30.	MAE.
LETO Vil
ST. 12
GLASILO delovnega kolektiva zf iskra - INDU. btrije za elertromehaniko, telekomunikacije,
ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
¡TjaumrMffgrinriffl-ujje*—e—
Razgovor predstavnikov političnih organizacij o integraciji
rfetegracii3 je'.'tako za; ZP Ejskra kakor tudi' za Radio-liidusttijo Zagreb tako po; (iienlben in odločilen korak, Ida opravičeno terja najširše 'razprave na vseh ravneh, da ¡bi se delovni kolektivi Vseh [organizacij na refereondumu, Uj bo predvidoma 22, aprila Iškupno z volitvami v samp-lUpravne organe, lahko zavest, lieje in'/z jasnim pogledam v ¡svojo bodočnost. odločili in ¡glasovali za integracijo.
K Prav ta težnja je vodila tm ;.di sindikalni odbor združene-Iga podjetja Iskra, ki. je 12. Imdrca' organiziral razgovor - predstavnikov' vseh družbenopolitičnih- organizacij iz to-¡vam in enot ZP. Razgovor je slepo uspel, pa tudi udeležba in razprava sta. pokazali, da | politične orgaalzaeiječ v ZP. z zanimanjem spremljajo pospešene priprave ¿a integra-teijo.
F; Po uovdnih besedah pred-[ sednika sindikalnega odbora : ZP, tov. Franca Ilultra sta o pomenu in okoliščinah, V,
| katerih teko priprave za zdru.
¡ žitev ZP Iskra in RIZ, spregovorila generalna direktorja-Iskre in Radioindustrije Zagreb, tov. Vladimir Logar in . Krešo Piškulič. Njunim izva-■ janjem je sledila kratka
obrazložitev ekonomske upra? vičenbsti, predvidene integracije, katero je podal direktor Knamanb-računovodskega pod-ročja, tov.. Alojz Vidmar, nato pa, je hiž. Vladimir Klavs govoril o programsko-tefžhič-rii utemeljenosti. in nujnosti ■ tega koraka obeh podjetij. Preden, še Je razvila razprava, je sekretar. ZP Iskra, tov. Pavle Gantar zbranim pojasnil pravno problematiko integracije, kakor tudi to, kak. .šne spremembe'v ’statutu ZP bodo potrebne, . ko bo RIZ postal ena izmed 15 proizvodnih organizacij ZP iskra.
Udeleženci razprave so se v glavnem’strinjali z izvaja? , nji govornikov, katerim : so j prav tako postavili i nekaj konkretnih vprašanj, Pred? vsem so. menili, da je treba .začeto delo dosledno izvajati ,’,in delovnim, kolektivom .»vsestransko omogočiti pot do spoznanja, kako pomembna za obe podjetji je ta integral cija. Prav tako pa so poudarili tudi .nujnost, da v pri-, pravah za integracijo viden delež prispevajo tudi same družbeno-politične organizacije, katerih aktivnost na tem področju naj dokaže izid referenduma.
-C-
V spremstvu predstavnikov trboveljske občine si je tov. Stane Kavčič ogledal proizvodnja v naši tovarni polprevodnikov
Predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Stane Kavčič v Trbovljah
Med svojim obiskom v tovarni polprevodnikov se je podrobno zanimal za njene probleme, generalni direktor ZP ISKRA pa mu je pojasnil rezultate poslovanja ZP v letu 1967
Minuli četrtek, to je 21. marca, je obiskal mčsto Trbovlje predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Stane Kavčič. V spremstvu predstavnikov občinske skupščine Trbovlje,: novinarjev in televizije, se je mudil tudi v naši trboveljski tovarni, kjer si je ogledal najprej proizvodnjo polprevodnikov, nato pa sb bili v sejni sobi tovarne pogovori o poslovanju tovarne.
Pred vhodom v tovarno je predsednika Staneta Kavčiča 'in njegovo spremstvo pozdravil v imenu tovarne POLPRE, VODNIKOV direktor inž. Le-' opold. Hodej, v imenu zdru-
Kranj, 23. marca — Ta dan so bili zbori volivcev v vseh delovnih enotah tovarne »Elektro-mehanika« V Kranju. Razpravljali so o gospodarjenju v tovarni in združenem podjetju, 0 predvideni integraciji ISKRE in RIZ Zagreb in predlagali kandidate za samoupravne organe.'Na sliki: ing. Jože Unk poroča na zboru volivcev v obratu ATN o poslovanju združenega podjetja. (K članku na 2. strani)
ženega podjetja pa generalni direktor Vladimir Logar. Po prisrčni dobrodošlici, so si gostje takoj nato ogledali posamezne faze proizvodnje polprevodnikov, kjer so jim tok mačili tehnološke postopke tovarniški inženirji.
. Pri pogovoru, ki je sledil, je inž. Leopold Hodej opisal historijat tovarne od njenega začetka leta 1964, ko so bili tovarniški prostori locirani na raznih krajih v Trbovljah, prek investicije za gradnjo ' nove tovarne, ki je veljala blizu dve in pol milijarde S di-. narjev vloženih sredstev pa do sedanje namere integracije z zagrebškim obratom RIZ.
V nadaljevanju pogovora se je predsednik Stane Kavčič zanimal za poslovne rezultate tovarne v minulem obdobju. Te je posredoval šef finač-nega sektorja Lojze Deželak. Omenil je, da je tovarna izkazala lani pozitiven rezultat, čeprav je bilo delo glede naročil in prodaje zelo neugodno. Celotni dohodek glede na plan je tovarna realizirala samo s 76% in temu primeren je bil tudi ostanek dohodka, ki ga je tovarna dosegla le v višini 34% od planirane vrednosti. Seveda so na rezultat vplivali tudi višji stroški poslovanja, ki šo se povečali za;
mm
. Tovarna praktično ni delala za zaloge ampak samo na .osnovi naročil. Njeno poslovanje: je v. precejšnji meri ¿prizadela : neposrečeno izb ra. na licenca SOS z danés zastarelo tehnologijo in te dèlno ■uporabljivo strojno opremo. -Zaradi zakasnitve del pri izgradnji tovarniških objektov, pomanjkanja dinarskih sredstev za plačila carinskih stroškov je tovarna zamudila proizvodnjo glede na tržne mož. mosti in vezave kupcev.
Letos pa kot kaže se bo tovarni obrnilo na bolje. Plan celotne proizvodnje je tovarna povečala v primerjavi z lansko realizacijo za čelih 70% (lani 11200 SD letos 2.100 SD). Že v prvem trimesečju letos (manjka sicer še nekaj dni) jé tovarna izdelala — in seveda ker ne dela za zalogo, .tudi prodala — toliko kot lani v petih mesecih. Podobno je z izvozom. Planiran izvoz bo dosegel 36% celotne proizvodnje, od česar 42% bo tovarna izvozila na konvertibiL no področje. Perspektivne države so: Anglija, Zah. Nemčija in delno Avstrija.
Predsednik IS skupščine Stone Kavčič se je zanimal v nadaljevanju razgovorov, še za podrobne lanskoletne uspehe celotne ISKRE. Te podatke mu je posredoval prisotni generalni direktor naše. ga podjetja Vladimir Logar.
Ob koncu razgovorov se je predsednik Stane Kavčič zahvalil za izčrpne podatke o tovarni in podjetju ter zaželel kolektivu trboveljske tovarne Še več uspehov pri nadaljnjem delu.
Marjan Kralj
Ob robu letnega zbora aktiva ZB v ZZA
Aktiv ZB Zavoda za avtomatizacijo se je v Začetku marca, sestal na letnem zboru in ugotavljal rezultate svojega dela v drugem letu obstoja ter sprejel program svojega bodočega dela.
Čeprav je to srečanje družabnega značaja, in namenjeno predvsem sproščenemu razgovoru o vsakodnevnih problemih in pojavih ter uspehih in težavah, s katerimi se srečujejo člani ZB v. svojem delovnem in zasebnem okolju ter boljšemu medsebojnemu spoznavanju, odpira komaj 50 procentni odziv, posebno pa odsotnost vseh članov ZB, ki so vodilni delavci v Zavodu, naslednja vprašanja:
—	ali se je aktiv ZB v Zavodu ustanovil res samo zato, da bi se njegovi člam lahko enkrat letno sešli na družabnem večeru;
—	ali. je organizacija ZB danes privlačna oz. potrebna samo še za tiste člane, ki jih še tarejo materialne ali druge težave;
—	ali ima 'organizacija ZB status subjektivne sile, ki lahko vpliva na dogajanja, ali pa je to sama vase zaprta bojevniška organizacija, ki naj le še vzbuja spomine aa nekdanje težke dni iz NOB, goji tradicije NOB ter s tem zaključi svoje poslanstvo?
