štev. 91
O Ljubljani,«petek, fine 28. aprilu 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec f, „ 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 201— za pol leta „ „ 10"— za ietrt leta „ „ 51— za cn mesec „ ,, 1-70
Za poSIlj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
----dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi se
jte vračajo; nefrankirana pisma st ne sprejemajo. (lredniSkcga telefona Stev. 74.
Političen list m slovenski narod
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vež ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. ur) popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. llpravniSkega telefona Stev. 188.
Šolsko strahovlado.
Že večkrat smo opozarjali na to da naš sedanji zistem goji tako nenaravne razmere, da postaja javna nevolja vedno večja. Ni nobenega dela javne uprave, v kateri ne bi slovenskemu ljudstvu sovražni elementi nastopali z vedno večjo predrznostjo in z neznosno aroganco. bdi se, kakor da za ubogo slovensko paro ni več rakonov, in odkar se je na novo pod Dežmanovimi grab-ljami zvarila liberalna nemškutarska zveza, postaja objestnost izvestne gospode že kar abnormalna. Dokaz za to je povelje do uči-teljstva zaradi časopisja. Dobili sme v roke izvod tega simptomatičnega dokumenta, pisan seveda v nemščini, ki ga tu prevajamo. Okrajni šolski svet piše »vsem krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom* sledeče :
C. kr. deželni šolski svet je izvedel, da se na nekaterih šolah rabijo šolski otroci za iznašanje političnih časopisov, ki včasih o obstoječih šolskih napravah razpravljajo v nepovoljnem in sovražnem smislu (in ab-falliger und gehassiger Weise). Ker je tako postopanje v nasprotju z določbami § 27. šolskega in učnega reda z dne 20. avgusta 1870, se mora tem resneje siliti k njega od stranitvi, ker pridejo z iznašanjem časopisov poverjeni otroci često v položaj, da izvedo o njihovi vsebini in bero članke, ki so sposobni, spraviti v najobčutnejšo nevarnost šolski red in vzgojno delo (das Er-ziehungswerk !).
Krajni šolski svet (šolsko vodstvo) se torej pozivlje, da takoj uveljavi določbe § 27. šolskega in učnega reda z dne 20. avgusta 1870 in z vsemi na razpolago mu stoječimi sredstvi dela na to, d i se poraba otrok za iznašanje političnih časopisov brezpogojno odpravi. Morebitna zaznanja v tem oziru se naj nam naznanijo.
Tako ta listina.
Takoj so učitelji začeli preganjati »Domoljuba". V šolah so otrokom pridigali, kako silno strogo je prepovedano, vzeti »Domoljuba* ali pa — groza ! — »Bogoljuba" v roke. Visoke cesarske kraljeve oblasti so obsodile ta lista in tudi še neki drugi silno nevarni časnik, ki sliši na ime »Slovenec". Kakor živega oglja ali kakor strupenega gada se morajo otroci izogibati teh listov in se jih niti ne dotakniti. Strahovito resno so se držali, ko so to pripovedovali, kakor rimski avgurji, kadar so prorokovali iz ovčjega droba.
Otreci so poslušali to modrovanje, kakor sploh poslušajo vse, kar se jim pripoveduje. A kmalu je prišlo hujše. Zapela je šiba, — saj pravi ukaz, da se naj rabijo vsa sredstva — otroke so zapirali in še drugače občutno kaznovali, samo zato, ker so svoje starše ubogali in šli iskat zanje časopis Dobro vedoč, da se prikupijo visokim gospodom pri visokem c. kr. šolskem svetu, & nastopajo z vso mogočo sitnostjo in °blastnostjo, so šli celo na pošte in tam Prepovedovali poštnim uradom, da ne smejo niti pisem več dajati otrokom, da bi jih nesli domov, kajti — tako modruje visoka šolska oblast — tudi pri tej priložnosti bi utegnilo priti otrokom kaj do vednosti, pri čemur bi se njihov slavni „Erziehungswerk" pokvaril.
Stvar postaja smešna in je sama na sebi nepomembna, ker je neizvedljiva A kaže nam vsega duha uprave pod sedanjim zistemom. Zato nekaj opazk:
1.	Visoki c. kr. šolski svet vojvodine Kranjske ne pozna šolske postave. To je žalostno zanje in za šolstvo. § 27. šolskega in učnega reda se namreč glasi: »Učitelju je prepovedano učencem nakladati opravila in dela, katera se ne vjemajo s šolsko odgojo ali se nikakor ne vežejo z učnim namenom". To je vse kaj druzega, kakor pa ukaz »visokih" gospodov. Učitelju se lahko prepove, da ne sme v š o 1 i dajati »Naroda* otrokom, da ga neso domov. A otrokom za-povedati, da ne smejo ubogati svojih staršev, če jih ti pošljejo na pošto ali k skupnemu poverjeniku po časopise, — to je ne Ie n e p o s t a v n o , ampak naravnost protipostavno, ker je zoper temelje državljanske svobode.
2.	»Visoki" gospodje s tem tudi jako slabo služijo ugledu šole in učiteljstva. Že zdaj »Učit. Tovariš" preklinja tiste oblasti, ki učiteljem vedno le nalagajo bremena, a jim ne priskrbe nikoli zaželenega zboljšanja. Vedno bolj leze šola v neplodni, duhomorni birokratizem, ki hoče iz učitelja imeti stroj brez volje in samostojnosti. Zdaj pa hočejo iz učiteljev imeti še žandarje in vohune. Po pravici zahteva učiteljstvo, da se mu plača zviša, če se mu tako posli množe. A kaj pravi k temu ljudstvo? Že zdaj godrnja in gleda z velikim nezadovoljstvom, kako ukrepajo o šolstvu ljudje, ki se niti najmanj ne zmenijo za krajevne razmere in za potrebe ljudstva, ki z oblakov doli pošiljajo najbolj neumestne ukaze in dajejo vse to izvrševati na ljudske stroške. S takimi odioznimi ukazi se prepad med šolo in med domom samo še širi; namestu da bi sodelovala, bosta vedno bolj v boju, in nesrečna žrtva tega bo otrok, ki ga smatrajo zdaj megleni teoretiki za preizkuševalnega kunca svojih sivih teorij.
