fsitniiift plačana gotovo; ŠTEV. 131. Posamezna številka Din i.~ LETO I'. m' LJUBLJANI, sobo;a, linija 1927. Gam opoldne, bcrsm^Bl Mdolje in jmznik«. iwjofeaa: ¥ Ljub^ttti ž» po poiti: IM» 7ff—, toojfcoiat«? DJa 90*—, Neotnrtsen političen list UREDNIŠTVO: 8IM0N GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. PVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON STEV. 2S52. Rokopisi 40 ne vračajo. — Oglasi po tarife, P i.saj eni-ia vprašajem naj »e priloži znamk* m odgovor. Haeuu pri poštnem tek. uradu Siev. 18.833. •somt Ha ostrini noža. 1‘Usko - angleški konflikt, državi jan-a vojn a na Kitajskem, atentati v soje ski .Rusiji, poljsko - ruski konflikt, ^zivauje Italije, albansko vprašanje, si ti in cela vrsta drugih dogodkov pri-v^?’ ^a je svetovno političen položaj no bolj napet in da bo skoraj priti-na ostrino noža. Ni niti dosti upa-. bi bilo mogoče preprečiti ta raz-°J> ker se na vseh krajih pojavljajo ved-* ® novi konflikti in ker ni avtoritete, ki žitjm°^a vsa ta rasto^a nasprotja ubla- *e*a 1914, tako pa je tudi sedaj negarnkon!lfktab°naiZh0-ŠČe VS6ga Albaniji S* £ meji. Zakaj v ogenj, ki bi mogel 3a’ J Je vedno živ ni pa vidno še danes siS l-T Balkau’ Pravljena z močno roko to L ? Pri' Italije zatreti. fnvolno igro na straž]0 h!'0!!3’ da T° VSi ljlez izjeme »'Sanizacijo tlS^V"1'0 p“p"'110 *- »vi* *££*£ ^ se mora nehati, partizanstvo mora iz po-itike izginiti in edino izpričevalo za na-frezplaca tiT^fefnih dokaziil videti, da se niovino To nIVava žrtev za njegovo do-narod vidi, da sfv^df6* d.oseči 'e’ Če govi volji, volja naroda ne'sme Mtila! Skon “ m°ra biU vseveli«ven Če pa govorimo o volji naroda, potem • e treba tudi zavedati, da obstoji tu vo- ba tnHi slovenskega naroda in da je tre- >" ll0l P0l"“ di tud ’ L bre/- SVOjesa upnika V Vlahi mi i 1110le zaupati delu vlade. Če bi sp vrsn 1 zunani* odbor skupščine, če hi r ,°.VSe dei° vlade javno, potem mogli tudi pogrešati svojega zaupnika v vladi. Ne pa pri današnjih razmerah, li0 je postala zaupljivost že skoraj nevajen luksuz. Mislimo, da ne pretiravamo, če rečemo, da je za Slovenijo danes ta l,ksuz le predrag. > ^ovojni dogodki so dokazali, da so na-' vlade zagrešile že celo vrsto težkih Pak. žalibože ni prav nobenega vzro-a upati, da se te in še hujše napake (e bodo več zgodile. Zato je potrebno, a dobi narod zopet vero v pravilnost ' adnega dela in to vero more dobiti le, ve, da Mupan',iUdi’ ° k&terih možje na svojem mestu!8 vredm’ ker so Absolutno ni res, da ne bi imeli dosti taksnih ljudi. Treba jih je samo poiskati in jim dati priliko dela, pa bo takoj vse nase delo drugače. Mora se nehati, da izstavljajo samo ozki krogi strankarskih mogotcev sposobnostim izpričevala, ker ti mogotci sodijo ljudi le po posiliš-tiosti strankarskih zaslugah. Za današnje razmere pa je taka kvalifikacija mnogo premajhna in danes potrebujemo take niože, ki se zaradi blagra ljudstva in napredka države postavijo po robu tudi strankarskim generalom. Kadar je položaj na ostrini noža, postanejo posebne razmere in idila se neba. V takih trenotkih je treba kreniti na novo pot in imeti dovolj poguma, da postanejo stare fraze brez upliva. O sedanji vladi se je splošno upalo, da bo imela nekaj tega poguma, toda ta nada se manjša, čim bolj je položaj zaostren. Skrajni čas je, da doživimo v tem oziru zboljšanje, ker z ostrine noža je sa- Vukičevič odšel z ukazom o razpustu sknpSčine v Topolo. Beograd, 11. junija. Včeraj popoldne je odšel ministrski predsednik Velja Vukičevič v Topolo. Kakor se doznava iz političnih krogov, je odhod Vel je Vukičeviča v Topolo velike važnosti, ker je predsednik vlade nesel kralju v podpis ukaz o imenovanju velikih županov, o razpustu narodne skupštine, o razpisu novih skupščinskih volitev in o izpopolnitvi vlade. Merodajni krogi trde, da bosta ukaza o razpustu narodne skupščine in o imenovanju velikih županov, podpisana še v teku današnjega dne. Imena novih, odnosno premeščenih velikih županov se drže še v tajnosti. Isto-tako se ni moglo izvedeti, kateri novi ministri bodo stopili v Vukičevičevo vlado in katera ministrstva bodo oni prevzeli. Mnogo govore o tem, . da bo bivši notranji minister Boža Maksimovič prevzel v novi vladi ministrstvo prosvete. Na prihodnjih volitvah v narodno skupščino bodo nastopili v koaliciji radikali in demokrati. — Kot se trdi v informiranih krogih, bo danes dospel v Beograd Nj. Vel. kralj. Francija za mirno rešitev albanskega konflikta. Beograd, 11. junija. Zunanji minister dr. Marinkovič je bil včeraj ves popoldan zaposlen s sprejemanjem tujih poslanikov. Lahko se reče, da so bili pri dr. Marinkoviču skoro vsi tuji poslaniki, j Nadalje sta se mudila pri njem italijanski in francoski poslanik. Po teh diplomatskih razgovorih so v vladnih krogih zatrjevali, da bo vse albansko vprašanje najbrž na lep, miren način rešeno, tako da ne bo potrebno posredovanje Zveze narodov. Francija in Anglija in mnoge druge države, ki so nam prijateljsko naklonjene, a posebno Francija, so se z vso vnemo zavzele za to, da se spor med nami in Albanijo čim mirneje reši. V dobro poučenih krogih so mnenja, da bo posredovanje velikih sil dovedlo do tega, da se bo spor rešil naravnost v direktnih pogajanjih med Beogradom in Tirano. Albanski poslanik v Beogradu kljub temu, da je dobil od svoje vlade poziv, da zapusti Beograd, ne smatra za oportuno, v tem trenutku odpotovati iz Beograda, temveč hoče počakati, če se ' ne bo ves položaj razvil v drugačni smeri. Izgleda, da je albanski poslanik na podlagi mnenja zastopnikov velesil sklenil, v Beogradu počakati na daljnji razvoj položaja. Ker se tiče potnih listin za albansko poslaništvo, trde službeno, da te listine še niso bile izročene albanskemu poslaništvu. Vendar pa izgleda, da so bile potne listine v resnici že izročene in sicer ob priliki zadnjega poseta Cena bega pri dr. Marinkoviču. Da se Cena beg še naprej mudi v Beogradu, pojasnjujejo nekateri tudi s tem, da se Cena beg boji vrniti v Albanijo. Vse kaže, da bo situacija najkasneje v dveh dneh popolnoma razčiščena. Kakor se doznava, bi moralo albansko poslaništvo odpotovati v teku današnjega dopoldneva. Zatrjujejo pa drugi, da se to ne bo zgodilo danes. Izgleda, da bodo velike • sile vplivale na to, da se omogoči Cena begu varen povratek v domovino, kajti Cena beg bi se na dan poziv albanske vlade ne mogel odločiti, da bi se vrnil v Albanijo. DR. KOROŠEC V BEOGRADU. Beograd, 10. junija. Danes je prišel dr. Korošec v Beograd informirat se o položaju. Dr. Korošec se te dni sestane z nekaterimi uglednimi političnimi osebami, med drugim tudi z Ljubo Davido-vičem Danes poseti Veljo Vukičeviča in dr. »Marinkoviča. BEOGRAJSKA SPECIALNA SENZACIJA IN ŠE BOLJ POSEBNI KOMENTARJI. Beograd, 11. junija. Cel misterij je bilo včerajšnje odsostvo Vel je Vukičeviča, za katerega vse popoldne — od pol 2. do 8. zvečer — niso vedeli, kje je. Ko so novinarji zvedeli, da bi Vukičevič imel iti v Topolo, so ga začeli iskati po privatnih stanovanjih, misleč, da je kje na kaki konferenci ali pa doma. Toda najti ga niso mogli nikjer. Vsi so trdili — celo nekateri ministri, da je odšel v T°Polo. Ko se je pa zevčer ob 8. Vukičevič pojavji v avtomobilu pred pred-j sedstvoni vlade, je to vzbudilo prav iz-| nenadenje. Ljudje si niso mogli priti na j jasno, ali je bil v Topoli ali ne. In raz-i vili so se razni komentarji o tem. Neka-| ten so rekli, da je pač bil tam, ker se i z avtomobilom pride tja v poldrugi uri. ; Torej bi bil imel Vukičevič dosti časa, da se razgovori s kraljem. Drugi so pa dejali, da sploh ni bil v Topoli. Sam Vukičevič je na vprašanje, če je bil v Topoli, rekel, da