekmovanje je bilo razdeljeno v tri kategorije: za naj lepše okinčan balkon, za najlepšo gredico in za najbolj vzorno urejen zelenjadni vrt za družinsko uporabo.
Kot smo že omenili je Marta Zorn iz Štandreža, sicer znana tudi kot aktivna članica in odbornica Kulturnega društva Oton Župančič, dobila kar dve nagradi. Z drugima dvema tekmovalkama je dosegla največ točk za cvetlično okinčanje balkona. Največ točk pa je dobila za urejenost domačega vrta.
V ocenjevalni komisiji so bili Fede-rico Lebani, Giorgio Guzzon, Adrijana Mažgon, Onorino Simonetti in Luciane Viatori.
Lestvica najboljših za najlepše okinčan balkon je naslednja: Giuseppina Bergomas, Bernarda Gira in Marta Zorn, ex aeguo z 49 točkami; Maria Bernardis, 48; Mafalda Bressan, 47; Maria Bon, 43; Laura Pelesson, 43; šola za bolničarke, 43; Marija Štrukelj, 43; družina Carrara, 42; Alma Ragusa, 42; Nadia Rizzatto, 41; Nadia Zorn, 41. Sledijo, po abecedenem redu: Anna-maria Andrian, Elda Anzelin, Silvia
Argentini, Maria Bassutto, Miranda Benossi, Katja Brajnik, Marinella Bregant, družina Bregant, Elda Castellani, Marta Chiades, Giovanni Cocianni, Iris Delpin, Liliana Di Cecco, Giuliana Fratallone, Edda Furlani, Jolanda Gra-uner, Milka Jarc, Albin Klančič, Pieri-na Križnič, Rafael Merkuža, Franc Mervič, Ruggero Moratti, Elio Nardin, Giuliana Perco, Ondina Prež, družina Russian, Angelo Samotti, osnovna šola Serra, Aldo Sossou, Fides Spessot, Marta Štolfa, Dora Šuligoj, Maria Lui-sa Tonutti, Patrizia Tribusson, Sonia Tulissio, Katty Urši, Antonietta Vidoz, Adele Visintin, Veronika Vogrič, Gi-sella Žbogar in družina Zoff.
V kategoriji cvetljičnega kotička na domačem vrtu si prvo. nagrado delita Elisabetta Rebec in Teresa Zamar z 41 točkami. Sledijo, po abecednem redu: Elda Anzelin, Gabriele Cociancig, Bernarda Gira, Mirella Gratton, Maria Marega, Ruggero Moratti, Giuliana Perco, nižja srednja šola Perco, Adele Visintin.
Za najbolje urejen vrt je 44 točk dobila Marta Zorn. Sledijo, po abecednem redu: Marinella Bregant, Gabriele Cociancig, Albin Klančič, Luigi Longhin, Ruggero Moratti, Sergio Pelesson, Dolores Puia, Salvatore Romano, Alma Tomaselli in Adele Visintin.
Toča v nedeljo klestila na Goriškem
V nedeljo zvečer je v Gorici klestila toča. Kar precej časa so debela zrna padala v mestu in neposredni okolici, tako na Sovodenjskem polju kot v Furlaniji. Deževalo je več časa. Tudi temperatura je padla za dobrih deset stopinj, tako da smo zvečer zabeležili devetnajst stopinj. Še prej, popoldne, je klestilo tudi v Trnovskem gozdu, tako da so izletniki, ki so tam čez dan iskali osvežitve, morali zbežati nazaj v dolino. Ljudje so nam povedali, da je toča povzročila precej škode kmetovalcem v Štandrežu in na Sovodenjskem polju.
Dva ranjena v čelnem trčenju
Šoferja dveh avtomobilov sta se ranila v čelnem trčenju v nedeljo popoldne v Ul. 3. Armata v Gorici. Nesreča se je pripetila malo po 18. uri, po plohi, ki se je takrat ulila nad Gorico. Prav velika luža, ki se je zaradi dežja nabrala na desni strani ceste, je prisilila šoferja audija 100, 30-letnega Giu-seppa Averso iz Gorice, Ul. Casarossa 1, da je zavozil na levo stran cestišča. Iz nasprotne smeri je vozil Y10, ki ga je upravljal 26-letni Antonio Martini iz Terza d'Aquileia, tako da je bilo čelno trčenje med avtomobiloma neizbežno.
Oba šoferja so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer se bosta zdravila po 15 dni. Aversa je dobil udarec v prsni koš in trebuh ter rane po obrazu, Martiniju pa so ugotovili pretres možganov ter rano na čelu in udarec v nosno kost.
kino
Gorica
VERDI Zaprto do 6. julija.
CORSO 18.00 - 22.00 »II giustiziere della-notte n. 3«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA Zaprto do 14. julija.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 - 21.00 »Newyorške noči«. DESKLE 19.30 »Bud jezdi na Zapad«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84-443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg Republike 26, tel. 72-341.
izleti
SPD Gorica - rekreacija priredi 6. julija izlet z vzponom na Rajske livade in do drugega slapa pod Martuljkovo skupino. Odhod s Travnika ob 7. uri, povratek ob 18. uri. Prijave do petka, 4. julija, na tel. 81363.
Društvo slovenskih upokojencev priredi v soboto, 5. julija, piknik na Bledu. Odhod z vlakom. Prijave še danes od 10. do 12. ure na sedežu društva.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Andreina Foladore por. Pertout iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Maria Coppolutti vd. Sclauzero z glavnega pokopališča v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče, ob 11. uri Ljudmila Lutman vd. Tommasi-ni iz splošne bglnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu, ob 12.30 Cor-rado Simčič iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na pokopališče v Ločniku.
Sporočamo, da bo pogreb drage
Milke Lutman
danes, 1. julija 1986, ob 11. uri iz goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrež.
SVOJCI
Štandrež, 1. julija 1986.
Članu Karlu Nanutu ob smrti matere Milke izrekajo sožalje člani konzorcija
Gometal
Ob smrti matere Milke izrekajo iskreno sožalje članu Karlu Nanutu člani
Soc. Cons. MEGO srl.
Kulturno društvo Oton Župančič izreka svojemu odborniku Karlu Nanutu in svojcem iskreno sožalje ob izgubi matere Milke.
f
l
informacije SIP uporabnikom
Družba SIP obvešča, da bo danes, 1. julija, menjala telefonsko številko približno 330 abonentom goriške občine (na Rojcah). Interesenti so bili že obveščeni.
Nova telefonska številka je objavljena v novem telefonskem imeniku 1986/87, ki je te dni v razdeljevanju.
Za nadaljnje informacije se lahko poslužite št. »12« (informacije v zvezi z naročniki — brezplačna služba).
GFtUPPO IRI ŠTET
%
1

J
V Vidmu zanimiva razstava z naslovom »Poroka v stolpu«
Slovesna proslava v Raščici
Trubarjeva rojstna vas je zaživela kot simbolno središče vseh Slovencev
28. junija 1586 je v Derendingenu, daleč od svojih "lubih Slovencev", zatisnil oči Primož Trubar, protestanski duhovnik, ki je Slovencem dal prvo knjigo, jim ustvaril prvi knjižni jezik in jih priključil kulturni Evropi ne samo s svojo pisano besedo, temveč tudi s svojim ugledom, s svojo genialnostjo, s svojo izobraženostjo, z globino in širino svojega plemenitega, humanistično izobraženega duha.
28. junija 1986 je Raščica, Trubarjeva rojstna vas, veličastno proslavila spomin na dan njegove smrti; za trenutek je Raščica postala središče vseh Slovencev, svetla stična točka enotnega slovenskega kulturnega prostora. Trubarjeve slavnosti, v organizaciji posebnega odbora pri Socialistični zv^zi delovnega ljudstva Slovenije, so preteklo soboto dosegle svoj vrhunec z vrsto kulturnih in umetniših manifestacij, ki se bodo nadaljevale še ta teden in se sklenile 21. septembra z otvoritvijo Trubarjeve spominske hiše.
Osrednja Trubarjeva proslava je potekala v znamenju podjetnih domačih moči. V gaju ob Trubarjevem mlinu in žagi je izzvenela krstna uprizoritev igre Jožeta Javorška Življenje in smrt Primoža Trubarja.
Pisatelj in publicist Jože Javoršek je doma iz Velikih Lašč, h katerim spada Raščica, prav tako iz Velikih Lašč in bližnje okolice so bili nastopajoči, avtor glasbe France Gačnik, kostumistka Marija Kobi, tehnični vodja Zdene Samsa, pevski zbor KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč, ki je aktivno sodeloval v igri, le režiser Bojan Kapelj je bil gost. Krstno uprizoritev Življenje in smrt Primoža Trubarja si je ogleda
i r o M a r j t; v k
SLAVNOSTI
V.isiSstitfv 4(»Mi-tnkc smrti
la večtisočglava množica, med njimi številni gostje.