3.	Visoki c. kr. deželni šolski svet pa tudi ne ve, kaj pomenja uradni-š t v o v konstitucionelni državi. Gospodje morajo vedeti, da je uradnik od ljudstva plačani služabnik, katerega dolžnost je zakone izvrševati, ne pa samovoljno delati novih. Odgovorni so pred ljudstvom in dolžnost časopisja je, da jih kliče na odgovor pred javnostjo. Ce to ne pomaga, so še sredstva, da se pomaga zakonom do veljave!
Strossmover-jevi sromotivci.
Naši liberalni listi so kaj ponosni na svojo »znanstvenost". Kako se pa razumejo na znanstveno in kritično raziskovanje zgodovine, to nas pouči goriška »Soča* od 26. aprila t. 1. Prosvetljene glave, ki polnijo njena predala, so zavohale v reškem »Novem listu" glasoviti govor Stross-mayerjev na vatikanskem koncilu in ga z uprav liberalno znanstvenostjo prepisale. Da bi vsaj povedali, kje so ga staknili; pa kaj še: pod črto so veleučeno razložili svojim bralcem, da mislijo, da so svojim čitateljem vstregli, če so priobčili ta Strossmayerjev govor, ki mu je prinesel »svetovno slavo". Najbolj smešno pri celi stvari pa je to, da celo ta opombica ni originalna, ampak tudi povzeta iz »Novega lista".
Tudi mi kaj radi vstrežemo »Soči", dasi ni vredna tolike pozornosti, in ji povemo, da naj drugič bolj vestno pazi na tiste vire, od koder zajema svojo modrost. »Novi list" ni povedal, odkod je vzel ta go^vor Stross-mayerjev in kdaj ga je ta govoril; to pa ni
znanstveno. Mi pa dobro vemo, kako je ta govor nastal. Strossm?yer je baje dopisoval z Dollingerjeco: dokazano to ni in
0	tem doslej ni mogoča nobena definitivna sodba. Dollin-ger je v svojih »Rimskih pismih" zabavljal na vso moč črt-z primat; to so pa ; podtaknili deloma škofu D u p a n - j
1	o u p u , deloma Strossmayerju: i vse to so zvarili skupaj in tako je nastal ta »glasoviti govor", ki ga je prinesel »Novi list".
Avtentične zbirke aktov in dekretov vatikanskega zbora pa tega govora nikjer nimajo: nima ga tudi ne s t e -nografski zapisnik koncila! Ce hočete vedeti golo resnico, je bila styar tale: V XXXI generalni kongregaciji, kjer se je zaključila debata o dekretu o veri, je bilo naznanjenih osem govornikov, med njimi S t r o s s m a y e r. Ta je potem imel svoj znameniti govor, ki pa je skozinskoz drugačen, kot tista potvora, ki jo prinašata »Novi List" in »Soča". Tako, kakor pišeta ta dva »svobodomiselna" lista, Strossmsyer še govoriti ne bi mogel: bili bi ga eksko-municirali, kar pa se ni zgodilo. Stenograf-ski zapisnik (Acta Congr. general. II 43 sqq.) prinaša cel govor. Strossmayer ni govoril prav nič o primatu, ni zinil besedice o sv. Petru in jezuitih, ampak je cel čas le grajal nekatere formalne napake dekretov, ki po mnenju Stressmsjerjevcm niso bili napravljeni v smislu Tridentinskega koncila. Vla-dika bosenskosremski je zahteval, naj se neka formula izpremeni, da se bo glasila: »Sedectibus Nobiscum et iudicantibus e t definientibus universi orbis epis-copis". Potem se je hudoval nad tem, da neki dekret vatikanskega koncila preestro prijema protestante. Kardinala predsednika de Angelis inCapaltistaga večkrat opozarjala, da ne govori k stvari, in sicer popolnoma opravičeno, kajti rajni vladika je bil zelo gostobeseden. O primatu in nezmotljivosti ni škofStrossmayer v tem svojem g 1 a s o vitem govoru zinil besedice.
Ko je Stros3mzyer začel povdarjati, da treba pri koncilih moraličnega soglasja, kadar se gre za kako definicijo in da nima odločevati večina, je s to napačno trditvijo razburil škofe, ki so glasno ugovarjali. Zapustil je govorniški oder z besedami: »Jaz protestiram proti ..." Razburil je celo Manninga, škofa, ki ga drugače liberalni listje hval jo kot »sovražnika jezuitov" in početnika takozvanega »reform-katolicizma".
Tako govori znanstvena in kritična zgodovina. Ce pa ima gospoda okoli »Novega Lista" in »Soče" druge, doslej še ne objavljene listine, na dan ž njimi! Samo drznih potvar naj ne podajejo kot resnico!
Rusko-ioponsko vojska.
Kaj se godi na morju?
Zanesljivih vesti o združenju Neboga tovega in Roždestvenskega brodovja še ni. Uradnega poročila, da je Nebogatov plul mimo Singapura, do opoldne še ni bilo, od Singapura do združitve obeh brodovij bo pa treba Rusom prevoziti še okolu 700 milj, t. j. tri dni.
Japonski admiral Kamimura bo menda poizkušal zadržati Nebogatova in je zato baje že pred dnevi — ako je dotični vesti verjeti — z 20 ladjami odplul proti jugu, lahko se pa zgodi, da pride med dva ognja, ker nekatera poročila govore, da je Roždestvenskij poslal nekaj ladij Nebogatovu nasproti. Admiral Kamimura računa na hitrost svojih mogočnih oklopnic, ki mnogo nad-kriljujejo obrežne oklopnice Nebogatove. Admiral Togo je iz varnostnih razlogov baje res preložil svojo pozicijo od eksponiranih Peskadores otokov 1500 kilometrov proti severu v luko Masampho v korejski morski cesti.
Včeraj smo poročali, da je kabel pri Hainanu prerezan. Nekateri trdijo, da so to storili Rusi, drugi pa trdijo, da je to delo Japoncev, ki so hoteli s tem preprečiti, da bi se Roždestvenskij brzojavnim potom sporazumeval z Nebogatovom e združevanju obeh brodovij.
Angleški mornariški pisatelj Jane se je izjavil, primerjajoč moč obeh sovražnih brodovij, za Japonce zelo neugodno. Njegovo mnenje je, da se zato Togo ne bo sedaj spustil v kako veliko pomorske bitko, ampak bo prej poizkušal Ruse kolikor mogoče oslabiti.