Ta vprašanja, ki seveda veljajo samo za to priložnost in. za Zavod iker nam drugje prilike niso poznane), so postavljali udeleženci zbora na glas, ali na tiho v sebi in so" ne glede na to dovolj očitna ter tudi z dejstvi podkrepljena. Prav bi Mio, da bi sleherni član ZB, ki je član tega aktiva, našel sam pravilen odgovor na stavljena vprašanja
več za dolg celotne naše družbe do teh ljudi. Precej besed se izreče v Zavodu, včasih tudi od strani najodgovornejših tovarišev, preden se članom ZB ugodi določena pravica, ki je sicer pravica tudi ostalih članov delovne skupnosti Zavoda (okrevanja, stanovanjski problemi, ipd.). Prav bi bilo, da bi te stvari delali zavestno, javno in brez predsodkov. Prav bi tudi bilo, da ne ta razmišljali o tem, kdaj bomo iz naše. interne zakonodaje t. j. iz samoupravnih aktov črtali še tista skromna določila o predpravicah aktivnih udeležencev NOB, ki še sedaj obstajajo. Ne glede na to,, da je materialni in delovni položaj teh ljudi v Zavodu v glavnem zadovoljivo urejen,, ali pa ravno zaradi tega, je najbrž bolj umestno, da bi te predpravice v danem okolju povečali,
V današnji zelo zmateriali-zirani družbi, ko vse odločamo In presojamo skozi dinar, zelo pogrešamo human odnos do človeka, sodelavca, kar je še posebej občutljivo za člane ZB. Zato bi se morali prvenstveno sami zavzemati, vsak na svojem delovnem mestu, za brigo o človeku, za vzajemno reševanje njegovih skrbi in težav, pa tudi za priznanje k njegovim uspehom in veselim dogodkom. V tem oziru bi se želeli ravnati po delovni skupnosti Elek-tromehamika Kranj, kjer sindikalna organizacija in organizacija ZB dobro skrbita za to, da se sleherni delavec v tovarni počuti kot v veliki družini, v kateri ni noben član pozabljen v neprililkah in bolezni, ne odhaja v pokoj nezapažen brez izrečene za-
hvale za svoje delo, in v kateri. se na sploh kuje večja enotnost mišljenja in akcije, pa tudi večja solidarnost Se eno misel je treba ob tej. priliki izreči. Aktiv ZB Zavoda je bil na tem svojem zboru informiran o predvidenih organizacijskih spremembah v ZP Iskra, o tem, kako te spremembe zadevajo Zavod in kakšno stališče v času pred javno razpravo zavzemajo do teh predlogov upravljanja in vodstva Zavoda. Njihovo, s strokovnimi argumenti podkrepljeno stališče je, da ti predlogi ne prispevajo k ekonomsko enotnejšemu podjetju z močno in odgovorno vodstveno konico, ki naj bi ob kvalificiranem delovanju samoupravljavcev v podjetju in njegovih organizacijah bili garant za nadaljnji uspešni razvoj Iskre." Ker so na aktivu ZB Združenega podjetja, kakor tudi na aktivu: sindikalne organizacije in drugih sestankih v ‘ merilu Združenega podjetja omenjeni predlogi organizacijskih sprememb dobili podporo večine in s tem družbeno politično težo, se aktiv ZB Zavoda sprašuje, kako lahko enakopravno in s polno odgovornostjo do svoje delovne skupnosti deluje v merilu in z organi Združenega podjetja. Enako kot j vse druge družbeno politične organizacije, se tudi aktiv ZB Zavoda strinja s stališčem organov upravljanja in vodstva Zavoda. Dejstvo je, da organi teh organizacij v Zavodu, s podpiranjem stališča vodstva Zavoda, ne mislijo zganjati nobenega šovinizma ali biti frakcija v ZP, posebej pa to najbrž velja za aktiv ZB. Cilj njihovega delovanja v
tem primeru je, prispevati objektivno čim več, da bi se našle in sprejele najboljše rešitve. Zato je aktiv ZB Zavoda sprejel med ostale točke svojega bodočega delovnega programa tudi tovariška srečanja z organiza-cija-
Kranj, 23. marca — Ta dan sp zborovali. člani kolektiva »Elektomehanika« Kranj. Se. znanjeni so bili z gospodarjenjem in. poslovanjem v podjetju »ISKRA«, v zvezi s predvideno integracijo, pa so obravnavali tudi tovarno RIZ Zagreb. O pomembnosti integracije so bili Sani podjetja obširno seznanjeni s »Prokla-maefpo integracije Iskra-RIZ« v prejšnji številki. Ne bi to ponavljali, ker bomo o tem še pisali po zasedanju UO in DS, pač pa je važno to, da je glede na razpoloženje in aktualna vprašanja moč sklepati,, da se bodo Sani »Ele&trome-hanike« zavestno odločili pri referendumu za predvideno integracijo. To kažejo tudi izjave nekaterih delavcev v proizvodnji, kot tudi vodilnih delavcev v tovarni.
mi oz. aktivi ZB, M obstajJ v organizacijah ZP. Ta sri nja bi povezali z ogled,; naših, tovarn, v sproščeni) pogovoru pa bi se pom3 tudi o skupnih in individJ nih vprašanjih širše delori skupnosti ZP.	J
Zelo zanimivi so bili H razgovori urednice časoptf RIZ-Zagreb, ko se je .ob a liki obiska v- »Iskri« pogoj jata z nekaterimi delava. ¿, ti so dejali ,da na integral I jo preveč čakamo, da bi J rala biti »Iskra« avantgaij pri čim hitrejši integraciji j | tej branži. Vsa ta dogajaj gredo po. svetu tako hitro i s tako vnemo, da je že iz td dogajanj moč povzeti le J misel: »V združevanju je rtf in rentabilnost!«
Ker se bližajo volitve v oj gane upravljanja, so zta* volčičev dokaj živahno il pravi j ali o predlaganih M didatih. Tudi v tem je H storjen precejšen, korak, tal ti Sani samoupravnih oij* nov bodo pod čedalje težjM problemi, zato je razgled nest posameznika več kot d trebna.	ABCl
OBVESTILO
Vabimo k sodelovanju več strokovnjakov ele« tro in strojne stroke, organizatorjev poslovanja n delo v MIKRONU, Prilep.
Delo v Mikronu bi trajalo I do 2 leti. Delava bi bili člani kolektiva Iskre in se njihove pravi« in dolžnosti za ta čas regulirajo š pogodbo.
Vse informacije daje Organizacijsko kadrovski področje ZP Iskra Kranj, telefon 21-868.
Živahni zbori volilcei
Le nekaj misli k tem vprašanjem.
Res je, da smo se že davno nehali boriti proti okupatorju in domačim izdajalcem ter za novo družbeno in državno ureditev. Prav pa bi bilo, da bi se noben aktivni udeleženec NOB ne smel nikdar prenehati boriti proti škodljivim pojavom v družbi in svojem delovnem okolju. V vsaki borbi pa sta medsebojno tovarištvo in solidarnost neprecenljivi vrlini- in močan garant za zmago- oz. uspeh. Da bi pa te vrlini lahko uspešno vspps-tavili in razvijali, pa se moramo- vsaj med seboj poznati. Zmotna so mnenja nekaterih o zborih in družabnih srečanjih članov ZB. Ne gre tu za udeležbo, na družabnem večeru ali podobno, temveč . za sproščen in odkrit pogovor ter. za zavest,, da Še vemo drug za drugega in da v. tej zavesti nesebično iščemo najboljše rešitve določenih problemov, pa naj zadevajo ožjo ali širšo skupnost. ali posameznika.
Aktiv ZB je ugotovil, da postajamo čedalje bolj sramežljivi pri uvel javljanju pravic, ki izhajajo iz statusa aktivnega udeleženca NOB. Vsem nam je tu jasno, da ne gre tu za »solunaštvo«, tem-
Takšen je zunanji izgled našega novega 8-miIimeirskega Super kinoprojektorja. Glede na svojo Učno obliko sl je pridoM mednarodno priznanje, kar mu bo tudi odprlo pot v izvoz. Ta projektor je eden izmed pomembnih rezultatov ISKRE
2 zasedanja delavskega sveta PSO
jvja prvem mestu — osebna odgovornost Koncentracija prodajnih kapacitet
Spričo napovedanih in spet vo. vrednost odplačati iz do-odmaJcnjeoih reorganizacij-	hodka Skozi tri	leita. Tako
¿kih predlogov ter vedno	pravijo predpisi.	Obstaja pa
bolj zaostrenih pogojev na	le vprašanje, ali	je bito res
tržišču postajajo organi de-	potrebno čakati,	da fizično
Ivskega samoupravlj anj a	in komercialno popolnoma
vedno bolj pozorni na delo	zastarijo in ali so bile njiho-
m odločitve svojega upravne.	ve količine pravilno plani-
„a odbora in vodstvenih	rane.
služb. K temu so po svoje
pripomogle tudi družbeno Koncentracija prodajnih politične organizacije, zlasti Zveza komunistov v PSO.
Tekom dogodkov im pod vpli- »pravni -odbor PSO je vom demokratičnih strem-	predložil maj višjemu feiuaa
Ijenj v postreformskem ob-	sam^rarijavcev elaborat
dobju postaja čedalje, bolj	organizacijsko kadrovskega
očitno da je trgovina javna	sektorja, po katerem maj bi
dejavnost, ki mora hočeš-no-	v kratkem prišlo do združe-
češ polagati račun — me sa-	nja dosedanjih prodajnfli demo pred kolektivi proizvod-	javnosti — domače, prodaje,
nih enot združenega podjetja	- veleprodaje- -(branžne organi
— temveč tudi pred širšo javnostjo. Tako je tudi prav: v nasprotnem primeru ne ¿¡prerito pričakovati pomoči javnosti, ki nam bo vedno bolj potrebna v nadaljnjem razvoju in . gospodarskem načrtovanju podjetja.