Pozdravne besede je izrekel predsednik Republiškega komiteja SZDL Jože Smole. Iz Trsta pa sta se osrednje slovesnosti ob 400-letnici Trubarjeve smrti udeležila pesnik Aleksij Pregare in predsednik Slavističnega društva Trst Boris Pangerc.
Javorškovo delo je občinstvo izredno toplo sprejelo. Drama je razdeljena na štirinajst postaj (očiten je namig na križev pot): scena je reducirana na minimum, scenska oprema je večnamenska, glavna teža dramatskega odvija-
nja sloni na odličnem tekstu, medtem ko je odrska dinamika igralcev osredotočena na bistvene kretnje in premike. Veliko težo nosi zbor kot povezovalna nit iz dejanja v dejanje. Igra daje vtis, da je bolj širokopotezen in odrsko razgiban recital. V njej se zvrsti več kot 50 nastopajočih, igralci so vsi amaterji, toda njihova zavzetost in podoživljanje na odru je do potankosti doživeto.
Po krstni predstavi je sledil nočni program, ki je tudi zabeležil izjemen obisk; vzdušje nočnega programa je uvodoma ogrel mogočen kres, sledili pa so pevski nastopi, recitacije priznanih slovenskih gledaliških umetnikov, plesne točke in nastop kulturno-umetniške skupine Primož Trubar iz Velikih Lašč.
V	nedeljo zvečer so s svojimi deli na literarnem večeru nastopili mladi slovenski pisatelji in glasbenik Jani Kovačič. V torek in petek pa bosta še dva pomembna kulturna dogodka: 1. julija ob 21. uri bodo v Levstikovem domu v Velikih Laščah predstavili knjige, ki so izšle ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja; pri založniškem podvigu je sodelovalo tudi Založništvo tržaškega tiska; v petek, 4. julija, ob 21. uri pa bo prav tako v Levstikovem domu v Velikih Laščah koncert moškega zbora Primož Trubar, ki ga vodi Jože Gačnik. Zbor bo prepeval Trubarjeve pesmi, z recitacijami pa bodo sodelovali člani Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane.
V	nedeljo, 21. septembra, pa, kot že uvodoma zapisano, sklepna slovesnost s slavnostnim govorom akademika dr. Josipa Vidmarja.
Sredi Vidma v poslopju Museo del-la cittd, torej v mestnem muzeju je Furlanski odbor za žensko in umetnost, dobesedno Comitato friulano donna e arte, pripravil pod naslovom »Matrimonio nella Tone« torej »Zakon v stolpu« zanimivo in razmeroma bogato mednarodno razstavo, ki zajema hkrati umetniška dela in predmete, ki govore o zakonskem življenju ter o starih običajih, seveda v zvezi z zakonom in poroko. Kot vidimo, imamo opravka s povsem tematsko razstavo, ki sicer zajema predvsem umetniške stvaritve, razporejene v vseh petih nadstropjih lepo preurejenega in za razstavne manifestacije starega stolpa, v pritličju zgradbe pa je še razstava, ki govori o davnih in ne tako davnih običajih, seveda v zvezi s poroko in zakonskim življenjem.
Že omejeni Comitato friulano donna e arte je povabil k sodelovanju bolj ali manj znane umetnice iz vse Italije in iz sosednjih dežel. In odzvalo se je 36 likovnic, od katerih je kar ena tretjina Videmčank, nekaj več jih je iz ostalih predelov Italije, deset pa jih je iz tujine in sicer iz Slovenije, Avstrije in Nemčije, po ena pa iz Izraela in iz daljne Japonske.
Gre, kot smo rekli, za tematsko razstavo, ki nam dokaj nazorno prikaže tudi nekaj razlike, ki na področju poroke oziroma, zakonskega življenja vladajo v posameznih, čeprav sosedskih deželah. Seveda prikazano tako, kot na to temo gleda posamezna likovnica, kar je razvidno iz predstavljenih del kot tudi iz odgovorov, ki so jih posameznice dale na \ nekatera vprašanja, vključena v celotno manifestacijo. Ne utegnomo nanizati podatke in dajati dokončane ocene o vseh delih različnih sodelujočih likovnic. Ustavili se bomo le pri nekaterih, začenši s Slovensko Metko Krašovec, ki je na celostenskem panoju nanizala 14 risb, od katerih mnoge govorijo o
seksu in v splošem vtisu o podrejenosti moškega nasproti ženski. Tržačanka Elena Talleri pa v svojem zložljivem panoju poje spev ženski lepoti ali točneje določenim ženskim čarom. Vse drugače gleda na zakon Maria Tereza De Zorzi. Dekle, ki je zaljubljeno v lepega mladeniča, lovca, se z njim sicer poljublja, vendar v kletki, za debelimi železnimi drogovi. Anna Esposito skuša biti bolj duhovita: v nizu štirih fotomontaž prikazuje lepo dekle, ki se poljublja z bradatim moškim. Toda v četrtem zadnjem posnetku jo vidimo s kosmom moževe ali prijateljeve brade v ustih, moža oziroma prijatelja pa ni nikjer več.
Adriana Maraž svojemu sodelovanju na tej manufestaciji ni hotela dati kakega posebnega smisla ali poudarka. Razstavila je nekaj svojih lepih grafik in večjo stensko preprogo v njenih značilnih toplih rjavih barvah.
Na razstavi je, kot smo rekli, tudi nekaj lepih in zanimivih del. Na morda najbolj zgovoren način pa se je glade zakona in zakonskega življenja predstavila Avstrijka Eva Schneiser-Cadia. Razstavila je fotografijo zgubane, zgarane leve roke kmetice ali gospodinje, vsekakor preproste ženske, kjer se na prstancu vidi odtis, ki priča,da je ženska dolga leta nosila poročni prstan, ki ga na roki sedaj ni več, pač pa vidimo prstan na podstavku pod sliko. Svoji kompoziciji je Avstrijka dala naslov: »Prstan časa«.
Se bi mogli naštevati izraze umetniške sposobnosti ali tudi zanimive domiselnosti likovnic, ki sodelujejo na tej razstavi, vendar se bomo ustavili tu in dodali splošen vtis, ki ga ima obiskovalec, da je namreč bolj malo likovnic, ki izražajo neomejeno zadovoljstvo nad življenjem v zakonu. Lepo bi bilo vedeti, kako bi se ob podobni tematiki anketni likovni manifestaciji odrezali moški, likovniki.	(Fre)
Kolektivna razstava v Cartesiusu
Smo že v poletju in bližamo se tistemu času, ko večina galerij vsaj za kak teden zapre vrata. Ob zaključku enoletne poslovne dobe pa galerije po navadi priredijo nekakšne kolektivne razstave, na katerih dajo na ogled po eno delo mojstrov, ki so med letom pri njih razstavljali. Tržaška galerija Car-tesius je preteklo soboto odprla prav tako širšo kolektivno razstavo, vendar po nekoliko drugačnem kriteriju, ker ima galerija tudi svojo delavnico, kjer odtiskujejo matrice, torej grafične liste, je dala na ogled tudi veliko del pretežno domačih, tržaških mojstrov, ki jim je v zadnjih časih odtiskavala matrice, dela. In tako si lahko v tej zahtevni galeriji sedaj ogladajo 36 grafičnih listov v glavnem domačih in hkrati tudi pretežno veljavnih mojstrov.
Ne bomo opisovali vseh 36 del, celo ne bomo omenili vseh mojstrov, ki so s svojimi deli navzoči. Ustavili se bomo le pri nekaterih, ki so iz tega ali onega razloga pritegnili pozornost. Tako npr. Giovanni Duiz kaže s svojim kraškim motivom povsem nov, mehkejši in na nek način popolnejši način izražanja. Zanimiv je Gualtiero Cornachini, ki ne išče lepote nalahko, pač pa z velikim trudom in zavzetostjo. Njegov stiliziran cvet na zeleni osnovi ni bil lahko delo.
' Na razstavi sodeluje razmeroma veliko likovnic. Kar devet jih je, torej četrtina razstavljajočih. Med njimi je tudi Zora Koren-Škerkova, ki je v isti galeriji razstavljala letos zgodaj spomladi. Ob njej bomo omenili Claudio Razo-Floreancig, ki se je predstavila z delom iz svoje novejše produkcije. Zanimivo delo s kraškim rujem, ki ga je razstavila Renata De Mattia, smo videli že pred meseci. Motivno nova se nam zdi Maura Izrael. Ponavadi je zelo rada upodabljala godbenike, vendar predvsem violiniste. Tokrat je na razstavi njen pianist. Ostala je torej zvesta godbi, zamenjala je le inštrument. Umetnico Ossi Czinner zastopa odlična barvna grafika v bolj medlih barvah, pred kakim mesecem umrlo Pedro Zandegiacomo pa dobra risba v črno-belem.