S a i g o n , 27. aprila Včeraj dopoldne so zapustile vse ruske prevozne ladje, kakor tudi bolniška ladja »Orel" notranji Kamranski zaliv. Rusko brodovje tvori izven zaliva velik polukrog, ki se razteza od Varelskega rta do poluotoka Kam-ranka. Ruske torpedovke vrše poizvedovalno službo na vse strani. Admiral Roždestvenskij pričakuje najbrže Nebogatovega brodovja. Francoski admiral Jonquieres si je na križarici »Descartes" ogledal rusko brodovje in se nato povrnil v Saigon Tovorne ladje, ki so jih nedavno zaplenili Rusi, imajo nemško zastavo.
Manila, 27. aprila. Tihotapska ladja „Carley" je v Gunevalesu naložila strelivo za baltiško brodovje. Ladja je odplula na visoko morje. Japonci jo bodo razstrelili, kakor hitro jo srečajo.
P a r i o , 27. aprila. »Temps" poroča iz Tokia: Sedaj se opaža med prebivalstvom vprvič po pričetku vojske razburjenje. Japonci ne zakrivajo več svojega vznemirjenja, odkar se je prikazalo rusko brodovje v južno-kitajskih vodah. Ljudstvo pričakuje z napetostjo poročil o gibanju baltiškega brodovja. Po splošnem mnenju se bo brodovje Roždestvenskega, vsaj za čas, držalo izven obmejne črte kitajskega morja. Pomorski trgovski krogi pa domnevajo, da bo izkušal Roždestvenskij pluti po Tihem oceanu do Vladivostoka.
London, 27. aprila „Dai!y Telegr." javlja iz Honkona: Semkaj so dosla poročila, da sta se združili baltiški brodovji na visokem morju južno od Kamranskega zaliva ( ? ). Tukaj so vsi prepričani, da se bo združeno rusko brodovje naslanjalo na otok Hainan kot oporno točko za svoje kre-tanje.
Pariz, 27. aprila. »Matin" poroča iz Peterburga: V mornariškem generalnem štabu zelo dvomijo nad vestjo, da se je med japonskim in ruskim brodovjem že vršila bitka, dasi teh poročil ne dementirajo naravnost. Povdarjajo, da doslej ni o bitki nobenih oficielnih poročil. Dobro obveščeni krogi trdijo, da so došla v Peterburg zanesljiva poročila o gibanju baltiškega brodovja, ki je prekinilo svojo severno smer, ko je zapustilo Kamranški zaliv in se obrnilo proti javanski obali, da se združi z Nebogatovom, ki je Ie dva ali tri dni hoda oddaljen od točke, namenjene za združitev.
London, 27. aprila. „Dai!y Telegr." poroča iz Tokia, da je popolnoma neznano, kje se nahaja brodovje Roždestvenskega. Pričakujejo, da se bosta združili brodovji v sre !o ali vsaj v četrtek. Priprave Japoncev proti Roždestvenskemu so izgotovljene. Togo je baje v izvrstnem stritegiškem položaju. Torpedolovci, ki se nahajajo v Čifu, se baje pripravljajo, da uidejo iz luke.
London, 27. aprila. „Daily Mail" poroča iz Pckina: Japonski poslanik je izročil kitajski vladi protestno noto s pret-njo, da se bode japonska vlada v slučaju, da se ji ne ugodi, poslužila najhujših repre-salij. Japonska označuje v noti kot kršenje nevtralnosti to, da je Kitajska v Sangaju prevzela nabavo Walespremoga za ondi internirano rusko ladjo »Askold". Križarka je baje sprejela na krov 1000 ton premoga. Japonska izjavlja, da bo postopala s silo, če ne bo kitajska pristaniška oblast to početje ustavila.
London, 27. aprila. »Times" javlja iz Peterburga: V mornariškem ministrstvu
menijo, da bo admiral Roždestvenskij če le mogoče preložil bodočo bitko na 30. t m, ker obhaja ta dan svoj 35 službeni jubilej. Zato domnevajo, da bo admiral po ruskem čestitem običaju ta dan proslavil z bitko.
V Mandžuriji.
V Mandžuriji izvršujejo Rusi krepko rekognoskacijo, kar pričata naslednji brzojavki :
Peterburg, 27. aprila. General Linevič je včeraj brzojavil carju : Na našem levem krilu nadaljujejo naše prednje straže svoje gibanje. Sovražnik je napadel 22. t. m. neki naš oddelek v prelazu, deset vrst južno od S i m i a o d z i j a. Naši so odbili sovražnika, ki se je umaknil v vas Padzi-adzi. Konjenica nekega drugega našega oddelka se je spopadla pri Lamalniskera prelazu iu pri Davangulinu z nekim oddelkom sovražnikove pehote. Po streljanju se je sovražnik umaknil proti Ufanlovu. Dne 23. t. m. je zasedla naša konjenica vasi Simenpu in Ufanlov. Naše topničarstvo je pregnalo s streljanjem pred fronto naše armade sovražnika iz njegovih utrdb in neke sosedne vasi Boj je bil štiri do pet vrst od Kaju-ansjana. Sovražnik se je umaknil za zadaj ležeče griče, kjer je zgradil za svojo obrambo tri vrste eno za drugo ležečih utrdb.
Peterburg, 27. aprila. Linevič je včeraj poročal: Dne 23 popoldne je bila naša konjenica zapletena v boj z Japonci pri Cinciatunu. Japonci so se morali umakniti.
London, 27. aprila. .Daily Mail" javlja iz Tokia: Po poročilih iz glavnega stana so Rusi dovršili ozkotirno železnico Tšan šin Kirin in zgradili ob progi mno?o skladišč. Ruska konjenica se zadnje dni živahno giblje in izkuša ob progi prodreti v naše vrste. Japonske prednje straže pa so odbile vse napade.
London, 27. aprila. ,DaiIy Tele-graph" javlja iz Tokia : Pri Cicikarju popravljajo vse ceste in mostove in jih utrjujejo. Po poročilih iz glavnega stana bo brezdvomno ta kraj torišče prihodnje bitke. Japonska ofenziva?
London, 27. aprila. »Times" poroča iz Peterburga: Vsa poročila, ki dohajajo generalnemu štabu iz glavnega stana, javljajo soglasno, da so Japonci na celi črti začeli z o f e n z i v o. Ne ve se pa za smer sovražnikovih napadov. Večina v glavnem stanu meni, da je japonska ofenziva naperjena proti neki točki med Harbinom in Vladivostokom, da pa bodo Japonci navidez zvijačno napadali progo Harbin-Cicikar.
Kitajski poljedelci.