ne, temveč da se je peljal samo do Avale. mo ena pot: ali v zmago ali pa v propast. Tako zdrav in tako mnogo izkušen je naš narod, da je zanj mogoča le pot v zmago, zato pa je treba, da se od vlade pa do zadnjega volišča zavedamo, da je idile konec in da je položaj — na ostrini noža. Vukičevičeva odsotnost iz Beograda je izzvala razne komentarje. Tisti, ki so trdili, da je bil v Topoli, so sklepali, da je moral tam doživeti neuspeh, ker taji, da bi bil v avdienci. To mnenje se je še bolj utrdilo, ker je Vukičevič po svojem povratku imel v predsedstvu vlade daljšo konferenco z Vojo Marinkovičem. Tej i3lfeJ0nC- so nekai časa prisostvovali tudi drugi poslanci, kakor Grga Angje-lmovič in minister Šumenkovič. Te konference so trajale do 10. zvečer. Vse to daje slutiti, da se je popoldne za odsotnosti Vukičeviča nekaj važnega zgodilo. ITALIJANSKI DOBIil NAUKI. Rini, 1. junija. V političnih italijanskih krogih trde, da se je akcija velesil za poravnavo konflikta med Jugoslavijo in Albanijo začela z dobrim namenom in dobrim pravcem. Posebno francoska in angleška vlada se trudita, da bi se ju-gos ovansko-albanski spor čimprej mir-° !’esi]' »Tribuna« piše, da je francoski poslanik v Beogradu serviral jugoslovanskemu zunanjemu ministru dr. Voji i aiinkoviču kompromisno formulo po kateri bi se jugoslovansko - albanski konflikt mirno rešil na ta način, da bi Jugoslavija preklicala ostri ton svoje note Albaniji z dne 31. maja, albanska vlada pa naj bi takoj izpustila na svobodo aretiranega dragomana v Tirani, Djuraškoviča. Italijanski krogi so mnenj^ da bi se spor Jugoslavije in Albanije lahko že pred dnevi rešil, ako bi zunanji minister dr. Voja Marinkovič upošteval predlog italijanskega .poslanika v Beogradu Bodreda, ki je svoj predlog z ozirom na mirno rešitev albansko-jugoslovanskega konflikta prav tako formuliral kot sedaj francoski poslanik. Konference pašičevcev in sam. demokratov. Beograd, 11. junija. Včeraj so mnogo komentirali konference Svetozarja Pri-bičeviča in Marka Trifkoviča. Ta dva sta se poldrugo uro razgovarjala v predsed-ništvu narodne skupščine. Nato sta od-*šla vsak v svoj klub, se tani okoli pol ure razgovarjala, nato sta se pa vnovič sestala v kabinetu g. Trifkoviča in se 20 minut posvetovala. Raznesle so se zaradi tega vesti, da gre za sodelovanje pašičevcev in pribičevičevcev. Prvi kot drugi pa so te vesti odločno zanikali. Pribičevič je dejal: »Jutri se bodo izvedeli rezultati teh konferenc. Mi jim pripisujemo važnost. Bil sem pri predsedniku skupščine, da poizvem, koliko je on poučen o zunanjem položaju.« G. Trifkovič pa je izjavil, da po njegovem mnenju ne more priti do volitev. On ne veruje v te volitve. O drugih konferencah g. Trifkoviča s prvaki strank se doznava, da so bile popolnoma informativne narave. G. Trifkovič je izjavil, da je s Pavlom Ivadičem pred njegovim odhodom v Prago govoril o delu medparlamentarne zveze in pa o prihodu češkoslovaških parlamentarcev. Z Ljubo Davidovičem se že dalje časa nista videla. / BRATIANU BO SESTAVIL NOVO RUMUNSKO VLADO. Bukarešta, 11. junija. Politični krogi trdijo, da je na seji ministrskega sveta, predsednik rumunske vlade, princ Stir-bey izjavil, da poda kralju ostavko celokupnega kabineta. Smatrajo, da hoče princ Stirbey odstopiti radi tega, ker je doživel neuspeh pri pogajanjih s predstavniki strank koalicijske vlade, ker je hotel z njim nastopiti v prihodnjih volitvah na enotni listi. Govori se, da bo v slučaju padca Stirbeyeve vlade, nastopil kot ministrski predsednik Brati-anu. PRINC KAREL SE BO SMEL VRNITI V RUMUNIJO? Bukarešta, 11. junija. V političnih krogih se trdi, da je bil dovoljen bivšemu prestolonasledniku Karlu zopet povratek v domovino. — Jorga je bil sprejet v avdijenco pri kralju, kjer je Jorga objavil svoje stališče napram sedanjemu notranje-političnemu položaju v Rumu-niji. Izjavil je, da bi mogel Karel doseči s svojim nastopom dosti uspehov v ru-munski politiki. Rumunski kralj je naglasil, da bi rad odstopil. ITALIJANSKO - RUMUNSKA POGAjT NJA BREZUSPEŠNA. Bukarešta, 11. junija. Včeraj je odpotovala iz Bukarešta italijanska delegacija, ki bi naj v pogajanjih z rumunsko vlado oživila trgovske stike med fiumu-nijo in Italijo. Med rumunskimi in italijanskimi delegati se namreč ni dosegel sporazum in zato so gospodarsko-trgo-vinska pogajanja med Italijo in Rumu-nijo za nedoločen čas pretrgana. VSI OSUMLJENCI VSLED VARŠAVSKEGA ATENTATA IZPUŠČENI. Voršava, 11. junija. Poljska vlada je izpustila na svobodo vse aretirane Ruse, ki so bili osumljeni ob priliki atentata na sovjetskega poslanika v Varšavi, da so člani terorističnih ruskih monarhističnih organizacij in da pripravljajo odpor proti sovjetski Rusiji, ker ni bilo proti njim dokaznega materijala. PROMETNI MINISTER V AVDIENCI. Beograd, 11. junija. Prometni minister general Milosavljevič se je včeraj popoldne z avtomobilom odpeljal v Topolo h kralju v avdienco. Joca Jovanovič o naši zunanji politiki. Vodja zemljoradniške stranke in bivši srbski poslanik na Dunaju in v Londonu je imel v Salajevem predavanje o naši zunanji politiki. Predavanje je bilo izredno dobro obiskano, ker pač povsodi naša javnost naravnost hlepi vsaj po skromnih vesteh o smernicah naše zunanje politike. Je namreč že v resnici tako, ko da bi bila naša zunanja politika s sedmimi pečati zapečatena knjiga in jugoslovenska javnost izve redno o korakih naših diplomatov šele tedaj, ko je nesreča že tu. Zato je nad vse dobro, da vsaj tu pa tam izpregovore .o naši zunanji politiki tudi poklicni politiki, iz istega vzroka pa podajamo tudi mi kratek izvleček iz predavanja Joče Jovanoviča. Glavna karakteristika, a tudi glavna hiba naše zunanje politike je njena nestalnost. Najprej smo se naslanjali na velesile, potem predvsem na Francijo. Ko se je Anglija pomirila z Nemčijo, smo mi bili s Francijo, pa čeprav je Nemčija iproti nam kazala mnogo dobre volje. Kasneje pa se je naša politika do Nemčije spremenila in ista nestalnost se vidi tudi v naših odnošajih do Madjarske in Bolgarske. Dejansko ne živimo mi niti z enim sosedom v dobrih odnošajih. Celo z Rumunijo ne, s katero nas vrhu vsega vežejo še dma-sti.čne vezi. Da zahteva Rumunija za sebe naš Banat v timoški dolini in bitoljskem okraju, to je dokaz, da nam Rumunija ni naklonjena. Zlasti se je to videlo po italijanski ratifikaciji besarabske konvencije, ko# je ves rumunski tisk odkrito proslavljal Italijo kot latinsko sestro. Najboljše odnošaje imam opo Franciji s Turčijo. In to je dobro, ker neugodno upliva na razmere v južni Srbiji. Dobri odnošaji pa so nam potrebni tudi z Madjarsko, Bolgarsko in Turčijo. Albanija in mi. Ker ni mogel najti Ahmed Zogu zaščite pri nas, je odšel v Rim. Njemu tega niti ni mogoče zameriti, pač pa je gotovo, da je Italija s tem naredila neprijateljssko dejanje proti nam. Ni bil to tudi prvi neprijateljski akt in tudi ne bo zadnji. Še za časa Srbije je Italija pokazala svoje namere proti nam. Ona je vedno stremela za tem, da dobi ozemlje, na katerem je naseljen naš narod. Z londonskim paktom, ki ga je Italija med vojno izsilila, je dobila vse, kar je sploh mogla dobiti. Francija, Anglija in Rusija so tedaj privolile na de litev srbskega in hrvatskega naroda. Ko je bil boj s centralnimi državami na višku, je nastavila Italija zaveznikom nož na grlo in dobila nove koncesije na naš račun. Na mirovni konferenci je bilo največ dela okoli naših vprašanj. Da so bila ta vprašanja rešena vedno v našo škodo, je krivda tudi naše diplomacije. Ko mo mogli dobiti Skader ali Reko, se nismo mogli odločiti ne za Skader in ne za Reko, pa smo izgubili oboje. Ko so nastala med Francijo in Anglijo