Celotna raven razstave je na razmeroma visoki ravni, saj sodelujejo na njej tudi mojstri kot so Federico Righi, Ugo Čara, Antonio Guacci, Marino Sormani, Bruno Ponte in drugi. Z zelo lepim delom sodeluje na razstavi Gi-ancarlo Stacul. Končno je tu Edi Žerjal s svojim tipičnim delom, ki prikazuje napis v glagolici. Je to akvatinta v topli rjavi barvi, tako da ima gledalec vtis, kot bi šlo za posnetek kake stare bronaste plošče.
Navedli smo le nekaj imen in nekaj del. S tem pa nočemo reči, da so to najboljša dela na razstavi oziroma dela najveljavnejših mojstrov. Najboljši pregled nad razstavo si bo ustvaril ljubitelj tako, da si jo bo ogledal. Časa bo dovolj, saj bo odprta do 12. julija.
(Fre)
ZJUTRAJ ČAS TEČE HITREJE
VENDAR PA SE DA TUDI USTAVITI
Spoznanje, kako ura zjutraj hiti, je pravzaprav eden številnih dokazov, da je vse relativno. Še posebej je to jasno slehernemu moškemu, ki se zjutraj pogleda v ogledalo in ugotovi, da je njegova zunanjost potrebna nege. Za trenutek pa je vendarle mogoče pozabiti na čas — to je seveda trenutek osvežitve z Ronhill moško kozmetiko. Nemalokrat se izkaže, da ta trenutek lahko traja ves dan, ob delu in prostem času. Jn za to vendar gre: podaljšati
trenutek ugodja, kolikor je le mogoče.
^ ronhdll
PODALJŠAJTE TRENUTEK UGODJA
KRKA
kozmetika
V nedeljo so v velikem finalu v Ciudad Mexicu premagali Zahodne Nemce
Argentinci zasluženo prvaki
ARGENTIMA — ZAHODNA NEMČIJA 3:2 (1:0)
STRELCI: Brown v 22. min., Valdano v 55. min., Rummenigge v 75. min., Voeller v 82. min., Burruchaga v 85. minuti.
ARGENTINA: Pumpido, Cuciufio, Brown, Ruggeri, Olarticoechea, Giusti, Batista, Burruchaga (od 90. min. Torbiani), Enrigue, Maradona, Valdano.
ZAH. NEMČIJA: Schumacher, Berthold, Briegel, Forster, Jakobs, Eder, Matthaus (od 62. min. Honess), Magath, Brehme, Rummenigge, Aliois (od 46. min. Voller).
SODNIK: Arppi Filho (Brazilija). GLEDALCEV: 115.000. RUMENI KARTONI: Maradona, Briegel, Olarticoechea, Matthaus, Enrigue, Pumpido.
CIUDAD MEXI-CO - Argentina je zasluženo svetovni prvak. Tako je obveljala tudi tradicija, da nobeno evropsko moštvo ne more osvojiti naslova na ameriških tleh. Argentinci so drugič svetovni prvaki, Zahodni Nemci pa so že drugič zaporedoma prišli do finala, kjer so obakrat naleteli na boljšega nasprotnika. Zmaga Argentine je več kot zaslužena. To lahko trdimo toliko bolj prepričano, ker srečanja tokrat ni odločil odličen posameznik, temveč predvsem kolektiv. Nemci so namreč znali povsem nevtralizirati Maradono, ki ga v nedeljo skoraj ni bilo videti, zato pa so ostali njegovi soigralci (in še posebej Valdano) zaigrali izredno in tako slavili nad Beckenbauerjevo reprezentanco, ki v svojih vrstah nima nobenega izrednega posameznika, je pa kljub temu tudi v finalu dokazala, da se lahko enakovredno kosa z vsakim.
Zmaga Argentine predstavlja tudi zmago Amerike nad Evropo. Po četrtfinalu, ko so ostale v boju še tri evrop
ske reprezentance in le ena ameriška, so vsi Južnoameričani polagali upe na Argentince, da rešijo čast nogometne celine. In Argentinci so njihove upe povsem izpolnili. V sedmih tekmah so šestkrat zmagali in le Italiji (toda to je kaj slaba uteha za »azzurre«) je uspelo odščipniti točko kasnejšim svetovnim prvakom, medtem ko so vsi ostali nasprotniki morali priznati premoč Ma-radone in tovarišev.
Argentina je imela v svojih vrstah tudi najboljšega igralca prvenstva Maradono, ki je svoje izredne individualne sposobnosti znal podrediti interesom kolektiva, kadar pa je bilo to potrebno, je z izrednimi samostojnimi akcijami (Anglija, Belgija) sam premagal nasprotnika. V finalni tekmi sta ga
izredno dobro pokrivala najprej Matthaus in nato še Forster, tako da ni pokazal vseh svojih kvalitet, kljub temu pa je z nekaj izrednimi podajami dokazal, da je vrhunski igralec.
Zahodni Nemci so bili, kot rečeno dostojni nasprotniki Argentincev. V svojih vrstah sicer niso imeli izrednih igralcev (čeprav bi po imenih nekaterih to morali biti), toda z izredno fizično pripravljenostjo in voljo za uspehom so znali nadoknaditi marsikatero tehnično pomanjkljivost.
Do finala se Nemci niso prebili z velikimi igrami. Tudi v finalu posebne igre z njihove strani ni bilo. Pokazali pa so izredno zagrizenost in se tudi po prepričljivem vodstvu Argentine niso predali. Njihovo trmoglavo vztrajanje
Tako je Argentinec Burruchaga dosegel zmagoviti zadetek proti ZRN
pri napadih, pa tudi vstop Vdllerja in starega Honessa, je pripomoglo k temu, da so uspeli slabih deset minut pred koncem celo izenačiti rezultat na 2:2. Ta dosežek je zavidanja vreden, če vemo, da so Zahodni Nemci skoraj ves drugi polčas igrali skoraj brez sredine terena in so imeli v igri istočasno kar tri srednje napadalce.
Pravici je bilo tako zadoščeno. V ce
loti gledano je bila Argentina občutno boljši nasprotnik, z boljšimi posamezniki in predvsem z izrednim kolektivom, ki ]e najbolj prišel do izraza prav v finalni tekmi. Argentinci so imeli tudi več priložnosti, da bi že prej odločili finale, toda to, da jih niso izkoristili, je prispevalo k temu, da je bilo finalno srečanje vse do zadnjih minut razburljivo in napeto.
Zmaga Argentine odjeknila v Latinski Ameriki
Bilardu vrnili vso čast
Ves nogometni svet hvali argentinskega asa
Maradona, glavni junak tega mundiala
BUENOS AIRES - Reakcije na zmago so bile v Buenos Airesu in v drugih mestih Argentine v skladu s pričakovanji. Ob iskrenem veselju so se pojavili značilni primeri ropov, kraj in vandalskih dejanj. Ni namen, da bi se poveličevali taki dogodki, vendar je nujen poudarek na nogometu kot "opiju" naroda, ki s precejšnjo lahkoto osvoji široke množice revnih držav, ki vidijo v takem dogodku lažen pojem narodnega ponosa.
Morda sodi zato na vidno mesto izjava argentinskega trenerja Bilarda, ki je poudaril izredno važnost igranja v tujini mnogih argentinskih nogometašev. Iz tega igranja so prišle izkušnje, ki so ustvarile razliko ZRN, iz tega igranja pa prihajajo za nogometaše tudi dolarji ali druge težke valute, o katerih v Argentini navadni smrtniki le sanjajo. In celo nogometaši, ki igrajo doma, terjajo svoje honorarje v dolarjih, kar seveda ni povsem v skladu z izrazi plebiscitarne solidarnosti, ki je značilna za pomundialsko Argentino. Maradona naj bi za igranje v kvalifikacijah prejel pol milijona dolarjev!
Med napisi, ki so ob prihodu pozdravili državno reprezentanco, je bilo tudi več takih, ki so se oproščali trenerju Bilardu za vse kritike, ki so bile na njegov račun izražene pred prvenstvom. Dolg razgovor s strokovnjakom je imel tudi argentinski predsednik Alfonsin. Bilardo je v bistvu doživel isto kot Bearzot v Italiji pred štirimi leti.
Velik odziv je imela argentinska zmaga tudi v drugih državah Latinske Amerike. Od Mehike ("Mexico, Argentina - America latina!") do Čila so ljudje s pouličnimi sprevodi praznovali argentinsko zmago. Veselo je bilo tudi v Montevideu, čeprav je njihovo reprezentanco izločila prav Argentina. V Braziliji so poudarili, da je tehnični nogomet premagal tako imenovanega atletskega, niso pa mogli skriti svojega prepričanja, da je bil pravi finale med njihovo ekipo in Francijo. Nemški priseljenci v Argentini so se vključili v praznovanja, v Braziliji pa so ostali pivo v sodih in klobase v hladilnikih.
CIUDAD MEXICO Diego Ar-mando Maradona je bil glavni junak letošnjega mundiala. Pri Šestindvajsetih je osvojil svoj prvi svetovni naslov. Poleg velikih iger je dokazal tudi rea-lizatorske sposobnosti in nekateri njegovi goli bodo šli v nogometno zgodovino. Skoraj sam je premagal Angleže v četrtfinalu, podoben podvig pa je pripravil tudi v polfinalu, ko je z dvema goloma dotolkel Belgijce. Z Zahodnimi Nemci je bilo težje. Pokrivali so ga tesno.
O argentinskem uspehu je Maradona takoj po tekmi z ZRN dejal, da je bilo končno dokazano, da Argentina ni Maradona, temveč kompletna ekipa, ki je kljub temu da je igrala »brez« Maradone, znala premagati Zahodno Nemčijo. Dejal je še, da se počuti kot svetovni prvak in ne kot najboljši igralec na svetu.
Svojo slavo je Maradona pripisal različnim okoliščinam. Med tistimi, ki niso najmanj pomembne, je brez dvoma ta, da je bil imenovan za kapetana reprezentance, kakor tudi dejstvo, da 'čuti, da je za selektorja Bilarda prav on najljubši igralec.
Diego Maradona ni mogel zadržati solz po velikem nedeljskem uspehu
Maradono pa poveličujejo tudi drugi. Mehikanci se na naslovnih straneh svojih časopisov sprašujejo, zakaj ni Mehikanec. Polni hvale na njegov račun so tudi Francozi, ki zmago Argentine označujejo le z enim imenom: Maradona. On je tisti igralec, ki je po mnenju francoskih novinarjev pomenil razliko med Argentino in ostalimi, pa
čeprav v finalni tekmi ni pokazal vsega, kar zmore.
Ob tem velja omeniti, da je edina stvar, ki jo Maradona lahko obžaluje (če je ob svetovnem naslovu to sploh vredno obžalovanja) ta, da ni postal tudi prvi strelec mundiala. Naslov najboljšega strelca mu je odnesel Anglež Lineker, ki je s šestimi zadetki za en sam gol premagal Maradono.
Vendar ta edina »senca« ne more zmanjšati njegove nogometne vrednosti, kakor tudi ne more ovreči dejstva, da je Maradona v Mehiki zasenčil vse tiste, ki so pred prvenstvom morda upali, da bodo prav oni glavni protagonisti svetovnega prvenstva.
totocalcio
RIM — Služba Totocalcia je sporočila kvote športne stave št. 57. Skupna nagrada je bila 693.213.934 lir. Zmagoviti stolpec je naslednji: 1121x112x2x22 KVOTE
13 (trije dobitniki)	115.535.000 lir
12 (63 dobitnikov)	5.501.000 lir
Drago Gorup: Zoont kamere v živo
Izredno zanimanje v ZRN za finalno tekmo
28 milijonov pred TV
Režiser in dramski igralec Drago Gorup nam je po orgiji nogometa podal kratko oceno televizijskih prenosov in televizijskih slik: »Prenosi so bili v glavnem zelo standardni in izgledalo je, da so v večini primerov snemali s fiksno kamero. 'Ponovitve golov ali drugih vročih dogodkov iz različnih zornih kotov so bile najboljši del ne preveč blestečih prenosov. Že veliko športov se je z leti glede televizijskih prenosov bistveno moderniziralo. Imamo kamere na čeladah smučarjev, motociklistov in na dirkalnih avtomobilih. Za nogomet bi bila zelo zaželena kamera, ki bi dejansko spremljala dogodke z roba igrišča in bi se stalno hitro premikala vzdolž njega. Zoom take kamere bi posegel res v živo in odkril marsikateri zanimiv droben dogodek.
CIUDAD MEXICO, BONN - Zanimanje za svetovno nogometno prvenstvo je v ZRN bilo še kar mlačno, vse dokler ni ekipa, ki jo je prevzel novi tehnični vodja Franz Beckenbauer, premagala Francije. Po zmagi nad Francijo se je zazdelo, da je vse mogoče, tako da so se navijači kar močno ogreli. Veliki finale je privabil v Mehiko celo kanclerja Helmuta Kohla, ki je popolnoma zaupal ekipi, ki je v Mehiki zastopala ZRN. Nedeljski tekmi med Argentino in ZRN je v Nemčiji sledilo kar rekordno število gledalcev - 28 milijonov, ki so na tihem upali v zmago lastne ekipe.
Poraz nemške ekipe so tako sprejeli z občutki razočaranja. Beckenbauer je takoj po tekmi izjavil, da so Argentinci zaslužili zmago. Pohvalil je tudi svojo ekipo, ki pa da ni zadovoljiva v obrambi, potem ko so izenačili z 2:2. Nemški tehnični vodja je nadaljeval s svojo oceno o tekmi in povedal, da si je moštvo kar najbolj prizadevalo, da
bi zaustavilo argentinskega asa Maradono, da pa je vsa argentinska postava na zelo visoki ravni. Njegova reprezentanca pa se je zelo dobro borila in da je kljub porazu zadovoljen z naslovom svetovnega podprvaka. Manj zadovoljen z izidom in potekom tekme je Hans Peter Briegel, eden najboljših nemških igralcev na mundialu, ki ne skriva svojega razočaranja in dodaja, da ekipa, ki po izenačenju tako slabo igra v napadu, ne zasluži svetovnega naslova.
Vsekakor je nemško časopisje, ki posveča dogodku manj prostora, kot ga je ob zmagi nad Francijo, blaži grenke občutke ob porazu, tako da delno priznava premoč Argentincev, delno pa ne more prikriti nezadovoljstva, da sta Beckenbauer in njegova ekipa skvarila sanje o tretji zmagi ZRN na svetovnem prvenstvu.
Nezadovoljstvo se je pokazalo tudi med navijači.
Izredno navdušenje tudi v Neaplju
k 1
1L ^	s ^ V
V Neaplju je bilo veselje po zmagi Argentine (Maradone) nepopisno
**v rv
NEAPELJ S posebnim navdušenjem in naraščajočo navijaško mrzlico so nedeljski odločitveni tekmi med Argentino in ZRN sledili Maradonovi oboževalci v Neaplju. Neapeljčani so v zmagi Argentine videli svojo zmago, zmago svojega »Nina de oro«, ki ga je tako rekoč posinovilo celo mesto. Neapeljsko obrežje je postalo center ne samo Neapeljčanov, ampak argentinskih navijačev iz cele Italije. Tu so bili znani neapeljski pevci kot Eugenio Nebbato in Nunzio Gallo in nešteti časnikarji, ki so se vključili v vesele plese ob kresovih, ki so jih prižgali vzhičeni Neapeljčani.
»Mehika« v številkah
Vrstni red
CIUDAD MEXICO Končni vrstni red 13. SP v Mehiki:
1. Argentina 7 (odigranih tekem), 13 točk, 2. ZRN (7) 8; Francija (7) 9; 4. Belgija (7) 6; 5. Brazilija (5) 9; 6. Mehika (5) 8; 7. Španija (5) 7; 8. Anglija (5) 5; 9. Danska (4) 4; 10. SZ (4) 5; 11. Maroko (4) 4; 12. Italija (4) 4; 13. Paragvaj (4) 4; 14. Poljska (4) 3; 15. Bolgarija (4) 2; 16. Uragvaj (4) 2; 17. Portugalska (3) 2; 18. Madžarska (3) 2; 19. Škotska (3) 2; 20. Južna Koreja (3) 1; 21. Irska (3) 1; 22. Alžirija (3) 1; 23. Irak (3) 0; 24. Kanada (3) 0.
Število gledalcev
CIUDAD MEXICO Tako kot pred 4 leti v Španiji so tudi letos v Mehiki odigrali 52 tekem. Po podatkih, ki jih je objavil organizacijski odbor, je bilo v Mehiki skupno 2.441.731 gledalcev (povprečno na tekmo 46.956). Tako je popravljen govpre-ček na tekmah v primerjavi s Španijo za nekaj več kot 8 tisoč gledalcev.
Glede na številko tekem, skupno število gledalcev in povprečno na tekmo je obračun SP naslednji:
1930, Urugvaj: 18 tekem, 434.500 gledalcev, 24.139 gledalcev na tekmo; 1934, Italija: 17; 395.000; 23.235; 1938, Francija: 18; 483.000; 26.833; 1950,, Brazilija: 22; 1.337.000; 60.772; 1954, Švica: 26; 943.000; 36.270; 1958, Švedska: 35; 868.000; 24.800; 1962, Čile: 32; 776.000; 24.250; 1966, Anglija: 32; 1.614.677; 50.458; 1970, Mehika: 32; 1.673.975; 53.312; 1974, ZRN: 38; 1.774.022; 46.685; 1978, Argentina: 38; 1.610.275; 40.484; 1982, Španija: 52; 2.064.364; 38.816; 1986, Mehika: 52; 2.441.731; 46.956.