General Dobronravov, poveljnik ruskega oddelka pri Hunčžulinu, je izdal oklic na Kitajce, v katerem jih poživlja, naj gredo na polje delat ter jim obeta svoje varstvo. Oklic se konučuje z besedami: „t'et let živim v Mandžuriji; Kitajci me poznajo še izza moje službe v Kajnarisjenu, kjer smo se tako dobro razumeli, da so postavili Kitajci spomenik z napisom: Mir in soglasje bodita med nami vsemi! Sprejmite moj odkritosrčni nasvet, lotite se svojega dela, obdelujte mirno svojo zemljo, ki vas redi. Gospodar neba in zemlje bodi edini nad nami; on nas sodi. Bodite pošteni, pobožni in srečni!" Okoli Harbina se začenja polagoma poljsko delo.
Ruska naročila.
Ruska vlada je pri pruskih tovarnah naročila 200 milijonov patron.
Ruska mobilizacija.
London, 27. apr. .Times« poroča iz Peterburga: V zadnjih dneh so odposlali po posebnih vlakih na bojišče 25.000 mož, ki so jih vzeli iz različnih polkov moskovske garnizije. Odslej se bodo vedno posluževali tega načina odpošiljanja in ojačenja armade in bodo to izvrševali po vseh vojaških okrožjih.
Uhtomskij pred sodiščem.
Pod predsedstvom podadmirala D.kova je sestavljeno v Peterburgu vojno mornariško sodišče, ki bo preiskovalo vzroke ka tastrofe z dne 10. avgusta prešlega leta, ko je bilo poraženo portartursko brodovje in admiral Vitheft ubit. Za Vitheftom je prevzel poveljstvo knez Uhtomskij, katerega dolže, da je zakrivil poraz. Pred sodišče so poklicani vsi mornariški častniki, ki so se vrnili iz Port Arturja. Kontreadmiralu Vi-renu so poslali poziv v japonsko vjetništvo, kakor tudi drugim vjetim častnikom. Obravnave bodo tajne. Če bo Uhtomskij spoznan za krivega, bo najstrožje kaznovan, najbrže ustreljen.
Zasedanje deželnih zborov.
Z Dunaja poročajo, da v prihodnjem zasedanju češkega deželnega zbora ne bo obstrukcije. Celo Schonererjevi pristaši ne nameravajo obstruirati začasnega proračuna, predlog o podporah za pe uimah oškodovane in volitev komisij.
Tudi Čehi so mirni in najbrže ne bodo : obstruirali v poletnem državnozborskem za- j sedanju. Med zasedanjem češkega deželnega
zbora bo zboroval tudi nižjeavstrijski dež. i zbor, o drugih deželnih zborih se pa še ne j ve, če bodo zborovali istočasno s češkim dež. zborom
Češki višji deželni maršal knez Lobko-vic je bil včeraj na Dunaju pri cesarju in pri ministiu za notranje stvari grofu By landt - Rheidtu, ki se je tudi posvetoval s češkimi poslanci, ki so na Dunaju.
Parlamentarni položaj.
Poslanec Kaftan je izdelal poročilo o prekoračenju proračuna pri zgradbi novih alpskih železnic. Poročilo je sestavljeno v obliki, ki jo je določil pododsek in se bo predložilo železničarskemu odseku.
Kriza na Ogrskem.
Glasilo ogrske neodvisne stranke poroča iz dunajskih vplivnih krogov : Naj-starši sin nadvojvode Otona, nadvojvoda Karol Franc Jožef, bi bil imel nastopiti daljše potovanje v inozemstvo. Določen je bil že načrt za potovanje in imenovani njegovi spremljevalci, a cesar je odpovedal potovanje. Med dunajskimi aristokraškimi krogi se govori, da so za nadvojvodo priredili posebna stanovanja na budimpeštanskem dvoru. Mladi nadvojvoda bo baje imenovan za prestolonaslednika in meseca maja prideta cesar in nadvojvoda skupaj v Budimpešto.
Med opozicionalnimi poslanci se dela na to, da se za slučaj, ako ne odstopi Tisza, izvoli parlamentarna kontrolna ko misija, ki naj bi nadzorovala vsak čin vlade. Nemažarski poslanci nameravajo vložiti v ogrski zbornici posebno adreso. Govorili bodo o adresi zastopnik Rumunov, Srbov in Slovakov. Adreso bado razdelili v vseh rumunskih, srbskih in slovaških okrajih.
Združitev Krete z Grško.
„Standardu" je brzojavil dunajski poročevalec: Iz zanesljivega vira sem izvedel, da v varstvo Krete določene štiri velevlasti nikakor ne bado izpremenile svojega sklepa glede združitve Krete z Grško. Angleško brodovje, ki mu poveljujeta admirala Dom-ville in Grenfell. križari v bližini Sude. Križarice „Diana", „Juno" in „Leviathan" ter torpedovke ^Albatros", .Desperate", »Foam'' in „Star" so odjadrale v Marmo-rico.
Bruseljski „Petit Bleu" poroča iz Aten: Vstaši so gospodarji celega krečanskega otoka. Le v treh obrežnih mestih, kjer je mednarodno vojaštvo, je še po imenu vladar generalni guverner princ Jurij.
Angleške skrbi zaradi novih topov.
„DaiIy Graphic" priobčuje senzačen članek o novih velikih angleških topovih za brodovje, ki se niso izkazali. Za oboro-ženje 15 najnovejših ladij namenjenih 35 3048 cm topov je bilo že po 50 ostrem strelu nerabnih. Poizkusi z novimi 15 24 cm topovi so dokazali, da so pomanjkljivi. Japonci so kupili na Angleškem 16 velikih topov za svoje bojne ladje, a v bojih mesca avgusta je razpočilo sedem topov. Angleži so vsled teh odkritij jak® razburjeni.
Dogodki na Ruskem.
Peterburg, 27. aprila. Strah pred pravoslavnimi velikonočnimi prazniki - je vedno večji. Govori se, da se bodo zgodile o Veliki noči ponoči vlzakovi in Kazanski katedralki grozne stvari. Od sobote nadalje bo stražilo vojaštvo banke, vodovodne postaje, poslopja vlade, orožništva in vojašnice. Prebivalstvo še vedno zapušča Peterburg. Carjeva družina bo letos praznovala Veliko noč v Carskem selu in ne, kakor druga leta, v peterburški zimski palači.