ne-soalasja zaradi okupacije nemškega ozemlja, ieTaila Italija razsodnik med obema in vsled teea je dobila proste roke proti nam. Mo-ali smo definitivno odstopiti Italiji Reko in nato še napraviti težke koncesije v gospodarskih, prometnih in drzavopravmh vprašanjih. Kako zelo je bilo to napačno, se vidi iz tega, da Francija sploh m hotela skleniti z Italijo nobenega dogovora. Nepnjatelj-stvo Italije se vidi tudi v tem, da e v enem členu konvencij ne govori o Dalmaciji kot delu naše države, temveč kakor da bi bila konvencija sklenjena med kraljevino Italijo in kraljevino Dalmacijo. Mislili smo, dao bstoji še en pakt, s ka- terim nam pušča Italija na Balkanu proste roke. Dne 27. novembra 1926 objavljeni Tiranski pakt pa je pokazal, da temu ni tako in da Italija ne spoštuje niti gesla: Balkan balkanskim narodom. Po tem paktu spada Albanija pod italijanski protektorat in pod vsakih izgovorom more poslati Italija svojo vojsko v Albanijo. S tern- pa je konflikt z nami gotov. Objave Tiranskega pakta nas je zadela ko strela iz janega neba. Naš zunanji minister (Ninčič) je sicer v prvem hipu dejal, da to nič ni, toda narod je v svoji zdravi intuiciji spoznal, da je to največje zlo. Ninčič je nato demisio-niral in podal izjavo, ki je samo povečala zmešnjavo med narodom, ki je naenkrat videl, da je imel zunanjega ministra, ki je vodil 4 leta zunanjo politiko brez kontrole in nas skoraj spravil v vojno. Marca meseca je napravila Albanija nov neprijateljski akt proti nam. Obvestila je velesile, da pripravljamo naapd na Albanijo. Vest je uplivala senzacionalno in v prcem hipu je bilo vse proti nam. Napaka pa je bila, da je naš zunanji minister zahteval anketo. Samo naši stari zavezniki v Franciji in Angliji o dosegli, da se je javno mnenje izpremenilo v našo korist in da so postale italijanske obtožbe naše najmočnejše orožje. Današnji konflikt z Albanijo je delo Italije. Če bi sprejeli italijansko posredovanje v sporu z Albanijo, bi dejansko priznali Tiranski pakt. .. Nejasno je, kako se bodo razmere nadalje razvijale, pač pa je jasno, da moramo v Italiji večno videti neprijatelja. Ce je pripravljen naš zunanji minister pogajati se z Italijo, potem mora zahtevati revizijo rimskega pakta in konvencij ter se ravnati po načelih, da smo Italiji enakopravni, da mora Italija priznati, da je Jadransko morje svobodno, ne pa italijansko morje, 3. da pri-zna Italija načelo: Balkan balkanskim narodom in 4. da se italija ne vmešava v zadeve srednje Evrope. Samo na teh načelih so mogoča pogajanja z Italijo. . . Ne sme se pozabiti, da so dobri odnošaji med Italijo in nami tudi v zelo velikem italijanskem interesu. Italijo še čaka konflikt z njenim največjim sovražnikom, organiziranim nemškim kapitalom. Ta kapital potrebuje ekspanzijo na jug in južna morja in prva točka, ki jo hoče Nemčija doseči je: Trst. Nobenega dvoma ni, da se bo Nemčija v netih letih združila z Avstrijo. Tega ne niore nihče preprečiti in tega tudi ni treba preprečevati. Ko pa se to zgodi, potem je zopet otvorjeno vprašanje meje na Brennerju. Danes je še mogoče rešiti vsa vprašanja v mil u, če pa bo Italija nadaljevala svojo politiko, potem jo čaka neizogibna katastrofa. VIi je mogoča vojna med nami in Italijo? Ta vojna bi pomenila vojno na Balkanu in v vsej Evropi in zato je nemogoča. Obisk Doumerguea v Londonu in medsebojni obiski angleškega in francoskega brodovja so dokaz, da Francija in Anglija ne odobravate ! italijanske politike. Ne tajim, da Mussolini hoče vojno in ne j rečeni, da ne bi hotel biti cesar. Pač pa re- j čem, da je Mussolini toliko praktičen, da je samo za vojno, ki bi jo mogel dobiti. Ali te vojne ne bi mogel dobiti. V sami Italiji se ne trinja narod ž njim in 2 milijona fašistov ne more obvladati 38 milijonov prebivalstva. Vsaj v vojnem času ne. . Koncem' svojega predavanja se je izjavit Jovanovič za dobre odnošaje z Nemčijo m za priznaje sovjetske Rusije. stališču, da so obtožbe v komunikeju sovjetske vlade tako malo utemeljene, da se na nje ni treba niti ozirati. Po Poljski obtožujejo sovjeti sedaj še Anglijo in skoraj bodo dolžili ves svet, samo na tiste lastne zločine, ki so rodili atentatorje, bodo pozabili. Radovedni smo le, kdo je po sovjetskem mnenju kriv umorov, ki se dnevno vrše v zaporih Čeke, kajti smrtne kazni brez sodne preiskave niso nič druegga ko umori, pa naj se to godi tudi v sovjetski Rusiji. ODGOVOR POLJSKE VLADE NA SOVJETSKO NOTO. 'Poljski odpravnik poslov v Moskvi Patek je izročil te dni odgovor svoje vlade na sovjetsko noto. Odgovor poljske vlade se glasi: Poljska vlada, radi groznega umora, čegar žrtev je bil sovjetsko-ruski poslanik v Poljski dr. Vojkov, globoko dirnjena in zelo ogorčena, hoče še enkrat s tem dopustiti svojim čustvom resničnega obžalovanja in ogorčenja radi umora priti do izraza. Poljska vlada ponavlja ob tej priliki besede, ki jih je naslovil predsednik poljske republike na predsednika centralnega sveta in katere je izrazil tudi zunanji minister v znamenju globokega obžalovanja. Poljska vlada ne more najti nikakih zvez v noti med navedenimi dejstvi ljudskega komisarja m med^ dejstvom, da je izvršil umor človek, ki ni Poljak na poljskem teritoriju — na žalost poljske države, poljske vlade in poljskega javnega mnenja, ki so umor odločno obsodili. Poljska vlada je v soglasju z mednarodno uporabo azilnega prava političnih emigrantov različnih narodov bila vedno proti vsaki sumljivi akciji in je zavzela stališče, da se vsako tako delovanje ostro obsodi. Poljska vlada ne more torej prevzeti odgovornosti radi umora, ker je to blazno dejanje, zlasti, ker je po svojih poizvedovalnih ukrepih “g®" tovila, da izgleda ta umor delo enega indi-viduja. Poljska vlada more prevzeti se manj odgovornosti radi dejstva, da _ je sovjetski zastopnik odklonil ponudbo poljske vlade za njegovo osebno varstvo. Poslanik Vojkov »e je po svoji želji svobodno kretal po deželi, ne da bi se .izdali varnostni ukrepi radi njegove osebe, kot se to ni storilo tudi sedaj, ko je potoval skozi Poljsko bivši odpravnik poslov v Londonu Rosengoltz in niti takrat, ko sta bila Rosengoltz in umorjeni poslanik na glavnem kolodvoru. Radi teh dejstev poljska” vlada ne more prevzeti odgovornosti radi umora sovjetskega zastopnika v Poljski, hoče pa. ker sc je umor izvršil na teritoriju poljske države, na najblagovoljnejši način eventuclne želje Rusije upoštevati, zlasti da se družino dr. Vojkova odškoduje ako se ona hoče v tej zadevi izjaviti. Sovjetska vlada obtožuje Anglijo. Povodom umora sovjetskega poslanika v Varšavi dr. Vojkova je sovjetska vlada objavila obširen komunique, v katerem opisuje ozadje varšavskega atentata in obenem obtožuje Anglijo. V komunikeju piše, 'da je umor _ J ‘ člen v verigi bodočih "°6£|li nestrpnost no nevarnost. Sovjetska vlada smatr a za potrebno, da z ozirom na načrt antisovjetskih elementov, ki hočejo s pomočjo belogardistov zaplesti Rusijo v vojno, — obelodani delovanje angleške vlade in njenih podrejenih funkcionarjev na teritoriju sovjetske Doslej je objavljala angleška vlada v Londonu samo »dokumente« o sovjetski špio-naži, ki jih je našla v Londonu, dočim je bita Rusija jiapram Angliji tolerantna m vzdignila niti prahu, dasiravno je dobro vedela, kaj počenjajo angleški diplomatje Rusiji. . Kot prvo obtožbo proti angleški vladi navaja komunike sovjetske vlade, da so angleški oficirji špioniraH v korist Anglije. Komunike popisuje naslednji dogodek. Leta 1925 so angleške oblasti aretirale nekega trgovca Steinberga, ker je prekoračil finsko-rusko mejo brez potnega lista. Steinberg se ie zdel sumljiv sovjetskim oblastem, katerim se je posrečilo