V svojih poslovnih razgovorih in odločitvah se ukvarja delavski svet s problemi, ki so na dnevnem redu tudi v drugih enotah združenega podjetja: likvidacija zalog, razčlenjevanje rezultatov Zaključnega računa za leto 1967, priprave za integracijo z zagrebško »Radioindustrijo« ter volitve novih članov, delavskega - samoupravljanja. Večina od teh vprašanj je tempirana na dalj S rok. Zato odhajajo samoupravljale! z zasedanj z nekoliko bolj zaskrbljeno glavo kot prejšnja leta, ko smo si lahko samo čestitali na doseženih proizvodnih in poslovnih rezultatih. Vedno težje je dati ustrezne odgovore kolektivom delovnih enot ter zagovarjati takšne ali drugačne odločitve.
Pozornost predstavnikov samoupravljalcev je pritegnil predlog za odpis precejšnjih količin rezervnih delov, od katerih imajo mnogi za seboj častitljivo starost in legitimacijo za odpad. Da bi skrajšali zamudne debate o likvidaciji teh delov, ki imajo dejansko samo nerealno knjižno vrednost, so člani DS odobrili, odpis nerabnega materiala in se pomirili z dejstvom, da bo treba njifao*
POPRAVEK
Pri poročilu o skupni seji UO ZP ISKRA in RIZ sta se nam urinih neljubi pomoti. Ta seja je bila v Slunju in ne v Kranju, kot je bilo napisano pod sliko. Prav tako pa je v podpisu in v tekstu prišlo do napake pri priimku generalnega direktorja RIZ. Njegovo pravilno ime je Krešo Piškulič. Za napasi se opravičujemo.
zacije), izvoza ter servisne dejavnosti v eno operativno enoto. Spričo mnogih prednosti, ki jih vsebuje koncentracija prodajnih kapacitet na različnih toriščih te dejavnosti, je predlog naletel na načelno soglasje članov delavskega sveta. Manj soglasja pa je bila deležna formulacija o dolžnostih in . kompetencah vodstva novo-formirane DE »Prodaja«, v kateri načelttjejo še naprej štirje sektorski • direktorji. Eden od teh naj bi mimo svoje, redne funkcije sprejel še dolžnost direktorja delovne enote »Prodaja«,, nekako po načelu »prvega med' enakimi«.
Odborniki DS so bdi mnenja, da terja vsaka obstoječa delovna, enota celega človeka:. pravtako tudi novo-formirana DE »Prodaja«. V ospredju je torej vprašanje odgovornosti — tako so pov-darjali člani delavskega sveta — in zato ne gre obremenjevati eno osebo z dvema zelo pomembnima funkcijama.
Po daljši diskusiji in po ustrezni utemeljitvi s strani predsednika DS in direktorja PSO in v skladu z amandmaji prisotnih članov DS je bila . izglasovana načelna odločitev, da se- sprejme koncepcija-o • združitvi obstoječih delovnih enot PSO (razen DE Montaža in BAŽ) v enotno DE »Prodaja«, med tem ko pride vprašanje operativnega vodenja te enote na vrsto po končanih volitvah v samoupravne organe PSG? Za Začasnega vršilca dolžnosti dir. novoformirane DE »Prodaja« je bil imenovan tov. Marjan Dvoraček, sedanji direktor tehrdčno-efconomskega biroja servisnih enot.
Vsekakor bo v bodoče potrebno —- tako so izzveneli amandmaji odbornikov — bolje precizirati dolžnosti in kompetence nosilcev posameznih funkcij, da se na ta način odstranijo povodi za nove reorganizacije, ki vnašajo negotovost v delo .samoupravnih enot in slabijo izvršno moč • samoupravnih odločitev.
M. Ljubič
Vsi načelno za integracijo
Tako so menili predstavniki organizacij na sestankih na kranjskem in ljubljanskem področju
Minuli četrtek je bil v sejni dvorani delavskega samoupravljanja v Kranju skupni sestanek, predstavnikov upravnih in samoupravnih organizacij gorenjskega bazena, t. j. predstavnikov ELEK-TROMEHANIKE, INSTRUMENTOV, ELEKTROMOTORJEV, NABAVNE ORGANIZACIJE, delno PSO . ter .seveda tudi upravo ZP. Skupni . seji sta predsedovala ge- , necalna direktorja obeh podjetij ' ZP ISKRA in . RIZ Vladimirr Logar In Krešo Piškulič.
Poglavitna in pravzaprav -.edina. tema. sestanka je bila : predviden.', integracija med : ZP ISKRA in RIŽ. Prisotni so z raznih zornih kotov osvetlili nameravano integracijo z vsemi njenimi- ekonomskimi prednostmi, pri čemer je izčrpne podatke glede tovarne RIZ posredoval njen generalni direktor.
Po končani debati so se vsi predstavniki naših organizacij izjavili za integracijo med obema podjetjema ob ugotovitvi, da je ekonomsko utemeljena in nujna, pristavili pa .šo povečini, da posredujejo le lastno mnenje. Seveda bodo prt nadaljnih razpravah, zlasti pred kolektivi zastavili. ves svoj vpliv, da bo izid referenduma ugoden v prid integracije.
PREDSTAVNIKI DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ LJUBLJANSKEGA PODROČJA O INTEGRACIJI ZP ISKRA IN RIZ
Za tovarne na ljubljanskem področju, ZZA in PSO sta bila 22. m 26. marca diva sestanka predstavnikov samoupravnih organov, družbeno-politič. riih organizacij in uprav na katerih so sodelovali' tudi zastopniki tovarne polprevodnikov v Trbovljah in tovarne elektronskih -instrumentov- v Horjulu.
Na obeh sestankih so člani skupine, ki so ; pripravili elaborat v predvideni integraciji podjetij ISKRA in RIZ zbranim govorili o motivih,
- ekonomski in tehnični utemeljenosti in nujnosti integracije. Na prvem sestanku je dopolnil izvajanje generalnega direktorja ZP ISKRA, direktorja finančno-računo. vedskega in programsko-teh-nionega področja ter sekretarja ZP zastopnik Radioindu-stirije Zagreb, inž. Jukič, na drugem pa zastopnik RIZ, tov. Križan.
Tako prvič, ko so se zbrali zastopniki tovarn »Polprevodniki« im »Aparati« ter PSO: in ZZA, kakor drugič, koso bili navzoči predstavniki »Avtomatike«, tovarne elektronskih naprav, tovarne elementov .za elektraniko, orodjarne in tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu, se je razvila živahna razprava.
Zastopniki posameznih organizacij so stavljali številna konkretna vprašanja v zvezi z delnim prekrivanjem proizvodnje v nekaterih tovarnah Iskre in RIZ., oz. o ustrezni delitvi proizvodnega programa, organizaciji bodočega združenega podjetja, vprašanja o možnostih nove tovarne za proizvodnjo TV sprejemnikov RIZ v Slunju. Na ta vprašanja so odgovarjali Hani komisije .za pripravo integracije in svoja izvajanja Opirali na ugotovitve iz ekonomske in- drugih analiz, ki kažejo, na njeno upravičenost in utemeltonost.
. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, naj bi proces integracije dosledno izvedli, da se ne bi ponovil primer izpred dveh let, ko je bila že na vidiku integracija ISKRA, RIZ in »Rudi Cajavec«. K temu naj bi pripomogla tudi solidna informiranost udeležencev . obeh sestankov, o koristih integracije za obe podjetji, kajti ob razpravi o tegračiji v delovnih kolekti-
vi dno vlogo pri tem, da se bodo -člani kolektivov odločili in glasovali za imtegracjo; Bilo je tudi nekaj vprašanj, ki so izražala določene pomisleke' posameznikov, vendar so jih konkretni odgovori nanje zadovoljili in predstavniki prozvodnih in drugih organizacij ZP na ljubljanskem področju so se razšli enotnega mnenja, - da ja ■treba v samih delovnih kolektivih s pravilnim pojasnjevanjem ustvariti pozitivno vzdušje, kakšno bo- zagotovilo uspešno izvedba referenduma. .K temu bo pa prav gotovo pripomogel izvleček- iz obširnega gradiva o integraciji, katerega bomo objavili v naslednji - številki našega tednika in bo vsaj v grobem zajemal tudi številke, ti govore v' prid integracije. Udeleženci razprave na -obeh sestankih so te podatke pogrešali, saj lin verjetno -ob njih laže še obširneje .razpravljali.
Prihodnjič bomo pisali _ o podobnih sestankih v Novem inestu in Novi Goriči, ki bosta v teh dneh.	-C-
vih bodo le-ti -lahko odigrali
Razpisna komisija pri Združenem podjetju ISKRA — KRANJ organizaciji
ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO Ljubljana, Tržaška c. 2
razpisuje DELOVNO MESTO
DIREKTORJA
Poleg splošnih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da so diplomirani inženirja II. stopnje elektrotehnične fakultete z najmanj 10 leti prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu;
—	da so 'inženirji I. stopnje elektrotehniške fakultete z najmanj 15 leti prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili in kratkim življenjepisom Zavodu za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška c. 2 — za razpisno komisijo.
Rok prijave je 30 dni od objave razpisa.