Peterburg, 27. aprila. Uradni brzo-jav zanikuje poročilo neke londonske brzojavne posredovalnice, da je z drugimi anarhisti zaprta Leontjeva nameravala napad na carico-vdovo. Tudi ni res, da je Leontjeva poizkusila, da bi bila imenovana za dvor-nico.
Peterburg, 27. aprila. Z ozirom na razširjene vesti o nemirih, ki bodo meseca aprila in majnika, je izdal generalni guverner na prebivalstvo ©klic, v katerem naznanja, da vlada ne bo dopustila nikakih nemirov in bo najodločnejše nastopila proti vsakemu poizkusu, kaliti mir.
Sdimskaja-Bolja, 27. aprila. Danes so prijeli nekega Žida, pri katerem so našli zavoj prekucijskih oklicev. Židje so poizkušali oprostiti aretovanca, a se jim poizkus ni posrečil, dasi se streljali in rabili nože.
P e t e r b u r g , 27. aprila. Vlada je za 1. majnik odredila jako obširne priprave. Uradi so dobili naročilo, pri najmanjših nemirih nastopati najostreje. Pomnožili so vojaške čete v Peterburgu in po večjih mestih. V Carskem selu so namestili še dva polka, da bodo skrbeli za varnost carske rodovine, dostojanstvenikov in poslanikov. Vojaštvo bo stražilo poslaništva in palače velikih knezov.
L v o v , 27. aprila. Tukajšnji listi poročajo, da najema ruska vlada za državne tovarne orožja v Peterburgu in Moskvi delavce na Dunaju, Gradcu, Berolinu, v Lip-
skem in Draždanih, ker so sklenili stavkati domači delavci.
Zanimiva izjava.
„Courrierde Bruxelles" je prinesel članek socialista F. Chauvelona e ločitvi cerkve in države na Francoskem. Izvajanja pisateljeva ostro osvetljujejo nagibe in namene, ki vodijo francoske politike pri tem delu, posebno pa socialiste.
Chauvelon dokazuje, da se morajo posebno socialisti v prvi vrsti zanimati za ta zakonski načrt, ker pomenja v francoski kulturni zgodovini novo dobo: prvi večji korak do uresničenja protikrščanskih načel ali kakor pravi on: važen pojav evolucije posvetnega duha. Katoličani sodijo prav, če smatrajo smer francoskih socialistov za ne gacijo Boga.
Ta ateiški socialni reformator kaj dobro označuje najgloblje smisel zahteve, naj se cerkev in država ločita; on pravi : „ L o -čitev je vidni izraz ideje, da posvetni stan zadošča sam sebi; ta zakonski načrt pome-nJ av popolno zmago ateiških načel inje nekaka zarja s o c i-a 1 i š k e dobe."
Nova transvaalska ustava.
V transvaalsko zbornico bo imenovala vlada poleg guvernerjevega namestnika 6 do 9 članov, izvoljenih bo pa 30 do 35 zastopnikov. voliti bodo smeli le beli državljani, zamorci bodo izključeni. Razprave bodo angleške, a predsednik bo imel pravico dovoliti posameznim govornikom, da bodo smeli govoriti nizozemski.
Bo] proti jetiki.
Odborova seja „ Kranjske podružnice avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih " v soboto, dne 15 t. mes, ob 5 uri popoldne v tukajšnji mestni dvorani. Predsednik dvorni svetnik F. Schaschel poroča o korakih, ki jih je ukrenil od zad -nje seje sem, osobito o spomenici, s katero je osrednjemu društvu razložil na Kranjskem vladajoče razmere in težkoče, ki so vzrok, da podružnica pri občinstvu ne najde tolike zaslombe in gmotne podpore, kakor bi bilo z ozirom na važni človekoljubni namen želeti. Predsednik prosil je vsled tega osrednje društvo, da naj kranjsko podružnico tudi gmotno podpira. Glavni tajnik bil je pred kratkim na Dunaju, da si je ogledal tamkaj poslujoče oskrbovalnice za jetičnike. Pri tej priliki izreklo je predsedstvo esred njega društva laskavo priznanje na dosedanjem delovanju in na namerah kranjske podružnice in je obenem zagotovilo, da se ji že tekom tega leta odkaže stalna podpora. Ce se bode že letos izplačala subvencija, ki jo je vlada obljubila pomožnemu društvu za bolne na pljučih, bode prispevek, ki ga bo kranjska podružnica leto za letom dobivala v svrho izvrševanja svoje naloge, prav izdaten!
Nato poroča tajnik o oskrbovalnici za jetičnike, ki posluje na Dunaju v XVI. okraju. Iz praktičnih ozirov in ker se je to izkazalo kot prepotrebno, zvezana je ta oskrbo-valnica z otroškim zavetiščem. Tudi v Ljubljani bo kazalo, obenem z oskrbovalnico ustanoviti otroško zavetišče. Uspehi so izvrstni in raste zaupanje občinstva od dne do dne, tako da se vedno češče dogaja, da prosijo jetične rodbine same za pomoč, o«i-roma za intervencijo oskrbovalnice. Največkrat jih pa seveda ubožni očetje, duhovniki in zdravniki naznanijo in priporočijo oskrbovalnici.
Poročevalec je prepričan, da se bode v Ljubljani takoj dalo ustanoviti oskrbovalnico in eventualno tudi otroško zavetišče, kakor hitro bodejo podružnici zagotovljene subvencije od strani poklicanih javnih faktorjev, tedaj od osrednjega društva, oziroma vlade, od deželnega zbora in občinskega zastopa ljubljanskega. Kranjska hranilnica je že izjavila, da je pripravljena, podružnico redno podpirati, če bodejo to storili tudi imenovani javni faktorji. Treba je le, da tudi občinstvo ostane zvesto podružnici, tako da bode ta mogla računati s čim večjim številom članov in podpornikov.