Lineker najboljši strelec
CIUDAD MEXICO - Lestvica najboljših strelcev SP v Mehiki je naslednja:
6 golov: Lineker (Angl.); 5: Butragu-eno (Šp.), Careca (Braz.) in Maradona
(Ar.); 4: Altobelli (It.), Belanov (SZ), El-kjaer (Dan.) in Valdano (Arg.); 3: Čeu-lemans (Bel.), Claessen (Bel.), J. Olsen (Dan.) in Voller (ZRN); 2: Allofs (ZRN), Amoros (Fr.), Burruchaga (Ar.), Caba-nas (Par.), Caldera (Sp.), Josimar (Braz.), Khairi (Mar.), Papin (Fr.), Platini (Fr.), Ouirarte (Meh.), Romero (Par.), Scifo (Bel.), Socrates (Braz.) in Stopyra (Fr.).
Tretjič dovolj 6 golov
CIUDAD MEXICO — Tretjič v zgodovini SP v nogometu je bilo dovolj 6 zadetkov za naslov najboljšega strelca. V Mehiki je ta čast doletele Angleža Garyja Linekerja. Lestvica dosedanjih 13 strelcev:
1930 v Urugvaju: Stabile (Arg.) 9 golov; 1934 v Italiji: Schiavo (It.), Conen (ZRN) in Nejedly (ČSSR) 4; 1938 v Franciji: Leonaidas (Braz.) 8; 1950 v Braziliji: Ademir (Braz.) 7; 1954 v Švici: Kocsis (Madž.) 11; 1958 v Švedski: Fontaine (Fr.) 13; 1962 v Čilu: Albert (Madž.), Garrincha (Bra.), Ivanov (SZ), Jerkovič (Jug.), Sanchez (Čile) in Vavo (Braz.) 4; 1966 v Angliji: Eusebio (Port.) 9; 1970 v Mehiki: Miiller (ZRN) 10; 1974 v ZRN: Lato (Pol.); 1978 v Argentini: Kempes (Arg.) 6; 1982 v Španiji: Rossi (It.) 6; 1986 v Mehiki: Lineker (Angl.) 6.
Najmanj na tekmo
CIUDAD MEXICO — Na 13. SP so dosegli povprečno najmanj golov na posamezni tekmi doslej. Končni obračun pa je naslednji:
1930, Urugvaj: 18 tekem; 70 golov povprečno; 3,89 na tekmo; 1934, Italija: 18; 74; 4,12; 1938, Francija: 18; 84^ 4,67; 1950, Brazilija: 22; 88;_4,67; 1954, Švica: 26; 140; 5,38; 1958, Švedska: 34; 126; 3,60; 1962, Čile: 32; 89; 2,78; 1966, Anglija: 32; 89; 2,78; 1970, Mehika: 32; 95; 2,97; 1974, ZRN: 38; 97; 2,55j 1978, Argentina: 38; 102; 2,68; 1982, Španija: 52; 146; 2,80; 1986, Mehika: 52; 132; 2,53.
Pogovor z Brankom Elsnerjem, ljubljanskim nogometnim strokovnjakom
»V Mehiki poudarek na kolektivni igri«
Branko Elsner, priznani nogometni strokovnjak iz Ljubljane, je že nekaj časa pri krmilu avstrijske nogometne reprezentance. O pravkar končanem turnirju za svetovno prvenstvo nam je uvodoma povedal sledeče:
"Svetovno prvenstvo je nedvomno pokazalo določen napredek v igri. Napredek je v večjem poudarku na kolektivni igri. Ne smemo pa pozabiti, da so se v večjo kolektivnost izvrstno vključili tudi nekateri odlični posamezniki. Bistvo pa je, da so bili ti posamezniki v službi ekip, ne obratno."
Bo držalo, da sta forma ali uspešnost nekaterih ekip med razvojem prvenstva močno nihali?
"Od močnejših ekip to morda ne velja samo za Argentino, ki na svoji poti do sklepnega srečanja ni opravila nobenega... rekli bi lahko predhodnega finala, kot bi lahko ocenili zelo važno tekmo. Francozi so na primer svoj prvi finale odigrali že proti Braziliji. Sledilo je za njih srečanje z Zahodno Nem-
čijo, ki je bilo glede moči ekipe morda na približno enaki vrednosti, Francozi pa so se srečali z bistveno drugačnim načinom, nekoliko ostrejšo igro. Ta sprememba je bila verjetno ključna v njihovem neuspehu."
"Pri oceni prvenstva pa se ne morem omejiti samo na ekipe, ki so dosegle končnico. Nujno je treba vzeti v poštev tudi to, kar sta pokazali Sovjetska zveza in Danska. Moč teh dveh postav v nadigravanju v fazah napadanja je bila absolutno na zelo visoki ravni, očitno pa sta obe premalo skrbi posvetili obrambi in tu igrali neprepričljivo."
Iz časopisnih vesti so prišle na dan težave, ki naj bi burile duhove v taboru tistih reprezentanc, ki so imele v svojih vrstah igralce, ki ne nastopajo v domačih prvenstvih. Omenjali so še na primer Poljsko in Alžirijo. Obstajajo taki primeri morda tudi v Avstriji?
"V Avstriji - kot gotovo tudi v Italiji - ima vsaka storitev svojo ceno glede na kakovost. V državni vrsti redno že vrsto let igrata nogometaša, ki nastopata za tuje klube, ni pa s tem v zvezi nobenih težav, ki bi lahko nastajale, če bi bila težnja po nekem splošnem
uravnavanju motivacij na prvem mestu. Trenja bi nato lahko prišla tudi, če bi bile razlike med motivacijami prevelike ne glede na kakovost."
Obstajajo pri delu z avstrijsko reprezentanco srednjeročni ali dolgoročni načrti, bi bilo aktualno delo z jugoslovansko reprezentanco ali pa treniranja kakega italijanskega kluba?
"V Avstriji nimam obveznosti za podaljšan rok. Verjetno bo vse odvisno od rezultatov. Tak način obvezanosti je prijal tudi meni. Svoj čas sem bil kandidat Slovenije tudi za zveznega kapetana, vendar sem to možnost za sedaj opustil. V Italiji je nogomet izredno čislan in delo trenerjev stalno pod drobnogledom. Ob seriji kakovostnih igralcev iz tujine in ob odlični nogometni organizaciji je delo v italijanskem nogometu gotovo velik izziv za vsakega trenerja."
(B. Križman)
Burruchaga prehitel istrske natakarje
Istrski kampingi so ta čas polni turistov iz Zahodne Nemčije. Potem ko so se njihovi nogometaši uvrstili v polfinale in presenetljivo še v finale, so sledili razpletom mundiala z vse večjo pozornostjo in optimizmom. Že v sredo zvečer je bil grill-buffet znanega istrskega kampinga zaseden do zadnjega kotička. Za finale so pričakovali še večji naval, saj preživlja letni dopust v tem kraju več kot 80 odstotkov Zahodnih Nemcev. Takoj po 18. uri so postavili na večji odprti prostor barvni televizor in okrepili tudi strežno osebje. Nekaj minut kasneje so bila boljša mesta že zasedena. Žal pa se je vreme hipoma poslabšalo in se je bilo treba preseliti pod streho, vendar dobrega razpoloženja vremenske neprilike niso skalile. Razgreto druščino pa sta najprej "ohladila' Brown in Valdano. Po izenačenju Vollerja se je temperatura spet dvignila in nekateri najbolj vneti nemški navijači so že začeli naročati pivo, a Burruchaga je prehitel še natakarje in nekateri so nekoliko zatohli grill-buffet zapustili že pred koncem tekme...
Naši bralci: končni uspeh Argentine proti ZRN neoporečen
AVGUŠTIN DEVETAK (gostilničar z Vrha): »Argentina je zasluženo osvojila naslov svetovnega prvaka, saj je predvajala zelo učinkovito igro. Mislil sem, da se bosta v finalu srečali dve južnoameriški postavi, Argentina in Brazilija. Slednja pa je nepričakovano izpadla, čeprav je predvajala zares lep nogomet.
Od vseh me je najbolj razočarala Italija, ki ni prikazala igre, ki smo jo pričakovali od svetovnih prvakov. Krivdo za ta neuspeh nosijo predvsem igralci, ne pa trenerOd ostalih bi pohvalil Dansko in Španijo, nista pa imeli dovolj sreče.
Med posamezniki sta mi bila najbolj všeč Maradona in Burruchaga, poleg njiju pa bi omenil še Butraguena.«
SREČKO VIŽINTIN (obrtnik iz Dola): »Menim, da je bil tehnični nivo
letošnjega prvenstva višji od onega v Španiji. Osebno pa bi najraje videl v finalnem srečanju Sovjetsko zvezo in Brazilijo, ki sta prikazali najboljši nogomet. Njima bi pridružil tudi Angleže, ki so po slabšem začetku le pokazali, kaj znajo.