Razpisna komisija za imenovanje direktorja
ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRE KRANJ
TOVARNE ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA
Tovarne elektromotorjev Železniki Kandidat mora poleg z zakonom določenih, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	visokošolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri z najmanj 5-letmo prakso v gospodarstvu in znanjem enega tujega jezika, imeti mora tudi vodstveno sposobnost za uspešno vodenje poslovanja v skladu s Temeljnim zakonom o podjetjih in statutom tovarne.
Rok prijave je najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa.
Prijavi na razpis priložite: -
—	potrdilo pristojnega organa o izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev,
—	dokaz o strokovni izobrazbi,
—	opis dosedanjega dela v drugih delovnih , organizacijah
Pismene prijave pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: TOVARNA ELEKTROMOTORJEV, ŽELEZNIKI, (razpisna komisija).
Poročilo o nesrečah pri delu in bolezninah za leto 1967
V tovarni električnih aparatov je upadanje števila nezgod pri; delu v letu 1967 zelo opazno, saj se je tekom celega, leta pripetilo v tovarni samo 23 nezgod, pri delu na strojili, le 7. V primerjavi z letom 1966 kaže zmanjšanje nezgod 42,5 % Ob povprečnem številu 716 zaposlenih je pogostnost nezgod na 100 zaposlenih 3,2%, dočam je bilo to. število v letu 1966 '5,8 %.
Zmanjšanje nezgod pri delu je prav gotovo rezultat pravilnega pojmovanja varstva pri delu, v zvezi z novimi zakonskimi določili, da imajo glaivmo vlogo v proizvodnji v zvezi z varstvom pri delu predstojniki najmanjših skupim delavcev, mojstri, skupiinovodje, urejevalci, skratka — vodstveni delavci v proizvodnji. Z nadaljevanjem izobraževanja in poučevanja delavcev o varstvu, o varnem načinu opravljanja dela ter upoštevanja varnostnih navodil in predpi-
sov, prav gotovo še boljši rezultat ne bo izostal.
Povprečni bolniški stalež na eno nezgodo je 11,4 dni, dočim je bil v letu 1966 13 dni. Vse nezgode v lanskem letu ■ so bile lažjega značaja, saj sé gibljejo izgubljeni dnevi od 2 — 16 delovnih dni, razen nezgode, kd jo utrpel tov. Janez Kalan, ki si je pri padcu z lestve tako močno poškodoval koleno, da je bil potreben kirurški poseg. Zaradi te nezgode je odsoten z déla že 82 delovnih dni in je še vedno v bolniškem stale-žu.
Statistični podatki kažejo, da sé je število obolenj (brez porodnic) v primerjavi z letom 1966 povečalo v razmerju s številom povprečno zaposlenih in je število primerov na zaposlenega enako (indeks 100). Število bolniških delovnih dni na zaposlenega je nekoliko večje (indeks 103).
Izplačilo nadomestila OD zaradi nezgod in boleznin
1966	V breme tovarne	V breme zavoda	Skupaj
za bolezni -	138.511,12	56.351,92	194,863,04
za nezgode pri delu	12.121,24	1.698,65	13.819,89
SKUPAJ	150.632,36	58.050,57	208.682,93
1967			
Za bolezni	172.868,44	' 51.916,68	214.785,12
za nezgode pri delu	6.827,56	2.164,62	8.992,18
SKUPAJ	179.696,00	44.081,30	223.777,30
	Iz	navedenih	podatkov v:
Delovni kolektiv tovarne elektronskih naprav v Stegnah pri Ljubljani je globoko pretresla žalostna vest, da je na poti v službo izgubila mlado življenje v prometni nesreči, sodelavka Milica Janoševič.
Komaj dobro leto je bila zaposlena v tej naši tovarni, vendar si je z marljivim delom in tovariškimi odnosi že pridobila širok krog prijateljev. — Tembolj boleče je odjeknil tragični dogodek zlasti med temi, ki so jo pobliže poznali.
Ob pretežki izgubi iskreno sočustvujemo z njeno družino. Ohranili jo bomo V trajnem spominu!
dimo kako veliko breme za-. radi izgube delovnega časa in seveda tudi finančno* izgubo, predstavljajo za tovarno boleznine.' Na žalost moramo ugotoviti, da vsi ukrepi za zmanjšanje boleznin, od stimulacije za prisotnost na delu do priznavanja bolniškega staleža samo od naše obratne ambulante, niso mnogo koristili. Dvomim, če bi laična kontrola bolnikov na domu, kar nekateri predlagajo, 'bistveno vplivala na zmanjšanje boleznin.
Vzgoja in izobraževanje delavcev, posebno vodstvenih, lahko rečemo, da je pozitivno vplivala na zmanjšanje nezgod pri delu, pri zmanjšanju boleznin pa nismo dosegli nobenega uspeha, zato bi se moral vsak delavec zavedaM, da je skrb za zdravje dolžnost vsakega posameznika kot delovne organizacije.
Zavedati se moramo, da z velikim številom boleznin ne bomo mogli uspešno reševati proizvodnih nalog. Le zdrav ’ človek', stalno prisoten na delu, lahko pričakuje" da bo nagrajen za tisto, kar na svojem delovnem mestu ustvarja im doprinaša zase in za celotno delovno skupnost.
J.	T.
V zasluženi pokoj je odšla tov. Marija Juvan, zaposlena pri traku relejev v montaži ATN v Kranju. Sodelavci so priljubljeni tovarišici izročili lepo darilo in ji zaželeli vso in zadovoljstvo. — Imenovana je poslala uredništvu naslednjo zahvalo: »Izredno sem presenečena, hkrati pa tudi vesela ob toliki pozornosti pri odhodu v pokoj. Moje mislijuk še vedno v »Iskri« oz. predvsem pri mojih sodelavkah v obratu ATN. Iskrena hvala zal rilo in dobre želje.«
Nabavna dejavnost v februarju
Ponovna podražitev bakra in bakrenih polizdelkov
Poročilo Nabavne organizacije za minuti mesec ugotavlja, da je jeseniška Železarna nekoliko zboljšala dobave v februarju. Kasnile pa so dobave hladno valjanih dinamo trakov za tovarno v Železnikih, tako da je morala NO predisponirati trakove iz tovarne v Novi Gorici v Železnike. Prav tako se je zakasnila dobava hladno valjanih trafo trakov za ELEK-TROMEHANIKO in ELEKTRONIKO. Železarna na Jesenicah utemeljuje zamudo s tem, da' je *bila prva šarža, ki so jo odlili, v celoti neuporabna, zato bodo pošiljke kasnile za mesec dni. Dobava Vlečenih jekel in žic ter drugega materiala je potekala v redu, ker so bila tudi naročila za prvo trimesečje sorazmerno majhna.
Pri panogi neželezne metalurgije je poglavitna novost, da je borski rudnik povišal ceno bakru na 14 ND; vendar mu niti ta nova cena' ne ustreza, zato zadržuje dobave jn raje izvaža. Velike težave je imela Valjarna bakra v Sevojnu, ker ni dobila v minulem mesecu - dovolj bakra za predelavo. Če se položaj’ ne bo v prihodnje normaliziral, je pričakovati velike zastoje pri preskrbi z bakrenimi proizvodi.
Tudi pri zlatu je položaj še nejasen. Narodna banka je dovolila le avans v višini 30 % od nakupov v preteklem letu.
Panoga 119 — elektroindustrija poroča, da so dobave lakiranih žic potekale v redu, razen za profilne lakirane žice, za katere proizvajalec ni imel dovolj proizvodnih kapacitet za izdelavo v krajšem roku. NO je morala zato uvoziti približno pol tone te žice.
Na splošno so cene domačim polizdelkom iz bakra zelo ugodne. Domača cena bakru (po novem!) je 14 ND za kg, na londonski borzi pa dosega že ceno 24 ND za kg. Razlika je torej velika, zato meni NO, da bakrenih žic iz uvoza ne bi naročali, čeprav je pričakovati v prihodnje zvišanje dogovorjenih cen za žice in kable.
Dogovora s tovarno TES-NILKA NO še ni uspela realizirati, tako kot je prvotno predvidevala. NO se bo ponovno posvetovala z vsemi prizadetimi tovarnami za dosego boljših. pogojev nakupa.
Glede ostalih panog sporoča NO, da je v februarju dokončala posle v zvezi s podpisom pogodb z dobavitelji in o tem obvestila vse tovarne.
Ob obisku tovarne LOVTN-ČIČ v Zagrebu se je* NO pogovarjala glede Industrijske izdelave embalaže za potrebe 'naših tovarn. S tem bi še izdelava embalaže predvsem pocenila.
Prvoslav Vasiljevič general, ni direktor PTT Jugoslavije se je zavzel; za to, da bi Narodna banka prepustila poslovnim bankam denar, ki ga vlagajo občani pri poštni hranilnici. Pošta mora namreč zdaj prepustiti ■ Narodni banki vse vloge občanov, ki znašajo v Jugoslaviji že 2,2 milijarde novih dinarjev; Narodna banka gospodari s temi. sredstvi po svoji'presoji in nihče ne ve, za kakšne namene jih pravzaprav uporablja. Po predlogu jugoslovanske PTT, ki. so ga pred kratkim .poslali zveznemu izvršnemu svetu, naj bi 29 odstotkov teh sredstev, ki bi jih poprej prepustili poslovnim bankam Uporabili kot kredite za razvoj PTT, predvsem telefonije.