dognati, da aretirani m trgovec Steinberg, temveč, da je angleški kapetan Riley, ki je bil v tajni aUi n angleške vlade v Londonu. Dognale so nadalje, da je aretirani angleški oficir prišel v sovjetsko Rusijo po nalogu angleške vlade, da organizira atentate na vodilne osebnosti ruskih oblasti, zlasti pa proti komunističnemu vodstvu in da zaneti med prebivalstvom upore proti sovjetom in sovjetskemu režimu. Za tem navaja komunike moskovske vlade še celo vrsto imen raznih bivših članov armad generalov Petjure, Kolčaka in Deni-kina, ki so nameravali izvršiti več atentatov na sovjetske vodilne osebnosti. Žrtve atentatov teh oficirjev bele armade so tedaj bile: Petrovskij,, predsednik glavnega izvrševal-neea odbora, Cubar, predsednik urada ljudskega komisariata za Ukrajino, m še več drugih. Imeli pa so atentatorji narejen na- j wt tudi za urn^rBuharin ^ ^ brez dvoma | Poleg teh. a leS’ka viada, so sovjetske oblast našle tudi načrt neke'skupine častnikov bivše Kolčakove armade, ki so hoteli izvršiti atentat celo v Kremlu. Dognalo se je, da je ta skupina bila v stalnem stiku z angleško misijo in angleškim poslaništvom v Moskvi. Komunike pravi dalje, da so angleški listi — takoj po umoru sovjetskega poslanika dr. Vojkova prinesli interview z bivšim carskim diplomatom Sablinom, ki je umor sovjetskega poslanika v Varšavi celo opravičeval. Iz tega sledi, pravi komunike, da se v atentatu v Varšavi jasno vidijo roke angleške vlade. Istotako je pripisati vplivu angleške vlade tudi smrt policijskega predstojnika Opan-skega v Minsku pri transportu nekega špio-naže osumljenega poljskega častnika, bombni atentat na vodstvo leningrajske komunistične stranke v Leningradu, mnogoštevilne požige in sabotaže v tovarnah »Jasno je,< pravi komunike, »da hoče angleška vlada z vsemi sredstvi in v brzem tempu zlomiti mirno postopanje sovjetske vlade in pripraviti sovjetsko Unijo v vojno s svojimi sosedi.« Vendar pa si šteje v dolžnost sovjetska vlada, da ohrani na provokacije angleške vlade — mirno kri. Sovjetska vlada bo izdala na delovno' ljudstvo, v tovarno, urade, na polje in v vojaške zbore poziv, da se morajo pridobitve revolucije čuvati. Policiji bo naročila, da naj pazno zasleduje delovanje inozemskih špionov in da naj v varstvo dežele podvzame vse potrebne korake proti požigalcem in morilcem. Sovjetska vlada izjavlja v komunikeju, da bo napela vse sile, da socialistične pridobitve v sovjetski Rusiji ohranijo pred kakršnimikoli udarci inoze.m- ShKomvinike sovjetske vlade ni napravil v Angliji v političnih krogih nobenega vtisa, kot so Rusi pričakovali. Angleško časopisje piše povodom komunikeja, da so obtožbe so-j vjetske vlade prav malo verjetne, zlasti kar se tiče atentatov in špijonskih afer. V urad-I nih krogih so radi obtožbe sovjetske vlade i nekoliko vznemirjeni, vendar pa stojijo na Politične vesti. — Položaj v Beogradu. Da stojimo pred važnimi odločitvami se vidi iz *ega> d® Je zelo veliko poslancev prišlo v zadnjem času v Beograd. Poslanci Jugoslovanskega kluba po skoraj polnoštevilno zbrani in to dejstvo e v Beogradu mnogo komentira. Predsednik Jugoslovanskega kluba Sušnik je bil pri Vukičeviču, da se informira o situaciji, kakor je izjavil posl. Sušnik poslancem. Splošno pa mislijo, da je govril posl. Sušnik tudi o čisto konkretnih stvareh, ki so v zvezi z vprašanjem popolnitve vlade. Splošno trde vsi poučeni krogi, da je vprašanje novih velikih županov že popolnoma rešeno in da bo ukaz o njih imenovanju že najkasneje v soboto podpisan. Nato pa bi takoj sledil ukaz o razpustu skupščineinbi se potem »ove -»‘ve vrMle vanedne^, dne 4. aU U ■ septembra. Ny ^ akup§6ina bo razpu- Sfiena^U P* bo storjen že zadnji in malo uspeha obetajoč poizkus o delazmoznosb stare skupščine. = Dr. šuperina odgovarja Radiču. Na Radičev napad v >Domu« je odgovoril Supe-rina v »Novostih« z daljšim odgovorom. Za mesto notarja v Zagrebu je prosil, ker se je odpovedal svojemu notarskemu mestu v Sisku, ko je postal minister. Bil je vsled tega brez službe in zato se je čisto upravičeno potegoval za novo mesto. Fakt je, <*a je Radič na seji glavnega odbora pred »» dele-pati s povišanim glasom govoril, da ska vojska v najkrajšem času na Dunaviin da se bo tedaj napravil red v državi. Ce Ra dič ne pazi na svoje mesto, potem je tudi za voditelja nesposoben. S samo časopisno notico se ne da nikogar spraviti iz stranke, ^uoerina je med ustanovitelji stranke in je *kot prvi podpisal leta 1904. njen program, na izdelavi katerega je tudi sodeloval. Kar se pa tiče Šuperinove kandidature, je grda neresnica, (la bi vodstvo okrajne orgamza- uu »• j i l „„„ r\ ciie dejalo: Dajte nam kandidata kogar hočete, samo Šuperino ne. Res je nasprotno, da mu je tajnik organizacije sporočil, da se je zgodila pomota, da ni bil on Šuperina postavljen za kandidata in da bo ta P?™0*' popravljena. On bo kandidaturo sPl'el^ se boril proti Radiču, ker noče trpeti še nadalje njegovega terorizma. Ni pa verjetno, da bi se takoj odločil za sodelovanje z dru: ;?mi .kuptai o tem bo Sele kamej*. ie 1» «■» » >° krivda kmetskega časopisja le- da "’ih^Pod vilno informiralo javnost, Svilno 1. 1925. dalje, da bi javnost mogla pr presoditi Radiča in njegovo e nzaci()ne- P = Albanska vlada pripravlja ^ ^ len proces proti ^le- v svoje roke, vse vprašanje Altani , bi prišlo to vpra- da bi tako preprečile,^ ^ ^ šanje pred Zve*?iSgg ° razčiščeno vprašanje, ali bo albanska vladi' izpustila Djuraškoviča na prosto in dala potrebno zadoščenje ali pa bo moralo albansko poslaništvo oditi. Če pride do tega druge?'1; potem je logična posledica, da bodo tudi vsi naši konzulati odpotovali iz Albanije. Poten> se bo tudi potrebno ukrenilo proti Albanij'-V prvi vrsti se bodo zaprle meje. Če naB' Albanija ne ugodi, potem se bo spor taK° razvil, da bo neizogibno morala stvar reševati Zveza narodov. = Angleški komentarji k našemu konfljk' tu z Albanijo. Poučeni angleški krogi n'90 posebno razburjeni vsled albansko - jug»' slovanskega konflikta. Časopisi pišejo, da hočejo nekateri konflikt napihniti, da bi **' ko vprašanje odnošajev med Italijo iu /u' goslavijo spravili pred Zvezo narodov. Ka". kor pa poroča »Reuter«, so angleški krog' prepričani, da bo genralni tajnik Zveze na‘ rodov najprej izročil Svetu zveze narodov noto Albanije in šele potem, ko bo na noto odgovorila beograjska vlada, bo odločeno, če pride albansko - jugoslovanski konflikt pred Zvezo narodov. = Francoska sodba o pretrganju diplomatskih odnošajev med Albanijo in Jugoslavijo. '>Ere Nouvelle« piše, da more vsled pretrganih diplomatskih stikov med Beogradom in Tirano nastati na Balkanu nad vse resna nevarnost za mir. To je edino po krivdi fašistovskih intrig. Odkar je bil sklenjen Tiranski pakt, se rimska vlada trajno trudi, da povzroči nerede v Albaniji in da b' ®°" gla potem vojaško okupiratiAlbanijo in po* tem proglasiti svoj protektorat. Jugoslovanska vlada ne more mešetariti z načeli mednarodnega in javnega prava, ker če bi to storila in preklicala svojo Albaniji odposla: 110 noto potem bi moral ves svet tolmačiti ta korak kot popolno kapitulacijo. S to zahtevo je hotela Italija samo ponižati jugoslovansko vlado. Naloga velesil je sedaj, da odločno delajo za odpravo vseh težkoč. Jugoslovenska vlada je v tej stvari že nedvoumno dokazala svojo dobro voljo, da hoče živeti z Albanijo v miru in od jugoslovenske strani ne grozi Albaniji nobena nevarnost. Zato pa tudi ni nobenega dvoma o Mussolinijevih namerah glede Albanije. Bilo bi d?" bro, .da bi se že enkrat znalo, če misli I*3.11] spoštovati svoje obveznosti, ki jih je spreje z vstopom v Zvezo narodov ali ne. SedaflJ konflikt poteka iz famoznega TiransJf^? pakta, ki ne jamči Albaniji nedotalujrrosU, temveč je le garancija za sedanji albanski režim. Tiranski pakt daje Italiji pravico, da vsak hip izkrca svoje Čete v Albaniji in zato Zveza narodov tega pakta ne bi smela trpeti, ker je proti neodvisnosti Albanije. — Francoski listi na strani Poljske. Povodom umora sovjetskega polanika Vojkova piše »Gaulois«, da mora Eyropa sovjetom dopovedati, da ne bo trpela nobene pr®£ poljske ofenzive. »Oeuvre« pravi, da naj sovjeti nikar ne mislijo, da smejo pon° sarajevski prepad. Enako se varajo, ce slijo, da morejo doseči izgon protiboljse' ških beguncev iz Poljske. »Avenir« pa pravi čisto odkrito, da manjka ,noti Litvdnova vsaka zdrava logika. »Figarot poudarja, da je prelom z Anglijo zadal silno težak udarec sovjetom v Rusiji. — Francoska orientacija je zmagala v Rii-muniji. List »Lupta« javlja, da je dospel v Bukarešto francoski general Berthelot z vaznimi pismi od Poincareja. Pisma so bila na- . ulovljena na kralja in na Bratianu-a. Splo»i'c’ sodijo, da so ta pisma v zvezi s preobrate''' v Rumuniiji in da je zmago Bratiana zmagala tudi francoska orientacija rumunske zunanje politike. General Berthelot je bil preje komandant Strasbourga in šef francoske misije v Rumuniji ter je v zelo dobrih stikih z iu-munskim dvorom. — Odločilni dnevi v Ženevi. V četrtek se je vršila seja ministrskega sveta v Berlinu, na kateri je zunanji minister dr. Stresemann obširno poročal o sestanku med njim in komisarjem za zunanje zadeve Cičeruiom v Baden-Badenu. Vsi ministri so poročilo zu-nanjega ministra dr. Stresemanna vzeli na znanje in odobrili njegovo stališče, ki ga je zavzel na sestanku s čičeranom. Ministrski svet je pretresal zunanje-politični položaj v pogledu na predstoječe zasedanje Društva narodov, ki se prične dne 13. junija. V plomatskih krogih se govori, da se bodo sedanji razgovori v Ženevi zelo razliko od m 2&SS3I Ld\Te.V.'» ,ele- važni politični dogodki. Evropska javnost gleda s pozornostjo na razvoj dogodkov med Nemčiio in sovjetsko Rusijo. — Nemška delegacija z dr. Stresemamiom na čelu je že odpotovala v Ženevo. Zunanji minister Stresemann je šel pred svojim odhodom S® o predsedniku republike, da se pogovo_ Za nastopu nemške delegacije J Z|5enemgkimi pouucinmi K-iog Sedanje politično ozrac-jze napojeno ž mednarodnimi konflikti, tako da čaka Društvo narodov težka naloga pu reševanju in mirnem poravnavanju konfl tov med posameznimi državami. »Voss sche Zeitung« poudarja, da dosedaj ^0^.^ zunanji ministri posaniczpiti Odno- potrebe, da čim popolnejše ra^U« ocmo lSpUctan'ar°aktueTna vpra^» To^dv^dTkKov narodov V Ženevi bo padla odločitev. Kitajski problem. Eden največjih problemov sedanje svetov- ' ne politike je danes vsekakor kitajski pro- ! blem. Je to skoraj centralen problem vse ! svetovne politike in od njegove rešitve je ] odvisna tudi nadaljna grupacija velesil. Angleško - ruski konflikt je v svojem jedru boj za nadvlado na Kitajskem in zato je kitajski problem še zlasti aktualen iu važen. O kitajskem problemu so izšle 1. 192G štiri zanimive knjige.* Prvo je napisal Švicar Ernst Reinliard, drugo Anglež Putnam \Vhe-ale, tretjo Francoz de Ruff6 in četrto je izdal ameriški Harrisov fond. Zastopniki štirih vaznih narodov govore o kitajskem problemi in zato mislimo, da samo ustrežemo svojim bralcem, če j-ih seznanimo z njih glavnimi mislimi, kakor referira o knjigah »Za-»rameni politika*. • Mnenje nemškega Švicarja. Beinhard, član švicarskega Narodnega sveta,_ kliče evropsko demokracijo na obrani-?° Kitajske, ki jo brez pravice izkorišča, z lmPeralističnimi manirami denarna in in-uslrijska oligarhija-. Pred sto leti je prišla Kitajska do trajnih stikov z Evropejci, ki so prihajali k Kitaj-ceni v imenu višje civilizacije, s katero so Prikrivali svoje prave namene: egoizem in brezmejno grabežljivost, v čemur je bila j nj'li prava civilizacija. Kitajska je imela : tedaj svojo originalno civilizacijo s tisočlet-tradicijo, ki je bila civilizacija miroljub-ekspanzije delavnega, potrpežljivega in Poljubnega naroda. Kitajska je od te do-?e dalje .predmet profitarskih bojev Angleži Portugalcev, Francozov, Rusov, Nemcev, merikaneev in Japoncev. Ogromno bogast-v.*? r^d in surovin, neizmerno cene delavne l 6 in obsežen trg za industrijske izdelke, v° so one tri glavne stvari, zaradi katerih se skoraj sto let vodi stalno vroč boj, ki je , tu
  • od Briandovim kabinetom v Franciji in Bonoinijevim v Italiji, v Rimu je bil zunanji minister marki della Torretta, poklicni diplomat, izboren politik, ki je preživel v Petrogradu več kot 20 let. Izbrali so ga ravno radi njegovega specialnega poznanja vzhodno - evropskih problemov, predvsem pa Rusije, proti kateri so se tedaj obračale vse oči, meneč, da je tani rešitev za gospodarski in politični nered na svetu, Vprašanje nemških reparacij se je sedaj usmerilo na pol moratorijev in znižanja in v Angliji je nastala parola, da se naj sprejme Unija sovjetskih republik v vrsto držav, katere izmenjavajo diplomatske misije, tovarniške proizvode in sirovine. To je bila fantazija, lakozvani »hobby< g- Lloyda George-a, kojega zvezda je ugašala. Marki della Torretta je predobro poznal Rusijo, da hi si delal iluzije o solidnosti take rešilne deske za Evropo. Le previdno se je spuščal v to. Sicer se pa njegova politika v nobeni točki ni zelo oddaljevala od one svojega prednika, razen kar se tiče ene malenkosti. Gledal je bolj proti Londonu, kamor je bil pozneje prišel kot poslanik, kakor proti Parizu, kamor je poslal grofa Sforzo. Neprilike Bonomijevega ministrstva za nas pa so izvirale iz njegove slabosti v no-* tranjosti dežele. Nacionalisti, ki so mu bili sovražni, čeprav se je marki de la Torretta izmikal pazno vsakemu sporu z njimi, so mu skušali ob vsaki priliki delati sitnosti, če tudi na naš račun. Porajajoči se fašizem, ki še ni obvladoval svojih viharnih elementov, je v tem nacionaliste še presegal. V tem je v istini ležala skrivnost mučnih dogodkov v Benetkah, za časa obiska francoske vojaške misije, ki jo je bila kraljeva laška vlada nalašč povabila in ki jo je oficielno sprejel laški vojni minister* Nekatere okolnosti teh nespodobnih manifestacij bi nam bile dovolilo da bi iz njih napravili zelo resno zadevo; na naši strani pa so bili tako pametni, redvsem kadar se nanašajo na politike, ki ne polagajo dosti na sentimentalnost. Odgovarjajo ponajveč različnemu načinu pojmovanja laških interesov, koncepcijam, ki si čisto lahko sledijo pri Istem člo- veku. Intelektuelna formacija g. Schanzerja in neka .misija v inozemstvu, s katere se je bil ravnokar vrnil, so ga nagibale 'bolj proti idejam, ob katerih se je tedaj navduševala anglo-saksonska politika in v imenu katere se je vršil potrpežljiv, neprestan pritisk na Francijo, naj opusti skrb, previdnost, zahteve ali pravice, ki bo predvsem njo zanimale. Te ideje so bile najprej razorožene, potem washingtonska konferenca, ali pa zopetna upostavitev Evrope in Genovska -konferenca. Na washingtonski konferenci se je pod de-vizo razoroženja na morju določila razdelitev pomorske nadvlade med Anglijo in Zedinjenimi državami na vseh morjih sveta. Tu je bil dobil g. Schanzer za Italijo enakost pomorske sile s Francijo. Tako je bil dosegel uspeh, ne sicer nad nami, vendar pa na naš račun. Želja po enakosti s Francijo je v listini tako prešla Lahom v meso in kri, da moramo ta rezultat smatrati za uspeh, Čeprav je bil nekaj protinaravnega, kajti mi se moramo braniti na dveh morjih in ščititi svoje zveze z zelo obširnim in raztresenim kolonialnim imperijem. Superiornost naših morskih potreb, v prmeru z