O predčasni izključitvi Italije bi rekel, da je to logična posledica dejstev. »Azzurri« so namreč nastopili s tako „ postavo, ki ni bila dovolj motivirana, kar se je tudi poznalo na igrišču.
Čeprav so bili deležni neštetih kritik, mislim, da sodniki le niso opravili tako slabo svoje naloge.«
DAMJAN KLANJŠČEK (podjetnik z Oslavja): »Mislim, da letošnji mun-dial ni bil na višini prejšnjih. Tako ekipe kot sodniki niso pokazali nič posebnega, vrednega svetovne nogometne predstave. S prikazano igro me je navdušila le Brazilija. Zmaga Ar-
Nemški vratar Schumacher (na sliki s kanclerjem Kohlom) se v zadnji tekmi ni izkazal
gentine v finalu pa je neoporečna, saj je Nemce nadigrala v vseh elementih. Glavni krivec tega poraza je trener Beckenbauer, ki je žrtvoval Mattheusa
za kritje Maradone. S tem pa je Nemcem zmanjkala gonilna sila na sredini.
Od igralcev je zares zablestel Maradona, ki je gotovo najboljši igralec na svetu. Od ostalih me je ugodno presenetil Lineker. Med boljše bi prištel tudi Altobellija, ki bi lahko kaj več dosegel, če bi imel okrog sebe bolj sposobne tovariše.«
EDI BOŽIČ (dijak iz Trsta): »Zmaga Argentine proti Zahodni Nemčiji je zaslužena, vendar mislim, da so bile na tem mundialu nekatere druge enajsterice boljše, kot na primer Francija in Danska. Videl sem skoraj vse tekme in zame je bilo to prvenstvo v glavnem kvalitetno.
Če se povrnemo k nedeljski tekmi, bi še omenil, da Nemci niso bili brez možnosti, da iztržijo ugoden izid. Ko so izenačili, pa bi morali bolj paziti v
obrambi. Maradona tokrat ni bil odločilen, vendar je bilo to dobro za ostale, saj je nase pritegnil več nasprotnikov in tako so njegovi soigralci imeli več manevrskega prostora.«
PETER DE VVALDERSTEIN (uradnik iz Trsta): »Argentina je zasluženo osvojila naslov svetovnega prvaka. Njena igra je bila vseskozi na dobri ravni, čeprav ni bila briljantna, a je bila konstantna, brez padcev.
Finalna tekma proti ZRN je bila lepa, saj jo je označevalo pričakovanje, kako bo ZRN reagirala, ko je zgubljala z 2:0, čeprav je bilo težko misliti, da bo izid obrnila sebi v prid. Ko pa je le izenačila, se je je polastila evforija in ves trud je bil zaman. Vsekakor bi bilo še zanimiveje, če bi prišlo do podaljškov.
šaša rudolf iz mehike za naše bralce — šaša rudotf iz mehike za naše bralce
Mundial Maradone, a tudi zlorab in krivic
Agonistični šport je večkrat nepravičen in krut, mehiški mundial pa bo brez dvoma prešel v zgodovino kot prvenstvo krivic in zlorab. Toda kako naj bi bilo drugače, ko pa ga je priredila dežela, kjer pravica skoraj nima državljanstva. Vsa mehiška zgodovina od prvih naselitev, preko azteške nadvlade, španske konkviste, francoskega in ameriškega vdora pa prav do revolucije z začetka tega stoletja je eno samo ponavljanje izsiljevanja močnejšega nad slabotnejšim. V obračun Pa je vsekakor treba uvrstiti tudi športne krivice.
Če odmislimo presenečenji prvega dela s Sovjetsko zvezo in Dansko, ki sta v nadaljevanju dokaj nerazumljivo izpadli, ostajata Francija in Argentina. Francija predvsem zaradi igre na sredini polja, s katero je odpravila
najprej Italijo, nato pa po podaljških in 11-metrovkah še Brazilijo v najlepši tekmi prvenstva. Argentina je pričela bolj skromno, vendar je rasla iz tekme v tekmo. Višek predstavljata tekmi z Anglijo in Belgijo. To pa sta tekmi, ki ju je zmagal izključno Maradona. Nino de oro ni zgolj avtor vseh štirih zadetkov na teh dveh tekmah, pač pa absolutni protagonist, tako v napadu kot v obrambi. Diegito je pač neponovljivi genij žoge, ki ga je pravilno razumel in znal do potankosti izkoristiti doslej le Bilardo. In vendar bi si Maradona zaslužil mesto v argentinski reprezentanci že pred osmimi leti. Tedaj je teden dni pred pričetkom argentinskega mundiala tedanji trener Menotti imel na spisku 25 igralcev tudi Maradona.
V zadnjem hipu je moral izločiti tri igralce in med temi je bil komaj 18-letni Diegito. Razočaranje je bilo tolikšno, da ga ni mogel potolažiti niti Sivori, ki je v najbolj brani argentinski športni reviji objavil odprto pis-
mo. Maradona se je razočaran zaprl vase, nekateri so celo napovedali, da bo v nekaj mesecih zatonila njegova zvezda. Toda prav obratno. Že leto dni kasneje je osvojil z reprezentanco svetovni mladinski naslov, nato pa je prestopil k Barceloni in nastopil na španskem mundialu.
Toda Maradona je popolnoma dozorel šele v Neaplju. Italijansko prvenstvo je taka izenačeno, da mora tudi najslovitejši igralec dati na vsaki tekmi vse od sebe. In prav to mu je koristilo. Zdaj je Diegito popoln igralec, saj teče, se premika, vodi žogo, napa-
(§) CuiUaUptd
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale:
MILAN	SEDEŽ: Miramarski drevored 3
GORICA	Telefon: (040) 417831/5
FERNETIČI	Telex: 460140 CENTTS I
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport
da in brani skozi vseh 90 minut igre, brez prestanka. Njegove vragolije spravljajo v obup branilce, ki podvojijo, potrojijo kritje, toda zaman, mladi Diego je vedno, čeprav le za tisočinko sekunde hitrejši, za milimeter višji v skokih, povsem nepredvidljiv. Na tekmi z Anglijo je prvi gol dal z roko. Ob splošnem zgražanju ni hotel priznati, da bi sodnik moral zadetek razveljaviti. Toda Maradona je Maradona v vsem, tudi v intervjujih. K sreči je tak, kajti če bi imel še čut za odgovornost in objektivnost, potem morda ne bi bil več človek, pač pa robot.
Minil je poldrugi mesec, zvrstilo se je 52 tekem, toda še vsaj stokrat več izkušenj, tisočkrat več nepozabnih dogodkov. Spoznali smo novo deželo, bogato v tradicijah in zgodovini, še bogatejšo z rudami in nafto, pa vendar tako revno in ubožno. Spoznali smo prijaznost in uslužnost prebivalcev, demagogijo in praznino vodilnega političnega razreda. Resnično smo bogatejši: gracias Mehiko y suerte.
	SIAT I Servizio Tecnico Industriale IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST — Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176 FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213
	
	0MNIAC0MMERCE di S. Savarin IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST — Ul. F. Severo 21 tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC 1
	
	TRI MAC s,. IMPORT - EXPORT Strojna oprema za lesno industrijo Narodna ulica 124 — Opčine (Trst) Tel.: 040/211732 — Telex: 460405 TRIMAC 1
.in naši najmlajši
An naši
najmlajši ^^..An naši najmlajši
Vsem naša zahvala
Res nismo pričakovali, da bo rubrika, za katero so svoje risbe prispevali naši osnovnošolci, doživela tolikšen odmev, saj so nas ves mesec skoraj dan za dnem dobesedno zasu-vali s svojimi izvirnimi in prelepimi
izdelki.
Bilo jih je toliko, da smo bili v veliki zadregi, ko smo se morali odločati, kateri naj gre v objavo, saj prostora za vse, žal, ni bilo, a objavo Bi si gotovo prav vsi zaslužili. Prav zato prosimo vse tiste, katerih risbe so ostale v mapi, in teh je večina, za razumevanje.
Ob koncu se znova zahvaljujemo vsem našim otrokom za požrtvovalnost in trud, a tudi vsem učiteljem, Bi so se takoj odzvali naši pobudi.