Naša telefonija je po besedah Prvoslava Vasiljeviča zelo zaostala. Imamo sicer zelo moderne naprave, vendar še vedno premalo telefonskih priključkov. V Jugoslaviji pride na 100 prebivalcev 2,4 telefonskega aparata, v Sloveniji pa 4,4. | V ČSSR imajo na 100 prebivalcev 12 telefonov, na švedskem pa celo 57. Jugoslavija je v tem pogledu na zadnjem mestu v Evropi.
Po programu, ki ga imajo izdelanega do leta 1975, naj
Pri nabavi uvoznega rem dukcijskega materiala in J; rovin je NO v februarja* 22,60 odstotka prekoračila n nirano količino, vendar j treba upoštevati, da je fl| uvoz materiala v januaijl zelo majhen. KuiiuMe plan uvoza je NO realizira niti ne s celimi 11 odšlo».
Pregled gibanja zalog» razredu 3 izkazuje za mest januar znižanje za slabe® milijarde SD. Čeprav se i zaloge 'zadnje mesece stal], znižujejo, je skupna vredni razreda 3 še vedno odlet» previsoka.
Marjan Kralj
bi montirali ledno 300 tis* novih priključkov ali skiifi dva milijona. Večino; naniij ■ bi lahko izdelala domača ¡1 dustrija; z njenimi izdelki ¡j PTT. podjetja zelo zadoni na, vendar so kapacitete § . industrije- trenutno premajH ne,, saj bi lahko izdelala-iil no le 75 do; 80 tisoč, prikljiip ■kov. Po mnenju generalne»! direktorja pa to ne -bi i nepremostljiva težava; ind» strija bi lahko trikrat p* čala svojo proizvodnjo, i bi le našla kupca za svoj izdelke. PTT pa ne ffl* biti zanesljiv kupec vse d>l tiej, dokler ne bo omela i' vol j zagotovljenih sredstev P investicije.
Kar zadeva nabavo , p® meznih naprav v tujini pajj Prvoslav Vasiljevič poudjri da PTT napoti sleherni? ponudnika na domačo š® štrlijo, naj skuša prodret1 svojim proizvodom pri v kooperaciji z našim, ® mačim proizvajalcem.
Ob koncu je Prvoslav V* siljevič še obvestil novinar)« da bo PTT v kratkem ute® za 50 odst. nižjo tarifo i? telefonske pogovore v manjše obremenitve. Verju no bo to od 19. do 7-in ob nedeljah in prazni*1" Po »Delu*
Denar poštne hranilnice za napredek telefonije?
Kmalu dvojna tarifa za telefonske pogovore
0	javnih problemih -
1	javno
Diskusija, ki teče že dalj časa v najvišjih vrhovih Zveze komunistov in Socialistične zveze, ¡kaže na to, da je ta tema zelo široka in občutljiva: neglede na to, da so temeljni principi znani in izraženi v vrsti dokumentov najvišjih družbenih in političnih teles in institucij.
V samoupravni družbi imajo sredstva za množično informiranje polno samostojnost, pa tudi odgovornost.
Burni procesi v naši družbi, posebej še v izvajanju reforme, vplivajo tudi na vsebino in način infromiranja javno-; sti. Na bistvene spremembe' v rabi in položaju teh sredstev vpliva tudi razvoj samoupravljanja in splošne demokratizacije v naši družbi. ¡Sredstva za množično informiranje se aktivno vključujejo v obstoječo fazo družbene; ga in političnega razvoja in imajo veliko vlogo v oblikovanju javnega mnenja in konkretnih akcij državljanov.
Stare zveze med množičnimi sredstvi j za informiranje . ki političnimi -organizacijami so izgubile nekdanji prizvok odnosov na relaciji fonim-tisk, ki so temeljili na podlagi direktiv. V borbi za polno afirmiranje samoupravnih procesov in programov reforme sp se oblikovale novev .pozitivne izkušnje v demokratičnem razvoju naše družbe.
Sredstva’ za informiranje ’ javnosti imajo’'toliko večji vpliv, kolikor bolj so pripravljena in sposobna spuščati Se v kvalificirane in odprte konfrontacije mišljenj v konfliktih, ki se nenehno pojavljajo in iz katerih iščemo nenehne rešitve. Ofenzivna idejna bitka za afirmacijo Socialističnih ciljev je mogoča edino v pogojih odprtega pristopanja vsem problemom na vseh nivojih, a te probleme je-treba jemati kot takšne, kakršni so. Praksa nas je naučila, da v pretekli razvojni etapi ni bilo pravšnega nači-
na v teh rečeh. Problemi so se prikrivali in ustvarjaria je bila navidezna slika družbe brez problemov.
Nesporazumi
Obstoječa praksa kaže, da se ponekod še iščejo rešitve v monopolitičnem odločanju forumov, v prepričanju, da so s tem izraženi tudi interesi delovnega človeka. Posamezniki tuintam še iščejo »čista stališča« in takorekoč »direktive od zgoraj« o tem, kaj tisk lahko piše in kaj ne. Za takšnimi pojmovanji se krijejo zastarele oblike stila informiranja javnosti iz časov, v katerem so prevladovala decidirana in uniformirana, »stališča« in »direktive«.
Zagovornki takšnih gledišč se potegujejo za »močno roko« in zahtevajo- celo, da se v redakcije vključijo neke vrste »političnih komisarjev«. Pri tem pa pozabljajo resnico, da postanejo stališča in odločitve materialna moč šele tedaj, ko jih sprejmejo delovni ljudje. Pot do takšnega sprejema pa vodi prek odprte borbe mišljenj, v katerj postanejo delovni -Ijudje'akt-ivni udeleženci v oblikovanju raznih odločitev;
Sredstva za informiranje morajo - imeti v samoupravni družbi polno samostojnost, kar, pa ni treba tolmačiti tako, da,'so »nad dogajanji in družbo«;- temVčč v polni odvisnosti od interesov družbe, ki .jo zastopajo. To. pa postavlja pred novinarje polno odgovornost ih jim daje objektivno obeležje zelo vplivnih družbeno političnih delavcev. Tisk opravlja svojo koristno vlogo tedaj, če razčiščuje velika načela na velikih stvareh, a ne samo velika načela na malih problemih in če se. dokumentirano spušča v družbene konflikte: tedaj, če svojo moč spreminja v politično moč organizirane samoupravne družbe.
Jože Cebala, sekretar
o.	o. ZKJ PSO
k navijalnice v naši tovarni kondenzatorjev v
Tovarna televizijskih sprejemnikov v Slunju obeta glede na svojo avtomatizirano proizvodnjo lepo perspektivo celotnemu združenemu podjetju
Potrjena zaupnica prodajni organizaciji
Na sestanku med član’ začasne uprave tovarne »Sprejemniki« iz Sežane in predstavniki prodajne organizacije (prisotni so bili tudi eksperti iz finančnega področja ZP) je prišlo do sporazuma, po katerem bo PSO prevzela prodajo sežanskih proizvodov tudi v letošnjem letu.
Po dolgotrajnih , razpravah v podjetju in javnosti in po dramatičnih zaokretih je prišlo do dokončnenga spora-, turna med sežanskimi proizvajalci in predstavniki prodajne organizacije združenega podjetja. PSO bo torej tudi, za naprej prevzemala v prodajo radijske sprejemnike na račun tovarne, pod pogoji, ki veljajo tudi za druge proizvodne organizacije znotraj združenega podjetja. Pri vsem tem- pa ima sežanska tovarna še naprej proste, roke pri iskanju kupcev in liferan-tov za lastne potrebe, po načelu najboljšega gospodarjenja in maksimalnih koristi za podjetje. Edini pogoj, ki. ga. postavlja omenjeni sporazum je, zahteva, da gredo vsi direktni ali. indirektni’ poslovni aranžmaji prek prodajnega aparata PSO, kot enotne prodajne organizacije združenega podjetja. S tem naj se preprečijo operativna prizadevanja po dveh ali večih . tirih,- ki po nepotrebnem povečujejo manipulativ-ne stroške in vnašajo nejasnost v poslovne zamisli.
Kot . vedno, je tudi v večmesečni polemiki med proizvajalci in prodajalci izreklo zadnjo in o-dlečilno. besedo
—	tržišče. Proizvajamo zato, da bi lahko prodajali in prodajamo zato, da bi imele naše tovarne delo in kruh. Vse kar pride vmes So lahko samo začasne epizode in konflikti, ki pa ne smejo trajati predolgo ter zamegliti končnega cilja proizvodnje .
—	prodaje blaga na tržišču. Izkušeni trgovci vedo, da je iiajhujše zlo, ki lahko prizadene trgovino' (in Zn j o’ Vred tudi proizvodnjo) — izguba prodajnega tempa in stika s kupci. Izgube gredo, posebno pri sezonskih artiklih, v milijone, posledice pa trajajo
dalj kot je to razvidno na prvi pogled. Preden doseže prodajna lokomotiva ustrezno hitrost; potrebuje določeno napetost in dober start.