Na to poroča blagajnik, ravnatelj A. a h r o blagajniškem stanju. Skupno z ustanovnim prispevkom kranjske hranilnice, ki znaša 1500 kron, nabrala je podružnica od svoje ustanovitve dne 4. julija 1904. pa do danes 5869 kron 76 vinarjev. Stroški za tiskovine, podučila o jetiki, brošure, pisarniško pohišje itd. znašali so 1018 kron 43 vinarjev, tako da preostaja znesek 4851 K 33 vinarjev. Koncem februvarja v dnevnikih objavljeni drugi poziv na občinstvo, ki je sosebno občine in denarne zavode vabil k mnogobrojnemu pristopu, dosedaj žalibog ne kaže nobenega uspeha. Vendar je tudi na deželi pričakovati živahnejše udeležbe, ker je c. kr. deželna vlada priporočila okrajnim glavarstvom, da delajo na korist podružnice. Glavarstva imajo do konca aprila upo-slati svoja tozadevna poročila. V mnogih mestih na deželi se je že pridno nabiralo in je tudi pristopil© že tekaj občinskih za-
stopov, župnih uradov in šolskih oblasti Upati je, da se pojavi še večje zanimanje o priliki predavanj o jetiki, ki se prično s prihodnjim mesecem.
Potem je sledilo posvetovanje o napravah, ki se naj ukrenejo v tekočem letu. Naravno je, da podružnica, ki ne obstoja niti leto dni, s svojim pravim delovanjem še ni mogla pričeti, ker v tem kratkem času ni mogla nabrati zadostnih sredstev in si zagotoviti potrebnih podpor. Vkljub temu rodila se je v odboru misel, da naj bi podružnica že to leto kaj storila, na pr. da naj bi nekaj skrofuloznih k jetiki nagnjenih otrok poslala v morsko zdravilišče v Gra dežu. Toda po daljšem razmotrivanju sosebno svojih članov — zdravnikov prišel je odbor do spoznanja, da bi uspeh, ki bi se dal doseči na ta način, nikakor ne prišel v poštev v primeru k pravi nalogi podružnice, odvračanju jetikekot ljudske kuge ter da bi prouzrečal neprimerno visoke stroške. Radi tega se je jednoglasno sklenilo, gledati na to, da se nabrana sredstva ne skrčij©, temveč hitro in primerno pemnožujejo, da se čim preje uresničijo namere podružnice. Te pa so 1. ustanovitev oskrbovalnice za jetičnike in otroškega zavetišča v Ljubljani in 2. nabiranje glavnice v svrho nakupa zemljišča ob morju in ustanovitve morskega h o s p i c a. Oskrbovalnici za jetičnike, ki je namenjena Ljubljani in okolici, sledijo naj kmalu enake oskrbovalnice na deželi, posebno v industrijalnih okrajih na pr. Idriji, Tržiču, Jesenicah itd. V morski hospic pa se bodejo sprejemali slabotni in bolehni iz cele dežele. Oskrbovalnice razširjevale bodo higijenične in profilaktične naprave po rodbinah in bodejo tedaj posebno zdravim služile v varstvo, obolele pa bodejo po možnosti oddajale v bolnice in zdravilišča. Slabotni in bolehni k jetiki nagnjeni pa naj v morskem hospicu zopet zadobijo zdravje. To so v velikih potezah naprave, ki jih namerava podružnica pred vsem izvršiti.
Slednjič rešila se je pri seji neka vloga „zadruge pekov v Ljubljani", ki je opozarjala na neke zdravju kvarne okoliščine pri razpečavanju kruha.
Dnevne noulce.
Zoper pijonirje germanizma.
V Ljubljani z vedno večjo predrznostjo nastopa agitator, ki organizira vse šulverein-ske in državne učitelje južne Avstrije v avant gardo nemštva ob Adriji, pri tem pa pod krinko humanitarnih podjetij izkuša pridobiti Slovence, da bi mu kot kitajski ku-liji vlekli vsenemški voz doli do sinjega morja. Le poglejte „Laibacher Schulzeitung", odkar jo ima v rokah profesor P e e r z (reete Pire, Kočevar po rodu!) Tu zveni vsaka vrsta od besed „vom Erzgebirge bis zum Adriastrand", za katerimi tiči misel: „Vom Belt bis zum Adriastrand", zraven pa mož piše patriotične brošure; seveda drugače bi s svojim pangermanizmom ne bil tako varen (da ga ni sram!) Ce jetohinav-ščina, pa je skrajna domišljavost, kar nudi Peerz v svoji uredniški listnici; zdi se, da se že ves svet vrti okoli Peerza in njegovih »Padagogenabendev", da je vsa Germa-nia zamaknjena v „Pirčeve" lepe oči — zares jih popisuje! — to se nam je pristu-dilo! Pa najsi bi bilo, ko bi se ta mož ne loteval slovenskih učiteljev! Z ovčjo nedolžnostjo nas izkuša uveriti, da je on le za mir in spravo — tu na Kranjskem. Vprašamo ga pa: zakaj pa v svojih mariborskih in be-ljaških govorancah ne priporoča Nemcem, naj spoštujejo ravnopravnost in dajo nam pravično šolstvo? Pa bo mir! Nedolžnega se napravi ter zatrjuje: »Ljubi moji, minister mi je pisal (!), da sem jaz prvi pedagog južne Avstrije! Poučeval bom vse te in te stroke v nemškem jeziku; saj razumete nemški!" In to govori dandanes, ko bi vendar pričakovali, da dobi ljubljanska prepa-randija bolj slovensko lice. Mi slovenski učitelji se zavarujemo zoper take licemer-ske napade na naš značaj, naše merodajne kroge pa opozarjamo, naj ne dopuste, da bodo našo mladino o japonskih generalih poučevali možje, kakor Peerz — to je zdaj Peerzu najljubši predmet! O Peerzu bomo še govorili!
Duhovniške vesti. Umeščen je bil 27. aprila č. g. Mihael Barbo, župnik v Horjulu, na župnijo Smlednik.
Nov hrvatski list. V Spljetu je pričel dvakrat na teden izhajati novi list „Hrvatska Ried".
Slovanska banka v Belgradu je osnovana in podpis akcij se začenja te dni. Ustanovni kapital je določen na 5 milijo-
nov frankov. Poleg srbskih se udeležujejo tudi drugi slovanski kapitalisti.