Risbe otrok s šole »J. Ribičič« od Sv. Jakoba. Od leve: Zorka Miličevič (1. r.), Jasna Germani (2. r.), Aleksander Siega (3. r.) in Vasja Gregorič (4. r.)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350 - din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ -»žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M.	dnevnik
1. julija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	^lan
in liska MT ^ Trst	IHlSlI «aze časopisnih
r	^	(HItp založnikov REG
Skakalca v daljino Drechsler (NDR) nezadržna
Rekorderka tudi na 200 m
V 1. jugoslovanski nogometni ligi
Zveza registrirala tekme Prvak je sedaj C. zvezda
Tenis v Wimbledonu
Živojinovič že četrfinalist
LONDON — Jugoslovan Slobodan Živojinovič je med četrtfinalisti teniškega turnirja v Wimbled!onu in ima zelo dobre možnosti, da se dokoplje do polfinala, kjer bi se verjetno pomeril z Lendlom. V včerajšnjem dvoboju osmine finala je jugoslovanski igralec premagal Južnoafričana Van Rensburga s 7:6, 7:5, 4:6, 7:5. Presenečenje kola je bila vsekakor izločitev Šveda Wilanderja. S 3:6, 7:5, 6:4, 6:3 ga je premagal Avstralec Cash. Ostala izida: Mecir (ČSSR) -Gilbert (ZDA) 3:6, 7:6, 6:1, 6:2; L<^ conte (Fr.) - Fitzgerald (Avstral.) 7:6, 6:7, 6:2. 6:3. Becker je premagal Pemforsa, Mayotte pa Edwardsa.
V ženski konkurenci je bilo zabeležiti naslednje rezultate: Sabatini (Arg.) - Reggi (It.) 6:4, 1:6, 6:3; Navratilova (ZDA) - Demongeot (Fr.) 6:3, 6:3; Maleeva (Bol.) - Bunge (ZRN) 6:3, 2:6, 3:6; Evert (ZDA) -Jordan (ZDA) 7:5, 6:2; Sukova (Češkoslovaška) - White (ZDA) 6:3, 6:0; McNeil (ZDA) - Negelsen (ZDA) 7:5, 6:1.
TRST — Kotalkar Samo Kokorovec, član ŠD Polet, je postal tretjič zapored evropski mladinski prvak. Tudi v Amsterdamu je pokazal, da v konkurenci mladincev (do 16 let) nima enakovrednega tekmeca. V obveznih likih je zaostajal za najhujšim tekmecem Zahodnim Nemcem Tomasom Lohejem za 2,5 točke. Po prostem programu pa je Nemec zaostal za Kokorovcem za točno 5 točk. Po prihodu v Trst je Kokorovec povedal še naslednje: »Letos v Amsterdamu je bila konkurenca taka kot v prejšnjih letih. Razlika pa je bila v tem, da sem tokrat bil med favoriti za osvojitev evropskega naslova. To je bilo zame še dodatna obremenitev. Tekmovanje sem končal brez napak in tako zasluženo osvojil evropski naslov zadnjič v mladinski konkurenci, ker na prihodnjem evropskem prvenstvu ne bom mogel več nastopati v tej konku-
JENA — Vzhodna Nemka Heike Drechsler - Daute je prav gotovo ta čas najboljša atletinja na svetu. Po svetovnem rekordu v skoku v daljino, ki ga je popravila pred tednom dni (7,45 m) je v nedeljo na državnem prvenstvu v Jeni izenačila tudi svetovno znamko slovite rojakinje Ma-rite Koch na 200 m v času 21”71. Ko-chova je ta rekord dosegla že leta 1979 in ga nato ponovila leta 1984, je pa nedvomno dosežek izredne tehnične vrednosti. Treba je omeniti, da je Drechslerjeva izredno hitra tudi na razdalji 100 m, kjer se lahko ponaša s časom 10”97. Zato res ni odveč, če jo strokovnjaki primerjajo s Carlom Levvisom. Nič čudnega ne bi bilo, če bi se lotila tudi sedmeroboja, ki ga je sicer že gojila, a kmalu tudi opustila. Drechslerjeva še ni dopolnila 22. leta starosti (visoka je 180 cm).
Sto ranjenih v Keniji J
NAIROBI — Sto ranjenih je obračun nemirov, do katerih je prišlo na no-
rened. Manjkal je najhujši tekmec Sandro Guerra, ktt letos ne more več tekmovati v mladinski konkurenci.« Za konec naj dodamo še to, da se razvoj-
gometni tekmi med kenijskim prvakom Gormanio in Re-Unionom. Povod za vdor gledalcev na igrišče je bila izključitev najboljšega igralca Gorma-nie. Posegla je pohcija s solzila, a je nato tudi streljala. Gormania in Re-Union sta ekipi iste etnične skupine.
Ferracini v Bologno
BOLOGNA — Košarkarski center Vittorio Ferracini (35 let, bivši državni reprezentant), doslej pri Benet-tonu iz Trevisa, bo v prihodnji sezoni oblekel dres Yoge iz Bologne.
Kitajska na azijskih igrah
SEUL — Ljudska republika Kitajska je sklenila, da se bo septembra udeležila azijskih iger v Južni Koreji. Igre v Seulu bodo neke vrste generalka za olimpijske igre, prisotnost Kitajske, ki nima diplomatskih odnosov z Južno Korejo, pa označujejo kot pritisk na Severno Korejo, naj tudi sama sodeluje na obeh igrah.
na športna pot marljivega Kokorovca strmo vzpenja navzgor in tudi prihodnja tekmovanja mu bodo bržkone prinesla še večja zadoščenja.
Posebej ca Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Predsedstvo nogometne zveze Jugoslavije je registriralo nedeljske tekme ponovljenega zadnjega kola v 1. ZNL, v kateri pa ni bilo tekme med Partizanom in Željezničarjem. Sarajevčani so sicer prišli v Beograd, toda gostiteljev ni bilo. Predsedstvo je to tekmo registriralo z 0:3 ter Crveno zvezdo, ki ima za 1 gol boljšo razliko v zadetkih od Partizana, razglasilo za državnega prvaka.
Takoj po registraciji so obvestili UEFA, v katerih konkurencah bodo igrali naši klubi: Crvena zvezda v pokalu prvakov. Partizan, Hajduk in Rijeka v pokalu UEFA, ter Velež v pokalu pokalnih prvakov. Partizan je predsedstvu in konferenci nogometne zveze Jugoslavije poslal brzojavko, v kateri zatrjuje, da je po športni poti osvojil naslov prvaka ter da zahteva, da potrdijo njegov naslov prvaka. Beograjski klub je. še zagrozil, da se bo obrnil na sodišče, če bo odločeno drugače. Predsedstvo nogometne zveze Jugoslavije na grožnjo ni odgovorilo, tako da je pričakovati, da se bo zadeva nadaljevala še na sodiščih. Toda malo verjetno je, da bo Zvezda izgubila za zeleno mizo pridobljeni naslov, kajti pred sedstvo NZJ ima v rokah vse adute za tako odločanje z izrednimi ukrepi. Na predsedstvu so nadalje potrdili Miljaničev predlog, da bo Ivica Osim novi selektor jugoslovanske A reprezentance, medtem ko bo mlade selekcije vodil Ivan Toplak.
Sicer pa si je osem tekem zadnjega kola ogledalo le 20 tisoč gledalcev, igre pa so bile daleč pod prvoligaško ravnijo. Pravzaprav nič čudnega, kajti igralci skoraj 14 dni niso trenirali, večina pa jih je na igrišča prišla naravnost s počitnic ob morju. Številni klubi so nastopili tudi močno oslabljeni, kajti njihovi igral-
ci si nove klube iščejo tudi v tujini. Crvena zvezda je v Sarajevu igrala bolje kot domače moštvo, a je izgubila z 1:2 in bila kljub temu zadovoljna, kajti vnaprej je vedela, da sme izgubiti tudi z dvema goloma razlike. Pomembna je bila tekma tudi v Zenici, kjer je gostovala Rijeka, končala pa se je z enakim izidom kot prvič — 1:1. Ta izid je seveda spet ustrezal obema, Čeliku za zanesljiv obstanek, Rijeki pa za uvrstitev v pokal UEFA.
IZIDI ZADNJEGA KOLA:	Parti-
zan - Željezničar neod.; Sutjeska -Budučnost 1:1 (1:1); Priština - Vardar 2:2 (0:1); Sarajevo - Crvena zvezda 2:1 (1:0); Velež - Beograd 5:1 (1:0); Osijek - Sloboda 0:0; Vojvodina - Dinamo (Z) 1:0 (1:0); Čelik - Rijeka 1:1 (1:1); Hajduk - Dinamo (V) 6:1 (4:1).