Prodajni, sporazum, s sežansko tovarno je močno razve-• sel j iv dogodek, še več: po svoje je tudi poučen. Kajti poiefn ko sta si obe »organizaciji« zadovoljno segli v roke,’ so,,; finančniki podjetja sprejeli pobotanje z ■ rahlo rezervo.. Ne zaradi tega, da bi .ne verjeli dobrim namenom proizvajalcev in prodajalcev: več zaradi tega, ker kažejo že površne analize, da , sanacija sežanske proizvodnje ne bo lahka.. Ne moremo jim zameriti njihove skepse: pred očmi imajo namreč finančne posledice večmesečne stagnacije tovarne, sumljivo rentabilnost planiranih serij, zamudo pri sklepanju pogodb s kupci’ v letošnjem poslovnem letu. Razen tega pa še nemajhne zaloge v sami to-
Beograd, 21 marca (Tanjug). Sindikati menijo, da se je življenjski standard v zadnjih letih izboljševal enostransko. Narodni dohodek se namreč razpredeljuje v prid osebne porabe, ne pa tudi življenjskega standarda v celoti. Zlasti je opazno zmanjševanje investicij v družbeni standard. Medtem ko se je od leta 1964 do •leta 1967 povečala realna osebna poraba prebivalstva za 13,6 odst., šo se v istem času sredstva za družbeni standard zmanjšala za 22 odst.
Ker pa so narasli osebni
vami, obresti in anuitete od najetih sanacijskih kreditov in še mnogo drugega, kar jemlje doseženemu sporazumu veliko od zunanjega, sijaja. In finančnikom je treba verjeti: dasiravno vzrohnijo ponavadi le ob trimesečnih in drugih periodičnih obračunih, ko se pokažejo, vse posledice poslovnih spodrsljajev in neupravičenega optimizma.
Tako je pokopana »bojna Sekira« me-d proizvodnjo in prodajo. Zmagalo je edino upravičeno stališče, da je tre-bo pomagati proizvajalcem, s katerimi nas vežejo načela solidarnosti in pripadnosti isti proizvodni družini. Ob tej priložnosti,pa je.-treba znova povdariti, doslej premalo upoštevano dejstvo: namreč, da. se takšni in podobni kon-fiikli ne morejo uspešno urejali samo na relaciji, tovarna — prodaja, temveč na liniji kompleksnih in dobro načrtovalnih prizadevanj vseh faktorjev združenega podjetja, od katerih je odvisna prosperiteta neke proizvodne enote. V nasprotnem primeru ni mogoče, pričakovati trajnih in učinkovitih rešitev.
gg M. L.
ca vprašanja standarda
dohodki, je bilo mogoče iz teh dohodkov veliko bolj kot poprej financirati storitve in graditi objekte družbenega standarda. Vseeno pa to ni bilo zadostno, zato sindikati ugotavljajo, da je materialna baza za razvoj družbenega standarda v precej nezavidljivem položaju.
Sporočili so, da sp za VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije pripravili dokument z naslovom »Nekatera pereča vprašanja življenjskega standarda«. To bo tudi ena poglavitnih tem razprav tega kongresa.
Ugodna priložnost za cenen obisk Prage
Sindikalni odbor in Počitniška skupnost Združenega podjetja ISKRA Kranj organizirata za 1. in 9. maj dva
štiri dnevna izleta v Prago
SAMO 280 NOVIH DINARJEV VAS STANE štiridnevni izlet v Prago. V tem je vračunana udobna vožnja z avtobusi »Avtoprometa« — Kranj, kakor 3 dnevna celotna oskrba na češkem ter organizacija izleta in ogledi kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Prage.
Prijave za izleta
Za izlet v Prago v dneh od 30. aprila do 3. maja 1.1. je treba izpolnjeno prijavnico in denar izročiti predsedniku sindikata v delovni organizaciji najkasneje do 10. aprila, za izlet ob 9. maju pa do 15. aprila. Samo iz objektivnih razlogov je prijavo za prvi izlet mogoče preklicati pri Počitniški skupnosti ZP ISKRA do 15. aprila, za drugi izlet pa do 20. aprila. Izleta se lahko udeležijo člani kolektiva ZP ISKRA, njihovi svojci in znanci, ker število kljub velikemu, zanimanju za izlet ni omejeno!
Potna dovoljenja
Prijavljenci, Id imajo veljavna in podaljšana osebna potna dovoljenja, lahko potujejo s temi, ža ostale pa bo Počitniška skupnost oskrbela kolektivno potno dovoljenje. Ti prijav-ljenci morajo ob prijavi izročiti tudi ustrezno fotografijo in 5 novih dinarjev za stroške skupinskega potnega dovoljenja.
Udeleženci izletov v Prago bodo lahko kupili češke krone po zelo ugodni ceni. Tudi za to bodo vplačali •dinarsko vrednost v Počitniški skupnosti ZP ISKRA Kranj, ustrezajoči znesek v čeških kronah pa bodo prejeli ob vstopu v ČSSR.
UDELEŽENCEM IZLETA ŠE TO:
2.	MAJA BODO V PRAGI ODPRTE VSE TRGOVINE!
Izleta, ki ju v Prago organizirata sindikalni odbor in Počitniška skupnost ZP ISKRA, sta organizirana ob sodelovanju s češkim podjetjem »METRA« v Blanskem, ki proizvaja razne instrumente za elektroniko. S tem podjetjem ima tesne stike sindikalna organizacija tovarne »Elektro-mehamka« v Kranju.
Organizatorjem gre pri tem za to, da bi članom našega delovnega kolektiva omogočili cenen ogled Prage, ki slovi po svojih bogatih kulturnih in zgodovinskih zanimivostih, članom kolektiva tovarne »METRA« v Blanskem pa, da bodo polnoštevilno lahko letovali v našem kampu na Dugem otoku.
Prav ti odnosi jamčijo solidno preskrbo naših izletnikov na češkem, saj so Čehi priznani kot zelo gostoljubni.
Za podrobnejše informacije se obračajte na Počitniško skupnost ISKRA, Kranj, Kidričeva 40, ali na telefon 064-21-948.
Praga: pogled na Hradčane, veličastno zgradbo predsedstva vlade ČSSR
Priimek in ime
Iz organizacije ZF ISKRA Izlet za dan
Imam potno dovoljenje Potujem iz (Ljubljana ali Kranj)
češkoslovaška je izredno bogata po svojih kulturnih in zg» dovinskih spomenikih, med katere nedvomno sodijo zelo številni gradovi. Prav vsi, tudi tisti najstarejši so vzorno oskrbovani in kot Karlštejn pri Pragi govore o bogati zgodovini
■	PROGRAM 4-DNEVNEGA IZLETA
Z AVTOBUSI V PRAGO od 30.4.— 3. 5.
Odhod 30. IV. 1968 iz LjriMjane ob 7.30 uri iz Kranja ob 8.00 uri
siner Ljubelj—mejni prehod iz Jugoslavije v Avstrijo, potovanje po Avstriji prek LINZA na avstrij-sko-češkoslovaško mejo ob 17. uri.
Na meji nas sprejmejo vozliči iz češkoslovaške. Potovanje prek mesta -Češke Budejovice v PRAGO. Predvideni prihod v -Prago -ob 21. uri.
Večerja in namestitev v hotelu, nato prosto.
1.	maj 1968
Ogled prvomajske parade v Pragi popoldne -ogled mesta, nato presto.
Zvečer -obisk zabavnih lokalov,.
2.	maj 1968
Dopoldne ogled kulturnih in zgodovinskih spornem, kov, gradov in muzejev.
Popoldne prosto.
3.	maj 1968
Zajtrk in vrnitev čez Dunaj v Jugoslavijo. Program drugega izleta bomo objavili prihodnjič.
Eden izmed značilnih trgov v Pragi je Vj lavov. že tu je prepolno kulturnik m 3 dovinskih zanimivosti
Iz sklepov
samoupravnih organov
SKLEPI
Uspešno delo službe za konstrukcijo embalaže
31,	seje Upravnega odbora tovarne z dne 21. marca 1968
t Upravni odbor j.e potrdil plan proizvodnje tovarne za tretji kvartal 1968 v vrednosti:
_ skupna proizvodnja
59.402.000.	00 din
- eksterna proizvodnja
58.123.000.	00 din
$ Upravni odbor je obravnaval poročilo o, realizaciji izvoza v februarju 1968'; po1 katerem je bil plan izvoza tovarne izpolnjen s 104,25%; plan izvoza PSO za tovarno pa s 131,77 %•
0	Upravni odbor je obravnaval poročilo o stanju norm. za leto 1967. V letu 1967 se je povprečje preseganja : norm proti letu 1966 dvignilo od 121,1 %, na 127%.
Upravni odbor ugotavlja, da je povišano- preseganje : norm' odraz, izboljšane or. ganizaeije dela in tehnoloških postopkov ter dviga pro-| duktivnosti, in smatra, da je E potrebno še vnaprej delati E na izdelavi enotnih osnov I normiranja.
Glede na to, da sedanje j statistično zasledovanje dose-| ganjai norm ne nudi točne [ slike, ker nekatera stroškov-I na mesta zajemajo po več ! karakteristično, različnih, teh-! noloških obdelav, zadolžuje ; upravni odbor tehnične in or-| ganizacijsko službo, da v j enem mesecu predvidijo re-. šiitev za statistično zasledo-| vanje norm po šifrah strojev I ia stroškovnih mestih.
• Upravni odbor je spre-; jel na znanje poročilo tehnič-r nih služb, kako bodo- rešeni I posamezni predlogi komisije I za popis osnovnih sredstev,
ki jih. je bila predlagala glede na ugotovitve pri zadnjem popisu.