—	,,Gospodarsko društvo v Trnovem" je v svoji odborovi seji sklenilo predlagati občnemu zboru, kateri se bode sklical na dan 28. maja t. L, r a z -dru.žbo zadruge. Kakor povsod, tako so tudi pri tem društvu bili glavni vzrok, da ni mogoče zadrugi obstati, zadružniki sami. ker se niso zavedali svojih zadruž-oiških dolžnosti — temveč so raje poslušali svoje nasprotnike, ki so se jim hlinili kot prijatelji. Prepričani smo, da bodo zadružniki kmalu po prenehanju društva uvideli krivico, katero so si s svojim proti-zadružnim delovanjem nakopali sami — toda prepozno bo. Tudi nekateri nezadruž-niki ne bodo zadovoljni, ker bo društvo prenehalo. Odbor si je po svojih močeh trudil za zadružnike in jim hotel pripraviti gotovo zadružno zavetišče — toda na račun zadružnikov ni mogoče dalje svoje kože držati. — Zapomnijo pa naj si zadružniki, da so se ravno s pomočjo gospodarskega društva cene uredile - in ako se bodo cene zopet zvišale — naj si to sami sebi pripišejo, ker so temu krivi sami Nasprotnikom pa že naprej povemo, da se njih želja za enkrat zopet ni uresničila, ki so vedno trdili, da bodo zadružnikom „grunti" prodani. Zadružniki bodo dobili deleže z obrestmi vred povrnjene — upniki pa svoje terjatve poplačane. — Gospode trgovce, katere bi veselilo imeti dobro vpeljano, na zelo ugodnem kraju in na glavni cesti ležečo veliko trgovino, pa opozarjamo na ugodno priliko — priti z majhno glavnico do dobrega in stalnega obstanka in zaslužka.
—	I3letni deček sam na poti v Ameriko. 25. t. m., popoldne, ko je ob 5. uri 35 minut pridrdral vlak na kolodvor južne železnice v Trstu, je izstopil iz vlaka med drugimi potniki tudi neki komaj 13letni deček, ki pa je bil popolnoma sam. Izstopivši iz vlaka je pa začel zvedavo gledati okrog. Kmalu ga je obstopilo nekoliko oseb. Na vprašanje, ki mu ga je nekdo stavil, kam da potuje, je deček dejal: „V Ameriko!" — „Pa tako sam?" — „Seveda!" je odgovoril deček. Pristopil je tedaj k njemu policijski agent ter ga vprašal po potnem listu. Deček je potegnil iz nedrij čitanko IV. razreda ljudske šole, v kateri je imel med stranicami več papirjev in med temi potni list in vozni listek do Amerike, in sicer od avstro-ameriške paroplovne družbe. Policijski agent je pregledal listine in našel vse v redu. Medtem so pa ljudje stavili dečku razna vprašanja. Tako je deček povedal, da sta mu roditelja že par let v Ameriki, a on da je bil sam pri nekih sorodnikih. Sedaj sta mu pa roditelja pisala, naj pride tudi on v Ameriko, in mu obenem poslala za vožnjo potrebni denar. Deček je doma z Vinice na Dolenjskem in ima komaj 13 let. Vzel oa je seboj uslužbenec avstro-ameriške paroplovne družbe. Ko je deček odhajal z možem, mu je rekel nekdo, pogladivši ga po licu: „Le korajžno, le ko-rajžno, fant!" — „0, saj se nič ne bojim!" je odvrnil deček, a obenem sta se mu udrli po licih dve debeli, bleščeči solzi.
—	Rop v Trstu. V Trstu je neznan lopov na ulici napadel 171etno šiviljo Štefanijo Pahor ter ji iztrgal zlato verižico, ki je vredna 90 kroti.
—	Umrl je včeraj dopoldne na Dunaju v Istriji rojeni vseučiliški profesor za staro vzhodno zgodovino dr. Jakob K r a 1.
—	V osojansko Jezero bo letos prvikrat zdrsnil parnik Omislilo si ga je delniško društvo nekaterih Beljačanov in Gornjekorošcev. Nemška podjetnost. . .
—	Kopališče v Kamniku je zopet prevzel dr. Wackenreiter. Kopališče ki bode otvorjeno dne 20 maja, je povsem prenovljeno.
—	Izprememba garnizij ob italijanski meji. Jutri zjutraj zapusti 8 lovski bataljon svojo dosedanjo garnizijo v Trbižu in odpotuje v Kotje, kjer ostane trajno v garniziju Ob pol 10. uri dopoldne pride v Trbiž lovski bataljon številka 5 iz Bjelice.
—	V Zagreb pride 2. maja t. leta več bolgarskih, srbskih in slovenskih umetnikov in dijakov, da obiščejo umetniško izložbo.
—	Predavanje. V nedeljo, dne 30. t. mes. bode predaval mlekarski nadzornik L e g v a r t o mlekarstvu in o škropljenju sadnega drbvja, ob 10. uri dopoldne pri St. Vidu pri Zatičji in popoldne ob 3. uri na Veliki Loki.
—	Prijatelje ptičev bo zanimalo, da bo pričela zbornica najbrže razpravo o zakonu v varstvo ptičev, ki ga je vložil poslanec Scheicher
—	Hrib se zopet udira pri Zagorju ob Savi.
~ Nesreča na cesti. Dne 22. t. m- peljal seje dninar Ivan Božič na z dvema konjima vpreženem vozu. Med vaško kapelico in pokopališčem splašili so se konji baje zato, ker je poleg njtga sedeči Polde F u r 1 a n nekaj z dežnikom mahal Furlan se je hotel nevarnosti s tem ogniti, da je z
voza poskočil, a se je pri padcu tako močno z glavo ob neki kamen zadel, da je še isto noč umrl.
—	Ljubljanska dekanija ima
svoj mesečni sestanek so a. S s. C. prihonjo sredo, dne 3. maja.
—	Divjega petelina je dne
25. t. m. v lovišču g. Ponude ustrelil g. Milan Lah iz Loža.
— Mlekarska zadruga v Mengšu prične delovat dne 1. maja.
—	Strašna toča je padala v mi-nolem tednu po enem delu občine Motovun v Istri. Tako debele toče ne pomnijo niti staii ljudje. Polja, vinogradi, travniki itd. so bili pobeljeni kakor v sredi zime od snega. Toča je provzročila mnogo škoie, ker so trte že pričele zeleneti.
—	Ukradeni mobilizacijski načrti. Neznani storilci so udrli o velikonočnih praznikih v varadinsko honved-sko vojašnico Vlomili so in uzeli seboj železni kovčeg, v katerem so slutili denar. V k o v č e g u so pa bili najnovejši mobilizacijski načrti. Uvedli so preiskavo
—	„Cemulpo" se zove najnovejše glasbeno delo g. Josipa Mandiča iz Trsta, ki je bilo igrano pri simfoniškem koncertu dne 15. t. m. v tržaškem „Narod-nem domu".