laškimi, je bila tako samo ob sebi umljiva, da niti g. Schanzer, niti admiral Acton, njegov prvi vojni izvedenec, nista prišla na enakost med obema državama, dokler nista spoznala v Wash.ing-lonu, da bi jima okolnosti dovolile jo doseči. Če bi bili pred odhodom delegacij v Ameriko iskali sporazuma z Italijani na pa-pametni podlagi enakovesja, je skoraj gotovo, da hi do sporazuma tudi prišlo. Toda to ni edina in tudi ne glavna prilika za kon-statiranje, s koliko težavo prehajajo ideje sjjorazuma preko Alp, preko katerih se vendar vodijo pogovori od jutra do večera in pogosto od večera do jutra. (Dalj* prib.) veafll. MODROST ZADNJEGA DNEVA ŽIVLJENJA. Ako bi znal, da ti je živeti samo še en dan, in da se bo jutri po zatonu solnca končalo tvoje življenje, kako bi preživel ta zadnji dan svojega življenja? Predvsem: Gotovo si predstavljaš življenje po smrti in vpliv svojega življenja na zemlji na tvoje bodoče stanje. Ali bi ne našel, da je ta misel izredno zanimiva, in da je ne smeš odklanjati kot nevažne. In ča bi prišel do spoznanja, da se je treba za to pot pripraviti, ali se ne bi resno pričel pripravljati? Ako bi imeli s kom težka nasprotstva, ali bi se ne požuril ta nasprotstva odpraviti iz sveta? Ali bi ne postal proti svoji rodbini vse drugače potrpežljiv in odjenljiv, ali bi ne spoznal, da smatraš marsikatere stvari, ki te navidezno vznemirjajo, kot malenkostne in ne vredne govora? Ali bi se v svojem poklicu ne zavedal, da je veliko stvari, ki se Ti zde zelo važne, v resnici pa so brez vsake važnosti. Ali bi ne prišel do jasne cenitve vseh vrednosti? Ali bi ne želel od tega zadnjega dneva svojega življenja kolikor mogoče z enim ali drugim preŽveti, ki ti je udan, ki Te ljubi, ki ti zaupa? Ali bi imel za vse te ljudi še dovolj časa na razpolago? Ali bi ne spoznal, da je svet čarobno lep, ali bi ne spoznal čar in čudež mnogih stvari, katere si v svojem življenju prezrl, ker so se Ti zdele malenkostne? Solnce, nebo, oblaki, staro drevje, tičji vzlet, hiša, v kateri živiš, tvoje knjige, tvoj stol, tvoja postelja, tvoj pes, zaupno šumenje domačega življenja. Ali bi se Ti ne zdelo, da so vse te stvari presenetljive lepote? Ali bi se udal nebrzdanemu uživanju In slabi volji, ako bi spoznal njih blaznost? Ali bi se ne odpovedal stoterim nečimer-nostim, vsemu tvojemu samoljubju, svojemu ponosu, občutku lastne znamenitosti? Ali bi v zavesti, da je ta tvoj zadnij dan življenje, ne hotel biti kolikor mogoče pošten, plemenit. Ali bi ne hotel preživeti ta zadnji, dan žviljenja tako, kakor bi odgo-■ varjalo Tvojim najboljšim idealom? Ako je temu tako, zakaj ne živiš kakor bi bil ta Tvoj zadnji dan? Konec življenja je preizkusni kamen življenja. Spoznavalec vrednosti je smrt. Ali ni mogoče vsaj nekaj modrosti zadnjega dneva življenja že prej spoznati in na druge dneve življenja porazdeliti? Misel na zadnji dan življenja nas ne sme strašili, ta misel naj bi bila za nas opomin, memento, da bi prav živeli, naj bi nam bila »misel živeti«. — Železnice na obroke. Prometno ministrstvo je prejelo ponudbo neke nemške tvrdke, ki je pripravljena dobaivljati ve« material za zgradbo železnic na obroke. Ponudba se proučuje. — Uredba o stanarini državnih uradnikov. Ministrski svet je sprejel uredbo o stanarini državnih uradnikov, ki stanujejo v državnih poslopjih. Uredba določa, da inwjBerliner Tageblatta«, da namerava uvesti akcijo za vzpostavitev rednega zračnega 'prometa med Ameriko in Evropo. Redni promet naj bi se pričel se tekom prihodnjega leta. . . , — Predavanja o Mehiki. Trgovski ataše pri mehikanskem poslaništvu v Rimu g- S?lv.a‘ dor iPrieto bo imel tekom, meseca junija j n julija po Jugoslaviji niz predavanj o gospodarskem ‘položaju Mehike in o mogočnostih za poglobitev trgovinskih stikov med našo državo in Mehiko. Predaval bo v 'r;m' coščini. V Ljubljani se vrši predavanje 24. ali 25. t. m. in sicer v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Točnej-še glede dneva in ure predavanja bomo se poročali. — Razpisano mesto. Pri mestnem magistratu celjskem se odda začasna služba pomožnega konceptnega uradnika-jurista Služba je pogodbena. Plača po dogovoru. Prednost imajo prosilci s praktičnim izpitom za politično administrativno 'poslovanje in z daljšo prakso. ProSnje ]e vložiti do dne 17. junija 1927 pri predsedništvu mestnega magistrata celjskega. Služba se pozneje even-tuelno izpremeni v sistemizirano, če to sklene občinski svet. — Opreznostni ukrepi v južni Srbiji. Slučaj poštnega uradnika Nečeviča v Skoplju — afera je znana (možakar je bil v zvezi z makedonsko revolucionarno organizacijo ter pred par dnevi zato aretiran radi protidržav- I ne propagande) — in slučaj ohridskih poštarjev, ki so bili pred dvema mesecema aretirani radi sličnih deliktov, sta dala kompetentnim minstrstvom povod za upravičeno opreznost. Po nalogu poštnega ministrstva so bili predvčerajšnjim premeščeni iz južne Srbije vsi poštni uslužbenci, ki so doma iz Macedonije v Srbijo. Na njihova mesta Pa drugoinstanžno sodbo, suvejn^)ra v Rimu izvršil lansko let«™«* ateixtat. Kot smo svo-na Mussolinija bo tenlat ni posrečil. Mus-ječasno poroča n’epoškodovan, -pač pa je bilo poškodovanih par drugih oseb. Lucetti nakopa pri obravnavi odkrito m pogumno. Pn-da je hotel vodjo fašizma usmrtiti. Sklenil je bil to že leta 1922. Izjavil je, da nima komplicev. Z Lucettiiem vred sedala nu zatožni klopi anarhist Stefan Vatterom in hotelski uslužbenec Leander Sorio kot DrOETUER- JEVIM backinom najboljše recepte pošilja na željo bre*pl^B® in poštnine prosto DR. 0ETKER, d. ■ o. «., MAB1B0K soudeleženca. Oba sta izjavila, da sta popol' nonia nedolžna ter da o nameravanem aten-talu nista ničesar vedela. Proces še ni tan. Ljubljana. i gostovanje japonske operne pevk« T„iko Kiwa v ljubljanski operi. Kak« že javljeno pripravlja naša gledališka upra™ gostovanje te znamenite japonske operne pevke, ki je tekom zadnjih treh let gostovala na vseh velikih gledališčih Evrope m Amerike. Umetnica bi gostovala v naslovni vktf Puccinijeve opere »Madame Butterfly*. ceni prihodnjega tedna To gostovanje pa je izvedljivo le v tem slučaju, ako so odnosno vstopnice že v naprej razprodani; Predprodaja se vrši še danes cel dan P dnevni blagajni v operi po slednih cenah, lože v parterju in. L redu po 360 ®-in . nosno 320 Din, balkonske loze po ~3C D partemi sedeži od 80 do 45 Din, bal k od 50 do 30 Din, galerijski po 25 in 20 D»> djaško stojišče stane 10 Din, galerijsko jišče 6 Diu. Uprava opozarja, da je znizan prvotno določene cene ložam za to PreQb‘h. vo. V slučaju, da s strani gledališkega o čnstva ne bode dovolj odziva bi moralo siceir izredno zanimvo gostovanje odpasti-1— Gospa profesor Leposava I*et K«’ predsednica našega Narodnega Ženskeg* voza, je te dni odpotovala v Ženevo, vrši seja upravnega odbora Internacijonal-nega ženskega saveza v zvezi s konferenco o zaščiti deci. Na povratku se bo ustavila v Ljubljani, da poroča o delu uprave v zadnjih dveh letih. Kraj in čas predavanja s ibo pravočasno objavil, za danes le opoz, jamo nanj vsa ženska društva, ki so caai Saveza, pa tudi vsakogar, ki se zanima ^ delo Internacijonalnega ženskega saveza. N. Z. S. iu. 1— 2. letošnji izlet Umetnostno a*®' skega društva se bo vršil le ob Ug^ ^ vremenu v nedeljo, dne 12. junUa t. i • 1 .. vodstvom dr. F. Steleta v LaSko (vozm cUJJ Oeled cerkve (Marija Gradec .(novo odkntt freske iz srede 16. staletja), Iraškega (župna cerkev, sodnija, muzej), cerkva: sv. Mihaela nad Laškim ter sv. Katarine in event. še sv. Krištofa. Sestanek na glavnem kolodvoru v Ljubljani ob 7.30 zjutraj, povratek zvečer. Pešhoje vsega poldrugo uro. 1— Radi snaženja uradnih prostorov je P" pisovalni urad mestnega magistrata v to, dne 11. junija 1927 za stranke zaprt. Izvzeti so le najnujnejši slučaji. 