•	Upravni odbor je obrav. naval poročilo obrata kino-akustike in ugotovii uspešno poslovanje. Za njegovo izboljšanje pa je urediti naslednje:
1.	V okviru možnosti zagotoviti ureditev proizvodnih in skladiščnih prostorov in v tej: zvezi tudi na pripojene tehniške službe.
2.	S strani finančne službe zagotoviti pomoč pri izdelavi, ekonomskih: analiz, poslovanja1 obrata.
3.	V sodelovanju s plansko službo tovarne izboljšati planiranje in s tem v zvezi; dotok sestavnih delov iz produkcije.
4.	Izdelavo prototipnih komadov naj obrat reši v okviru obstoječih kapacitet in v sodelovanju z ostalimi obrati..
9	Upravni Odbor je obravnaval osnutek pravilnika o pripravniški dobi in ga posreduje v obravnavo delovnim enotam.
Delovne enote so doline do 10. aprila 1968 obravnavati, osnutek pravilnika in posredovati eventualne pripombe' za spremembe in dopolnitve pravilnika upravnemu odboru tovarne.
•	Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o stanju in prometu skladiščnih zalog R 3 ..v januarju letos, po katerem so se zaloge v tem mesecu znižale za
113%-
9 Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o opravljenem nadurnem delu v februarju letos.
V tem mesecu je opravilo 621 delavcev skupaj 10.748 nadur, kar je za 1346 nadur več kot v januarju.
Služba za konstrukcijo embalaže, za pripravo prototipov in za pomoč pri embali-ranju zahtevnejših naprav ima zelo pestro delo. Ukvarja se s študijem pojavov med transportom, z uvajanjem sodobnih materialov za embali-ranje, s komercialno embalažo (posamično in skupinsko) pa vse do obsežne transportne embalaže za težke izdelke in. zahtevne transportne pogoje, kot je n. pr. ladijski transport po razburkanem, morju. Najboljši dokaz, o strokovni sposobnosti so prekomorske pošiljke opreme za tri tovarne elektronskih elementov v Indiji. Vsa potrebna dela je opravila služba za embalažo, pošiljke pa so prispele popolnoma nepoškodovane, za kar je oddelek dobil pismeno zahvalo.
Podobne konstrukcijske rešitve embalaže nastopajo pri telefonskih centralah, usmernikih, ojačevalnik napravah, kinoprojektorjih, itd. Zadnji razvoj je dosegel optimalne' rešitve glede cene, teže in funkcionalnosti embalaže ter prihranke pri. embaiiranju.
Dognan je tudi način za; najuspešnejše zavarovanje-pred klimatskimi vplivi med transportom in skladiščenjem.
Udeležba na razstavi embalaže v 1. 1966 in 1967 je prinesla vrsto priznanj in sieerr
Jugoslovanski »Oskar« za embalažo, Bled, Zagreb — leta 1966
»Oskar« za transportno em- ' toalažo telefonskih; stojal za koračni sistem
»Oskar« za transportno embalažo telefonske centrale SATC 20/200
»Oskar« za posamično komercialno embalažo kinoprojektorja KI (za 8 mm trak)
leta 1967
»Oskar« za transportno embalažo telefonskih stojal sistema Crossbar
»Oskar« za posamično komercialno' embalažo telefonskega aparata ATA 31
»Oskar« za posamično komercialno in transportno embalažo radijskega sprejemnika Maxi.
Bienale industrijskega oblikovanja, Ljubljana
Žirija Bienala industrijskega oblikovanja v letu 1966 v Ljubljani je izdala častno pohvalo za embalažo iz umetnih mas (za. embalažo mikrofonskega in telefonskega vložka in za zobrtike za, pomik filma).
ISKRA je prejela za embalažo 7 mednarodnih diplom.
Čeprav so bili dosežki razstavljeni na jugoslovanski razstavi embalaže, šele dvakrat, se je Iskra že uvrstila po številu prejetih »Oskar-' jev« med podjetja, ki so v
Dopisujte v »Iskro!«
letih sodelovanja na razstavah prejela največ »Oskarjev«.
Naši dosežki so prinesli »Oskarje« tudi našim dobaviteljem embalaže, ki delajo po naših načrtih. S tem. raste ugled podjetja, im navezanost kooperantov na ISKRO.
»Oskarje« sfa na navedeni osnovi prej,eiar.
ZLIT (Združena lesna industrija, Tržič) — 3 »Oskarje*
INVALID — Škofja Loka (podjetje za izdelavo kartonske embalaže! — 3 »Oskarje«
Doseženi uspehi službe za embalažo vzpodbujajo organizacije ZP ISKRA, da se vedno več poslužujejo teh storitev. Skupno s službo za oblikovanje je mogoče solidno1 oblikovati celokupni hišni
sta/ .
Zadnje raziskave o transportu izdelkov v naši embalaži ter laboratorijski preizkusi padcev kažejo, da sama embalaža ni več problem, ampak da je vzroke poškodb, potrebno odpravljati s primernim amortiziranjem,, z vstavljanjem opor in vložkov in, z. odgovarjajočim konstituiranjem sestavov in enot, ki morajo prenesti sunke in tresljaje brez poškodb. Posebno nevarne" so resonančne frekvence, ki povzročajo nerazumljive lome in poškodbe. To pa so težave, ki niso več v dosegu konstrukterja embalaže. Take probleme raziskuje. sektor za meritve in kvaliteto v ZZA, ki preskuša iz-
delke na vibracije od 5 do 3900 Hz pri maksimalni masi vzorca m = 120 kg. Možen pospešek znaša 544/(m + 8,2) g (g. = 9,81 ms—1). Podobno preskušajo tudi odpornost proti udarcem in pretresom obremenjujejo vzorec lahko: z maso do 50 kg, pojemek pa lahko nastavljajo v mejah od 3 do 300 g.
Vse to kaže, da je sodelovanje konstrukterja embalaže in konstrukterja izdelka ne-obhcdno in. da j;e . mogoče uporabnost novega izdelka potrditi šele po raziskavah v laboratoriju za atestiranje izdelkov in embalaže. Le tako se je meč izogniti veliki škodi, ki utegne nastati 'pri pomanjkljivem in nestrokovnem transportu.
Navedeni dosežki zgovorno pričajo o solidnem strokovnem delu in o velikem prizadevanju posameznikov in vseh navedenih služb za dosego rilja: ISKRA — pojem kvalitete:
Pripombe uredništva: V prejšnji številki glasila smo poročali o prizadevanju in uspehih odd. za oblikovanje^ v tejle pa o uspešnih kostruk-eijah embalaže za naše artir kle. Vsekakor so uspehi za Iskro velikega pomena in, jim k njihovim rezultatom iskreno čestitamo. ZZA — kamor spadata oba oddelka — ja predlagal upravnemu odboru ZP »Iskra« sodelavce omenjenih služb za pohvalo in nagrado.«
RAZGLAS
Združeno podjetje Iskra Kranj — organizacija: ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA, TRŽAŠKA C. 2
razglaša prosto delovno mesto KONSTRUKTERJA
na področju avtomatskih varilnih naprav. Kandidati za to delovno mesto morajo, poleg splošnih pogojev, izpolnjevati še naslednje;
—	da je diplomirani inženir II. stopnje strojne fakultete,
—	da ima 3 deta delovnih izkušenj v konstrukciji. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili in kratkim življenjepisom na Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška c. 2 — organizacijsko-kadrovski odd. Rok prijave je do zasedbe delovnega mesta.
OBVESTILO
■ Šolski center ISKRA — Kranj bo v času od 4.4. do — 1. 1968 izvedel v prostorih šolskega centra v Kranju v sodelovanju s strokovnjaki razvoja ATN seminar o
TRANSISTORSKI TEHNIKI . Teme seminarja:
—	Osnove polvodnikov
—	Transistor kot ojačevalnik " Transistorski oscilatorji
*■ Transistor kot stikalo
—	Logična vezja s transistorji
i Aosamezne teme bodo predavali inž. Aleksander Mihev, ““■ Miha Unk in inž. Janez Stare.
V Predavanja so vključene tudi demonstracije ter filmi Področja transistorjev.
Obvestilo
ZP ISKRA KRANJ Organizacija:
Tovarna za elektroniko in avtomatiko,
LJUBLJANA — Pržan
sprejme v delovno- razmerje sodelavce za naslednja delovna mesta in sicer za:
VODJO RAZVOJA
pogoj: diplomiran strojni inženir z najmanj 5 leti prakse v industriji, od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovnem mestu
VODJO SKUPINE ZA ELEKTROLITSKE KONDENZATORJE
pogoj: diplomiran inženir kemije ali fizike s 3-letno
prakso
RAZVIJALCA
pogoj: diplomiran. inženir kemije s 3-letno prakso
RAZVIJALCA KOSTRUKTERJA
pogoj: strojni inženir II. ali I. stopnje s 3-letno
prakso
VODJO TEHNOLOŠKE SKUPINE pogoj: strojni inženir I. stopnje ah tehnik z najmanj 5-letno prakso v tehnologiji finomehanike PRODAJNEGA REFERENTA
pogoj: visoka šola elektro, strojna ali ekonomska s 3-letno prakso al-i tehniška srednja šola strojna, elektro ali ekonomska s 5-letno prakso VODJO ORODJARNE
pogoj: strojni inženir ali strojni tehnik s 5-letno prakso, od tega vsaj 3 leta na delu v Orodjarni ali konstrukciji orodij SKLADIŠČNIKA
pogoj: KV delavec kovinske stroke s 3-letno prakso KORESPONDENTA ZA NEMŠČINO pogoj: srednja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja in nemščine
KNJIGOVODJO ZA OSEBNE DOHODKE pogoj: ekonomska srednja šola, lahko začetnik
Prejšnji teden je bil invalidsko upokojen tov. Maks Semolič, zaposlen kot mojster na liniji enot ATN. Sodelavci, sindikat in ZB so mu pripravili lepa darila in zaželeli čimveč zdravja in zadovoljstva. — Uredništvo je prejelo od imenovanega naslednjo zahvalo: »Najlepše se zahvaljujem vsem članom obrata ATN, kot tudi sindikalni organizaciji in ZB za darila, ki sem jih prejel ob moji predčasni upokojitvi, želim, da bi imeli dovolj dela, se dobro razumeli med seboj, skupno reševali probleme, zboljševali kvaliteto, predvsem pa življenjski standard. Članom obrata ATN, kot tudi vsem članom »Elektromehanske« želim čimveč uspehov, »ISKRI« pa čim večji renome, tako pri nas, kot tudi v inozemstvu.«
Sef: Tovariši, kar korajžno! Danes je prvi april in kdo bi. vam zameril, če porečete kakšno šaljivo na moj račun!...