KONČNA LESTVICA: Crvena zvezda, Partizan 47; Velež 39; Hajduk, Rijeka, Željezničar 37; Dinamo (Z), Vardar 34; Sarajevo 33; Osijek, Sutjeska, Priština, Sloboda 32; Budučnost, Dinamo (V), Čelik 30; Beograd 28; Vojvodina 22.
totip
1.	—	1.	Dagomba Jet	2
2.	Dividend	X
2.	—	1.	Clodio Sbarra	X
2.	Beat d’Assia	2
3.	—	1.	Becollo	2
2.	Carabinero	1
4.	—	1.	Cromo	2
2.	Bulawayo	1
5.	—	1.	Aforisma	1
2.	Abadan	2
6.	—	1.	Cincinnato	2
2.	Flying Rose	X
KVOTE
12	(136	dobitnikov)	—	3.910.000	Ur
11 (1.771	dobitnikov)	—	290.000	lir
10 (13.026	dobitnikov)	—	39.000	lir
Samo Kokorovec med mladinci brez konkurence
Odprto prvenstvo Jugoslavije v »optimistih«
A. Ferfolja (Sirena) odličen
Regate jadralnih desk se je udeležilo 26 tekmovalcev
'v'
Prvo uradno tekmovanje JK Cupa
V Izolskem zalivu je na odprtem tridnevnem prvenstvu Jugoslavije v jadranju za razred optimist v konkurenci 90 jadralcev zmagal Ljubljančan Golijas, srdbma in bronasta kolajna pa sta ostali doma, kar je doslej največji uspeh izolskega jadranja. Osvojila sta ju Aleš Smerdu in Matjaž France. Takoj za dobitniki kolajn, to je na odlično 4. mesto, se je uvrstil Andrej Ferfolja jadralec tržaške Sireno, ki je jadral iz regate v regato boljše in v zadnji osvojil visoko 3. mesto. Miran Guštin je bil 31., Greta Meuzzi pa 58. (J. Kreft)
Koprčani na Danskem
Včeraj so iz Kopra v Soneborg (Danska) odpotovali jadralci Kopra Ko-smina, Sosič, Malijevac, Cerkvenik in
Antončič - Borštnar, ki bodo tam nastopili od 2. do 9. julija na evropskem prvenstvu v olimpijskem razredu »470«.
(J.K.)
Nogomet: Koprčani prvi
Na prvem memorialnem nogometnem turnirju v spomin na lansko leto umrlega Ivana Gregoriča, enega naj-zaslužntijših telesnokulturnih in nogometnih delavcev v Dekanih, je v Dekanih zmagal Koper, ki je v finalu premagal domači Jadran Lamo z 9:0. V predtekmah je Jadran Lama premagala Izolo z 2:0, Koper pa Solinar Piran z 1:0. Predstavniki udeležencev turnirja so položili venec na Gregoričev grob, na posebni svečanosti pa so obnovljeno igrišče v Dekanih poimenovali po Ivanu Gregoriču. (J.K.)
Jadralni klub Čupa je v nedeljo priredil svojo prvo uradno regato, odkar je društvo vpisano v FIV. Pomemben dogodek je sesljansko društvo obeležilo s tekmovanjem jadralnih desk; udeležilo se ga je 26 tekmovalcev s Tržaškega (Sirena, Čupa, SVBG, CV Muggia, Pietas Julia), iz Veneta (kluba iz Chioggie) in iz Slovenije (Nova Gorica).
Zaradi pomanjkanja vetra je regatni odbor prvi plov (olimpijski trikotni) odložil za dve uri. Start ob 12. uri je bil ob lepem vremenu in morju, veter pa je pihal s hitrostjo 2,5 pi na sekundo. Še bolj uspešen je bil drugi plov, saj je veter pihal s hitrostjo 5 m na sekundo, da' je bilo tekmovanje bolj privlačno. Kar se tiče 2. divizije so bili najbolj uspešni deskarji iz Chioggie. Prvi plov
je pripadal Gandolfu, drugi pa Boni-ventu, član Sirene David Poljšak pa je bil obakrat drugi in je zmagal na absolutni lestvici v lahki kategoriji. Plova v 1. diviziji sta šla Novogoričanu Viserju in Tržačanu Bossiju (SVBG).
Po regati je bilo nagrajevanje. V imenu prirediteljev je spregovoril odbornik Čupe Marino Košuta, njemu pa se je v nadaljevanju za gostoljubje zahvalil predstavnik društva iz Nove Gorice. Športni dan so sklenili s tombolo z bogatimi nagradami v obliki jadralne športne opreme. Začelo je padati, zato se se vsi preselili v novi Čupin sedež, kjer so do večera preživeli nekaj ur v prijetni družbi, ob slovesu pa so se dogovorili, da bodo podobno srečanje obnovili.
Končni vrstni redi regate so naslednji:
1.	divizija IYRU ženske: 1. T. Pie-ri (Čupa); 2. S. Žezlina (Sirena). Moški: 1. Bossi (SVBG); 4. P. Kralj (Čupa); 5. M. Zubalič (Sirena).
2.	divizija lahka kategorija: 1. D. Poljšak (Sirena); 4. K. šiškovič (Sirena). Težka kategorija: 1. Gandol-fo (Chioggia); 6. A. žetko (Sirena); 8. M. Čivardi (Sirena).
Miniodbojka v Trstu
TRST — Danes bodo iz vseh krajev Italije prispele v Trst ekipe miniod-bojklarjev, ki se bodo od jutri do petka udeležili vsedržavne trofeje Topo-lino. Pričakujejo udeležbo 384 otrok iz vseh 96 {»krajin države.
V'
Od jutri oh 30. obletnici SD Sovodnje
Ženska odbojkarska turnirja
Oh Gajinem turnirju Hill šport
Teniški odsek širi dejavnost
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 2. julija, ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije.
ZSŠDI
obvešča, da bo urad Združenja deloval od danes, 1. julija do 31. avgusta s sledečim umikom:
vsak dan od 8. do 14. ure ob ponedeljkih od 16.30 do 20. ure ob sobotah zaprto.
SEJA DRUŠTEV
ki sestavljajo združeno ekipo Meblo, bo danes, 1. julija, ob 20.30 na stadionu 1. maj v Trstu.
V tem tednu se bodo z odbojkarskim in nogometnim turnirjem ter s prireditvijo ZSŠDI sklenile pobude ob 30-letnici ustanovitve sovodenjskega športnega društva. Najprej bo na vrsti odbojka, ki je po nogometu najbolj pomembna panoga pri sovodenj-skdh športnikih. S to dejavnostjo so začeli že pred leti. Tako moške kot ženske ekipe pa so morale, zaradi pomanjkanja primernih vadbenih prostorov, prekiniti z delom. Po izgradnji občinske telovadnice so se stvari odločno obrnile na boljše in odtlej beležimo v Sovodnjah vzpon te panoge, kd v občini pomeni tudi začetek delovanja združenja Soča. Kakovostni skok pa so opravile predvsem članice športnega društva Sovodnje, ki so v treh letih beležile prav toliko napredovanj, in letošnjim nastopom v C-2 ligi.
Jutri zvečer se bosta v sovodenjski
telovadnici začela dva turnirja, mladinski in članski. Na prvem bodo nastopile šesterkle Bora, Doma Agorest, Mima - Bilj in Sovodenj, v drugem pa si bodo stale ob mreži postave iz Krmina (Libertas), Nove Gorice, Gradišča (Torriana) in Sovodenj.
Mladinski turnir se bo pričel danes ob 18. uri. Prva tekma v članski konkurenci pa bo ob 20. uri: (Libertas -Nova Gorica). Naslednje srečanje, Sovodnje - Torriana, pa bo ob 21.30.
V četrtek bodo na vrsti finalna srečanja. Ob 18. uri bosta igrali zmagovalni postavi mladinskega turnirja, ob 20. uri bo mali finale v članski konkurenci; odločilno srečanje za 1. mesto pa bo ob 21.30.
Prireditelji upajo, da se bo obeh turnirjev udeležilo dosti gledalcev, tako da bo celotna prireditev dobila primerni okvir.
Z zmago člana TC Triestino Franca se je v nedeljo končal pokrajinski teniški turnir Hill šport za neka-tegorizirane igralce, ki ga je priredil teniški odsek Gaje v okviru društvenega športnega praznika. Franco je s 6:2 in 6:4 premagal člana kluba Čampi Rossi Sain. Prireditev je bila na res dobri kakovostni ravni, saj so se je udeležili vsi najboljši igralci iz naše pokrajine, ki pripadajo zgoraj omenjeni kategoriji. Ne smemo tudi pozabiti na dober vtis, ki so ga zapustili igralci Gaje, še zlasti pa mladi Baldassin, ki se je dokopal do četrtfinala v konkurenci preko 60 tekmovalcev.
To je bil prvi uradni turnir v izvedbi požrtvovalnih športnih delavcev edinega slovenskega teniškega krožka v zamejstvu. Na ta način so gajevci še razširili svoje delovanje.
ki je iz sezone v sezono čedalje bolj pestro. Narašča namreč število članov, dogradili so nova igrišča, okrepili agonistično dejavnost in z izvedbo tečajev še povečali dejavnost na mladinskem področju.
Sinoči na Opčinah občni zbor ŠZ Sloga
V dvorani prosvetnega doma na Opčinah je bil sinoči 7. redni občni zbor Športnega združenja Sloga, ki se ga je udeležilo lepo število, predvsem mladih in tudi najmlajših članov. Skupščina je na volitvah potrdila dosedanji odbor s predsednikom Stoparjem na čelu. O občnem zboru Sloge bomo seveda obširneje še poročali.