1— Društvo »Treznost« ima v soboto i -škega učiteljišča svoj redni občni zbor. h kateremu vabimo poleg članov in član tudi vse naše prijatelje. . 1— Oddaja ribolova v mestnem ribnjaki' pod Tivolijem. Ker je najemna doba ribolova oziroma gojitve ribarstva v mestnem ribniaku pod podturnskim gradom Olivoli-iem) potekla, oddal bo mestni 'magistrat ribolov oziroma gojitev ribarstva drazbenim potom v najem. Dražba se vrši dne 18. ju-niia 1927 ob 10. uri dopoldne v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 13. Dražbeni pogoji so na vpogled vsak dan ravnotam med navadnimi uradnimi urami in pa objavljeni na magistralni deski. 1— Prireditev Primorcev na binkoštm ponedeljek je usi>ela sijajno. Že^al^^p^pn- četku je zmanj^ao^pros Jiajt^)1jgem Tazp0. je mnogo go« dež ^kropji p08etni' » so bili notranji prostori gosp. B«' rak do zadnjega kotička zasedeni — seveda. Vz mnogo iskalo prostora zaman — tel’ B0 bili prisiljeni zapustiti veselični Radi tega se »Šagra« ni n.oKla . Jodbor Radi nastalih težkoč JEJ ponovit v ne-Primorcev ne more »Bagre delj. k,« r«r"ZSFJiefo° « prireditveni odboi prirejat ftiurod binkoatni ponedeljek ^ 111 7ilhvaliuje Tem potom se Prir®f^Xtkov jetnikom darovalcem peciva m dotatfcov, po veselice ter vsem onim, katei i t»o ^ veselice ter vsem umu., - TVr irediti:v 1a-r.ikoli način pripomogli, J)rihodnje ko dobro uspela. - Na svidenje | leto! 1- 1- Pokrajinska Ljub,iftIia laeijskih in ko‘,a^s^eaišk^ preizkušnja v sporoča, da se ^ du l7. petek 24. junija. Prošnje J junija t. 1. — Odbor, wiw» me. ■ -oMam '.zre^rt, Maribor. m— Društvo odvetniškh n notarskih uradnikov v Mariboru opozarja svoje članstvo, da se vrši v nedeljo dne 12. junija 1927 ob 9 uri dopoldne v zadnji dvorani restavracije pri Stari pivovarni (Halbvvidl) v Mariboru, Jurčičeva ulica VII. občni zbor z obširnim dnevnim redom. Prihodnjo nedeljo, dne 19. junija 1927 pa se vrši V. občni zbor I. krajevne skupine (istega društva) v Ptuju ob 10. uri dopoldne v gostilni »Pri Zamorcu« (g. Mihe tBrenčič). Odbor prosi za polnoštevilno in ločno udeležbo. Pokažimo, da poznamo disciplino in da smo navajeni točnosti v pisarni, v društvu in povsod drugod. Radi tega se bode pričel občni zbor točno ob 9. uri v Mariboru n aslednjo nedeljo (?b 10. uri v Ptuju v smislu pravil ne oziraje se posebej na štivilo prisotnih. Uvažujte to. Tudi sporočamo ,da amo razpos-lali pred dvemi dnevi majsko številko »Odvetniške pisarne«. Ako i™ kateri naročnikov ne bil s,prejel ali nn k kateri na njo naročiti, naj se pisme-obrne ali osebno potrudi do tov. uredni-a ali pa d0 (ov predsednika na Aleksandrovi cesti Stev. ifi. — Odbor. mariborska porota. Težka telesna poškodba. • ^raQce Kernež, 22 leten fant, sin viničar-I ’ P°zneje hlapec v Makolah pri Poljčanah, , n®P°boljšljiv, ponovno predkaznovan pre-^er je bil dne decembra 1926 zona 6^a‘ Prev(‘č srborit, je sedel v četrtek a zatožni klopi pred mariborsko poroto, ^učnega dne je sedel s posestnikovim nom (Lojzetom Kovačičem v gostilni. Po-njeje s° prišli tja tudi fantje Štefan Finžgar, gjv “ Pintar in Ciril Širec. Krnež in Kova-to* Pr^e^a ®'rca nenadoma klofutati. Na-jp ?•? S-a vrgla iz gostilne ter ga obdelala s *n nožem. Končno se je fantu vendarle Posrečilo pobegniti. Ko sta odšla takoj nato Finžgar in Pintar m.stekel pretepač Kernež za nji-pa a kolom f»vlar mu ie uSel> Finžgarja je secev za izvrš^vanip1^''1’-da je bil šest me' nesposoben ter bo osta^Tn ■ pai^ie obrU bo vedno bolehal ajn° Poha'Wjen in Kernež je bil obsojen na 3 leta težke ječe. Sleparski carinik Tihomir Miloševič na zatožni klopi. Afera je znana. j1ič 'ht>m.'r Milopevič je bil svoječasno dnevnica; pri glavni carinarnici v Mariboru. Kot Je imel službeno opraviti s trgovcem Savo Juričem, ki je bil osumljen napačne, deklaracije ter moral položiti globo 30.111 iMn. Obsodba je bila pozneje razveljavljena in Jurič je imel dobiti denar nazaj. Maloševič se mu je ponudil da oskrbi stvar on. V to svrho mu je podpisal Jurič pooblastilo. Miloševič je denar dvignil ter ga pridržal zase. »Na opomin Jur.ičevega advokata, je predložil Pobotnico s falzificiranim Juričevim podpi-T^k' ^Ul^ev advokat ga je ovadil sodišču, službp preiskave je bil Miloševič iz dobi] službo*6^1'. 0(1561 je v Be»grad> kjer je temu Ha i« K^in ®avski carinarnici. Kljub šan ’ J®3n v. zadevi v Beogradu zasli-n, ga pozneje m bilo mogoče naiti da hi Se mu bilo dostavilo vabilo k obravnavi še le p0 interpelaciji v Narodni skupščini so ga prignali v Maribor. Imel bi se bil zagovarjati že pri predzadnjem in nalo pri zadnjem porotnem zasedanju, predvčerajšnjim je sedel končno ven-v'8 ,enkra.t na zatožni klopi. vnrek-°^!ifet 8k^ain'0 arogantno, žalil je vse če itd' Njego^zagovor"Ca? zaSovonlika' Pri‘ Povdarjal je da ga Srba^/šSabsk”®^ ^ 0d^lania vse >B>ila-nič pi- T . ? D: je deK ni nikomur '‘ xin *'azve.n '*unc? ogoljufal na sličen ofrZ ®,r^eje dva druga trgovca, enega za 22.600 drugega pa za 82.705 Din - pač pa so se drugi njemu dolžni. Toda bilo je vse zaman. Stvar je bila Jasna in porotniki so stavljena jim vprašanja »oglasno potrdili, nakar je bil Miloševič obsojen na podlagi § 183 k. z. in 104 s. k. z. na 3 leta navadne ječe. Sodišče je izreklo tako milo kazen zato, ker je upoštevalo, da je obtoženec bolan — ima namreč tuberkulozo. OBČNI ZBOR ZVEZE ZA TUJSKI PROMET V SLOVENIJI. V mali dvorani zbornice za trgovino, obrt ’n industrijo se je včeraj ob 11. dopoldne vršil občni zbor »Zveze za tujski promet«. Zastopane so bile prav častno vse javne in druge korporacije, ki so za razvoj in napn-ori 0Junak iz Like«. Njegovo ime ni samo pri nas dobro znano, temveč tudi v inozemstvu. Povso-di, kamor je prišel, je vzbujal mož s svojo naravnost bajno močjo veliko pozornost. Pet centimetrov debele verige, ki so mu jih ovili okoli prsi, je raztrgal samo s tem, da je enkrat zadihal; poln sod piva, na katerem je pritrjenih še par uteži, dvigne z zobmi; dva konja, ki hočeta zdirjati, ustavi z eno roko. Pravijo, da je najmočnejši mož na svetu! ... Njegova slava pa je vznemirila najmočnejšega Srba Savo Pengačeviča, >3rbskega leva«, tako da ni mogel več spati. Pengačevič je doma v južnosrbski vasi Vladičin han. Od leta 1912 do leta 1918 je bil dobrovoljec. Kot tak se ni odlikoval samo po čudoviti hrabrosti, temveč je doprinesel tudi dokaze naravnost uadčloveške fizične moči. Ko je izvedel, da pride Matijevič v Beograd, kjer bo razkazoval svojo moč, je poslal »Srbski leve redakciji beograjske »Politike« odprto pismo, v katerem trdi, da Matijevič ni najmočnejši mož v Jugoslaviji, kaj še na vsem svetu. Po njegovem, P.engačevičevem skromnem mnenju je najmočnejši mož v Jugoslaviji dr. Dragoljub Mihailovič (?). Da to dokaže, pravi Pengačevič, da je vsak čas pripravljen se pomeriti z Matijevičem v rokoborbi in v dviganju ročk. Pripominja, da upa, da se bo Matijevič temu izzivu odzval. Da si bo vsakdo lahko predstavljal fenomenalno moč »srbskega leva«, naj navedemo samo par točk iz njegovega 12 točk obsegajočega programa: Na glavi razbije 50 kg težak kamen z 8 kg težkim kladivom; vrže 50 kg težko breme v zrak ter je vjame na golo dlavo; 5 cm debel železen drog zvije v venec; 200 kg vrže v zrak ter jih vjame na prsi; z golo pestjo razbije velik kamen, z ostro sabljo se pusti sekati po levi strani telesa itd. Zdi se, da je — če ustreza vse to resnici, »Srbski lev« resen konkurent »Junaka iz Like«! Ni treba poudarjati, da vlada za pred-stoječo tekmo, ne samo v športnih krogih, temveč tudi v javnosti največje zanimanje. Pripominjamo, da pravi zagrebški »Morgenblatt«, ko piše o ostri sablji: »er liisst sich mit einem scharfen Sabel die linke Korperseite zerlleichen«, beograjsko »Vreme« pa, ko piše o neki drugi točki programa »Srbskega leva«; na sebi drži teret 1000 kg. Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, Sifoni, Sollngen Škarje, noži, potrebSCtne lT«»nel‘a,TJ?^in- samo pri blizu PreSernovega spomenika, ob vodi Najnižie cene. »ORIENT 'ERPENTin^ 5§|f| ^JI ■pROOMALNA ' OUNADSKA C. 14 C UUBUANA POUOTROOUIN* SCHNEIDER (VEROVSEM PRVOVRSTNI MATERjAL-NiZKE CFJ msmM&mmm&EEasme* MajbaljBa v Josip Petelinca kolesa in šivalni stroji MaJnilJ« mm. - Tudi m oieaežM« odpi«in«. Mimika Gritzner, Adler Ph&nix. NaJiepSe opreme, pasamaint deti, pneu-matika, Igle za vse sisteme — samo v blisu Preiemovegc jsogssBis ob vodi. LJUBLJANI VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi nsifineiSi in najokusnejši namizni kis is vinskega kisa. Seblevajte ponudbo. Telefon jitev. 2333. TttttftitSno I« Kigij8ni2nvi naj mode me je n r a j e n a klsarna v Jugoslaviji. Pitmirmm » Ljubljana, Dunajska ceste SL ta, Si. reci sir. oneoKšaa TMBMBJ WP LIMB Carinsko poir«dn!lki In *pedlei|ikl buroau »GROM« UUBUANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkam i „GROH“. Telefon 2454. PodruZnlce: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavtja vse v »o stroko spadajočo posle najhitreje - la pod kulantnlml pogoJL I SaetopnOd droSbo spalnih vos S. O. S. sa ekspresne poilljktk Iiivi .{ . , n /v .- iv? MALI OGLASI. Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. •••KSsnata«SMrbrbgg^g.:r Mala soba z električno razsvetljavo v sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava lista. Uradnica samostojna moč z večletno prakso, vešča knjigovod stva, strojepisja in tesno-pisja, išče službo za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe prosi na upravo liBta pod značko .Agilna 1000< Oblačilno blago po globoko znižanih cenah prodaja družba MAKO«, Ljubljana, Dunajska vesta 86, traven Jugo-auto. Premog - Čebin Wolfova l/II. - Telel. 50. Zahvalnica. Gosp. lekarnar Blum, 8» botica. — Čast mi je obvestiti Vas, da so mi Vaše Larucin kapsule jako dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanja povsem prenehalo. — S spoštovanjem K. M., M* ribor. — Larucin kapsul« se dobivajo po Din 20.— po vseh lekarnah. Glaviio skladišče: Apoteka Blum-Subotica. Gospodična išče posojilo do 3000 Din za dobo enega leta, katerega bi odplačevala mesečno 250 Din z obrestmi. Ponudbe na upravo lista pod »Dobre obresti«. TIS K A R N A .MERKUR- SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 2852. TELEFON ŠTEV. 2852. Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela indigo papir, barvni trakovi, barva za štampiljke dobite vedno najceneje pri LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 6/jj^. LIUBLIANSKA KREDITNA f Centrala: -- DUELjANA, DUNAJSKA CESTA-Podružnice: Brežic«, Celje, Črnomelj, Kranj, °oorfca. kovič, Novi Sad, Ptuj. Saro|evo, * * Trs«. AGJBNCK) A: Loa*,ee- Iffiijll Ulit: liili lili. M: i, «3. M11511. S« priporoča sa vse bančne posle. Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Meri ikur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani. m lil mi'Uh m i HI MM BB—M Ul M—— BBM—MB— BBB Bm—M—■—B——WB»MWBŽ ' *#*’**•■ Marcel Prdvost: 40 j Don' Juanke. Beli dan je planil v sobo in Justina je ugasnila nočno svetilko, ki je izgledala le še kot žalostna rdeča točka. — Gospa Engelinann je telefonirala, je dejala. — Tako, kaj pa je hotela? — Dejala je, da je hotela govoriti z gospo komteso »radi poslopja«. Dejala je, da bost egospa komtesa že razumeli. — Da, razumem, ali je hotela priti k meni? — Da, potem pa je dejala, da po četrti uri ne more več zapustiti banke. — Telefonirajte ji takoj, da pridem k njej v banko. Moram priti malo na svež zrak. Avto naj mi sledi. Nekaj časa bom hodila peš. Toda mesto obleke iz sivega jerseya mi dajte moj zadnji kostem od Redferna. — Draga prijateljica, ravno o pravem času prihajate. Ravnokar sem podpisala zadnji akt. Toda zakaj ste se potrudili semkaj? Saj ni bilo nič nujnega... Hotela sem vam prinesti odgovor glede prodaje vaše hiše... In obenem sem hotela porabiti priliko, da se z vami nekoliko pomenim. Celo večnost vas že nisem videla. — Lepo, je dejala Albina, ko je sedla. (Med njima se je odigravala neke vrste prijateljska telepatija.) Tudi jaz sem občutila željo, da vas vidim. Danes sem slabo razpoložena. — Jaz pa sem mislila, da je vse v redu. Albina je napravila nejasno kretnjo. S Kamilo ni j bila tako intimna kot z Berto. Kamiline preveč fan- I tovske navade so Albino odbijale, kajti Albina je kljub vsemu vedno zelo gledala na zunanjost, ostala je vedno prava dama in se kretala samo v aristokratskih krogih, kamor Kamila ni imela dostopa. Kamila, ki je bila z delom preobložena, je malo zahajala v družbo in obe sta se predvsem srečavali pri Berti. Obe sta se pa visoko cenili radi svoje inteligence in sta se v zaupnih slučajih spraševali za medsebojni svet. Ker je hotela sedaj Albina spremeniti svoje življenje, kar je bila glede finančnih posameznosti precej zamotana zadeva, se je naravno obrnila na Kamilo. — Imam kupca za vašo malo palačo, je dejala Kamila, z vsem, kar vsebuje. Opremo, ki vam je posebno na srcu, lahko odnesete do vrednosti 100.000 frankov. Sicer kupec še ne ponuja zahtevane cene, toda prepričana sem, da jo bo slednjič le sprejel. Kdaj se boste izselili? — V kakih dveh mesecih, če ne nastanejo ovire za moje načrte. — Ali se bojite česa? Albina se je nekoliko obotavljala, potem pa je odgovorila: — Ne predvidevam ničesar, toda v takih zadevah lahko malenkost ovrže vse. — Res je, je dejala Kamila. Obedve sta sedeli na kanapeju pod knjižnico. Ko je Kamila videla krasni Albinin obraz, si je dejala: »Kako je lepa!« Pri tem je pomislila nase in bilo ji je hudo pri srcu. Svoje bogastvo in inteligenco bi bila rada zamenjala za Albinino lepoto, da bi jo ponudila možu, ki ga je ljubila! Albina pa si je mislila: »Njene oči so še vedno občudovanja vredne in v obrazu ima nekako azijatsko nobleso. Izgleda sicer nekoliko bolje kot lani, toda odkar je bila ranjena, se suši od dne do dne iii izgleda že kakor trska!« Globoko pomilovanje ji je ostalo v srcu in objela je strastno, a žalostno | Židinjo. — Vi, Kamila, je dejala, imate več kot lepoto, vi imate magnetizem svojih oči, ki se mu ne more nihče ustavljati. Ne poznam pogleda, ki bi ga mogla primerjati z vašim. Kamila je preživljala enega onih tragičnih trenutkov v življenju, ko bolno srce kakor posušena zemlja popije vsako kapljico, ki pade nanjo, vsrkava vse, kar hladi njegovo vročinsko strast. — Ali je res? je odvrnila. Ali se vam ne zdim čisto okostenela in ostarela? Saj veste, da še nimam sedemintrideset let. — Vem, toda izgledate mnogo mlajša. — Za žene naše dobe je ta starost še mladost. Ali ne bi našel na meni dopadanje moški, ki se bliža štiridesetim letom? Morda pa le? Nekaj časa opažam ulici, v gledališču in v prodajalnah, da me moški gle‘ dajo. Včeraj sem zopet imela za to dokaz. Ko se je zvečerilo, sem se vračala peš domov in tu me je na «esti nagovoril zelo eleganten mladič. Pustila sem se nekaj časa spremljati, govoril mi je banalnosti... Kar j pač moški v takem slučaju govore... Toda pila sem j naravnost njegove besede, kajti izražale so pravo, ne-j strpno poželenje. Mislila sem si: »Tema je in ne vidi j me.« Zato sem stopila pred bajno razsvetljeno izložbo i parfumerijske tvrdke in ga pogledala v oči. Toda postal je le še bolj vsiljiv. — Rada vam verjamem, je dejala Albina smehljaje. Z vašimi očmi... (Dalje prih