Oni: šaljivo!? ... Ha, he ... ta pa je res prvoaprilska!
JUGOSLOVANSKA PROIZVODNJA TELEFONSKIH APARATOV
se Zmanjšuje
Proizvodnja telefonskih aparatov v Jugoslaviji je bila v novembru 1967 nekaj nižja od proizvodnje v novembru 1966. Proizvodnja v 11 mesecih leta 1967 pa za 25 % manjša 'od proizvodnje v istem časti leta- 1-966. Realizacija v 11 mesecih 1967 je bila za približno 13 % večja od »proizvodnje v istem času; zaloge konec .novembra 1967 pa so: bile za 35 % .manjše kot. v. novembru 1966..
Proizvodnja telefonskih central v Jugoslaviji pa je bila v 11 mesecih leta 1967 za 23 % večja od proizvodnje v letu 1966.	. '	.
V 11 mesecih leta 1966 je bilo proizvedenih 92.711 telefonskih 'aparatov, v 11 mesecih leta 1967 pa 69.826 (indeks 75),
Zaloge konec novembra 1966 so bile 33.940, konec novembra 1967 pa 22.136 (indeks 65). Realizacija telefonskih aparatov v 11 mesecih leta 1966 je bila 79.555, 'v 11 mesecih leta 1967 pa 78.198 (indeks 98).
Sindikalno moštveno
prvenstvo Ljubljane v šahu
Z?radi remija v zadrt em kolu -šele četrti
Ž zadovoljstvom smo spremljali rezultate šahovske ekipe Zavoda za avtomatizacijo v letošnjem sindikalnem moštvenem šahovskem prvenstvu, Ljubljane. Iz kola v kolo so dosegali lepe rezultate in si v predzadnjem kolu- zagotovili pol točke prednosti pred ekipo Izvršnega sveta SRS, Pričakovati je bilo, da se bodo šahi-sti ZZA dobro odrezali. tudi v „zadnjem .kolu, .še zlasti; ko so imeli-za nasprotnika ne preveč nevarno ekipo PTT.
Toda prva liga je bila letos -vseskozi polna presenečenj :in tako se je zgodilo, ~da je vodeča ekipa ZZA igrala-neodločeno 3:3 s.PTT, medtem ko po . ostale ekipe ob ■ vrhu, v zadnjem kolu s slabšimi ekipami nabrale, toliko točk, da je tako ekipa ZZA zdrknila s prvega na četrto mesto.
Končni vrstni red ekip v I. ligi letošnjega sindikalnega moštvenega prvenstva Ljubljane je bil torej naslednji:. 1. Izvršni . svet. 27,5, 2. U JV — služba milice 27, 3. Litostroj 26, 4. Zavod Za avtomatizacij jo 25, 5. PTT 20, 6. Elektror projekt .17,5, 7.. Tehnograd 14, 8. »Karel Jeraj« 11 točk; Prvo ligo s -tem zapuščata’.moštvi. Tehnograd in »Karel Jeraj«.
O uvrstitvi šahištov tovarne »Avtomatika« in dveh ekip iz tovarne '»Aparati« v drugi, tretji in četrti ligi smo pa poročali že zadnjič.
trti * i ? • ”
Po 2, člejp zakona o dodatnem prispevku za zdravstvi no zaijpSvaSje, ki ga pKcVjejo zavarovanci od' dop6| nilnih dohodkov ((Jr. list SRS |t. 5/68) so dolžni piačevatj dodatni prispevek za zdravstveno žavarovanje od neti osebnega dohodka iz delovnega razmerja, tisti zavaroval ci, ki opravljajo poleg dela v delovnem razmerju s polnili delovnim časom še kakšno obrtno ali obrti podobno de javnost kot postranski'» poklic in zavarovanci, ki oprat; Ijajo delo na domu.
Na podlagi 5. člena cit. zakona so zavarovanci, iz pre$ njega odstavka dolžni prijaviti zgoraj naštete dejavnosti v 30 dneh od dneva, ko so začeli opravljati tako;deja$ nost. Zavarovanci,, ki opravljajo tako dejavnost na dal uveljavitve tega zakona, morajo predložiti prijave v 31 dneh od uveljavitve tega zakona. Ker do sedaj še nisuj prejeli nobene prijave, čeprav je rok pretekel 16. marca 198
pozi vam o -
vse zavarovance, ki opravljajo poleg dela v delovnem ra^ merju spolnim delovnim časom še kakšno obrtno ali obrti podobno dejavnost kot.postranski poklic ali ki opravljajo delo na domu, da vložijo» prijavo take dejavnosti -najkas-; neje do 15. aprila 1968 pri Komunalnem zavodu za socialni zavarovanje Kranj” oz. njegovih podružnicah na Jesenica! v Radovljici, Škofji Loki iri'v Tržiču, kjer je pač sedež organizacije, pri kateri je zavarovanec v delovnem raz-merju. V prijavi je treba navesti tudi dohodek, ki.gada, seže zavarovanec s takšno dejavnostjo in od kdaj zavarovanec opravlja takšno dejavnost.
Kolikor zavarovanec ne bi vložil prijave niti v dvel mesecih od 'dneva, ko je začel opravljati dejavnost ozirom od dneva uveljavitve cit. zakona, plača štirikratni znesli dodatnega prispevka za čas med dnem, ko je obvezno:I nastala in dnem, ko je bila obveznost ugotovljena.
Komunalni zavod za .'}• socialno zavarovanje Kranj
Pisma bralcev
Tov. urednik!
Iskrano se zahvaljujem sindikalni podružnici ISKRA — P SO za izredno pozornost. Res prijetno iznenadenje za Iskrine Upokojence. Zavest, da pripadamo še vedno kolektivu ZP »Iskra«, je razveseljiva.
Čeprav ne sodelujem več aktivno, vendar še vedno spremljam prek Iskrinega časopisa gospodarski ” vzpon »Iskre« in iskreno delim vsak njen napredek.
Vera Radisavljevič
Beograd
ODSTRANITEV TOPOLOV
PRED PRODUKCIJO
Tov. urednik!
V ponedeljek,. 18. marca sem bil ob prihodu v službo nemalo začuden, da lepih, visokih topolov na dvorišču »Elekitromehanika« ni več. Ne morem razumeti, pa tudi drugi ne, da so v soboto, ki je bila prosta, ta. drevesa posekali. Ker ne vem vzroka tega dejanja in ne bi bil rad nepravičen sodnik, prosim uredništvo, da dobi od merodajnih oseb odgovor in naj ga objavi v časopisu.
P. Z. »Iskra« Kranj
Odgovor:
Veliki topoli, kot so bili na dvorišču, rabijo veliko prostora za korenine, ki so se pod zemljo bohotno razraščale. Ne bi verjeli, toda vsa dejstva kažejo, da so imele te korenine ogromno moč, saj so začele siliti pod tovarniške prostore, že načele ka-
nalizacijo in resno ogrožal odtok vode. - N-i bilo laHfl doseči sklepa, da se topol odstrani, kajti vsi. smo bil ponosni nanje, ker so bi v okras kranjske tovarne. X pa je bila ocenjena škod! ki so jo'te korenine že m redile in bi bilo škode 6 dalje več, da. ne prišteje® še škode od listja, ki je p dalo na streho, žlebove i odtočne kanale in -jih t* večkrat zamašilo — jf• :bj treba .seči po zadnjem uh pu t. j. drevje odstraniti,;
ZAHVALA
Ob težki- izgubi ' nwjs brata
JOŽETA \VEITHAUSEW
se iskreno zahvaljujem so! lavcem v . »Produkciji* j
sindikalni podružnici tovar
»Elektromehanska«» Kraju,-izraze- sožalja, poklop| cvetje,, denarno . po-moc j . spremstvo na. njegovi poti. -
Vinko Weithaust
ISKRA - glasilo delo' ga kolektiva Iskra inč®! za elektromehaniko tč1 munikacije elektroniko, avtomatiko — Urejuje ut? škj odbor — Glavni vid Pavel Gantar — odgoj urednik: Igor Slavec -' ja tedensko — Rokopis0' vračamo —■ Tisk in & *CP Gorenjski tisk* ®