Ljubljanske novice.
lj O nadvojvodi Jožefu Ferdinandu poročajo nekateri listi, da bo imenovan za polkovnika in prestavljen iz Ljubljane v Gradec. Potrjena ta vest še ni.
lj Presvetli gospod knezo-škof se je danes odpeljal na Dunaj in potem v Line. Tu se bo udeležil 1. maja slovesnega kronanja kipa preblažene Device. V ta namen dojde v Line nad 60 nadškofov, škcfav, opatov in drugih pre-latov.
lj Posvečevanje zvonov. Danes je posvetil v Samassovi livarni mil. g. generalni vikarij J F 1 i s 10 zvonov, in sicer 3 za Primorsko, 3 za Štajersko, 2 za Istro, 1 za podružnico Sv. Marjete v Zagorju in 1 za podružnico Sv. Jurja v župniji Cirknica.
lj Vojaki mimo Ljubljane. Sinoči se je peljal 7 lovski bataljon skozi Ljubljano. Na južnem kolodvoru je imel eno uro počitka. Igrala je vojakom vojaška godba Dve stotniji bodeta nastanjeni v Gorici, ena v Kanalu, ena pa v Tolminu.
lj „Slovensko planinsko društvo" opozarja še enkrat svoje člane in prijatelje na razstavo amater-fo-tografov „SIov. planinskega društva", ki se otvori v soboto, 3 0. a p r i 1 a , ob 8. uri zvečer o priliki občnega zbora v spodnjih prostorih .Narodnega doma". Razstave se udeleži letos 9 amater-fotografov z jako številnimi planinskimi, pokrajinskimi in podzemskimi slikami, z raznimi študijami in diapozitivi za stereoskop. Razstava ostane odprta tudi v nedeljo, 1. maja, od 10 do 1 ure in od 21/, do 5. ure in je brezplačno vsakomur pristopna.
li Skesani tat jajec. Laški zidar Fortunat Cbiorcossi ]e kupil danes dopoldne pri neki branjevki dva jajca. Med kupovanjem je pa spustil tri jajca v žep. Ker je branjevka tatvino opazila, je poklicala policijskega stražnika, ki je Chiorces-sija prijel. Ta je začel tako vpiti in jokati, da so ljudje od vseh strani drli skupaj. Tudi na stražnici je jokal tako, da bi se ga bil usmilil kamen, toda pomagalo ni nič, moral je v .luknjo".
lj Pri tatvini zasačeni vojak. Sinoči okrog 12. ure ponoči se je priplazil neki domobranec v delavnico črevljarja Medica na Poljanski cesti, hoteč krasti. Ko je prišel mimo patruljajoči policijski stražnik, je videl, da so vežna vrata odprta. Ko je stražnik stopil v vežo, je dobil tudi odprto delavnico, za vratmi pa domobranca, ki se je izgovarjal, da je čakal na dekleta, a mu tega niso verjeli, ker so dobili pri njem črevljarske klešče, ki jih je bil že ukradel. Tudi dve drugi delavki sta pogrešali dva para črevljev in nekaj nogavic.
lj Vlom v realčno telovadnico. Te dni so neznani tatovi vlomili v realčno telovadnico ter so hoteli oropati garderobo nemškega telovadnega društva, a njihova namera se ni posrečila.
lj Kranjska skupina prvega splošnega uradniškega društva in pa tukajšnje hranilno in posojilno uradniško društvo imata svoj letošnji redni občni zbor v soboto, dne 29. aprila ob 8. uri zvečer v prostorih I. ljubljanskega uradniškega konsumnega društva na voglu Vegovih ulic in Kongresnega trga. Da bode občni zbor sklepčen, treba biti navzočih 30 članov.
lj Javna vinska pokušnja bo j
v ponedeljek, dne 1. maja od 7.-9. ure zve- j ; čer. Razen več prejšnjih bodeta na razpo- i lago dva novodošla vinska uzorca in sicer Miklaučičev cviček iz Sv. Križa pri Litiji,
ki mnogim obiskovalcem tako ugaja, ter cviček P. Barkovič iz Pirovške gore. Oboje je dobiti v tukajšnji kleti tudi v večji množini.
lj Pogrešajo Reichovega barvarskega pomočnika R. S a u e r j a.	$$ lj Zlobnost. Neznani zlikovec je gostilničarju in hišnemu posestniku na Starem trgu Antonu Težaku na oknih napravil škode za 64 kron.
lj Rodbinska slavnost. Hišni posestnik g. Franc S c b a n t e 1 je predvčerajšnjim v ožjem rodbinskem krogu praznoval 401etnico svoje zaroke.
lj Strossmayerjeva smrt. V oknu našega upravnistva so izložene slike: Strossmayer v zadnjih dneh svojega življenja. — Mrtvi Strossmajrer na otomani, na kateri je umrl. — Strossmayer na mrtvaškem odru - Strossmayerjev pagreb.
lj Predrzen tat. V Zagrebu so aretirali mizarskega pomočnika Antona R e i 1 a , ki je tja došel iz Ljubljane. Reil je hotel ukrasti hranilnično knjižico mizarju Antonu Fratmanu ter je v pisarni ne magistratu ukradel neki površnik in par rokavic. Reil se je v Ljubljani predstavljal za brivskega pomočnika in je trdil, da je plemenit".
lj Tatvina. Dijak 4. gimnazijskega razreda v Novem mestu, Anton Pirnat, je postavil danes dopoldne svoj kovčeg, v katerem je imel nekaj jestvin, dve knjigi in par črevljev, na porto v frančiškanski cerkvi, sam je šel pa v cerkev. Ko je prišel nazaj, ni več našel kovčega Odnesel ga mu je nek neznan tat, ki je dijaka oškodoval za 6 kron.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko zopet 108 Slovencev in 6 Hrvatov ; nazaj je pa prišlo 10 Kranjcev. — V Pešto in na Dunaj se je peljalo 500 laških zidarjev.
lj Izgubil je pomožni uradnik gosp. Alojzij Logar nekje v mestu rdečo denarnico, v kateri je imel dva bankovca po 20 kron.
lj Fužinska tovarna, ki je pred kratkim pogorela, je darovala ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu za neumorno in uspešno delovanje 100 K, poleg tega pa je društvu povrnila vse stroške.
Štajerske noulce.
š Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju priredi v soboto dne 29 t. mes. v gostilni „pri Pleterskem" na Bregu izredni občni zbor. Na dnevnem redu je „boj za nedeljski počitek". Manifestirati se hoče, da se uvede popolen nedeljski p oči tek v o d vetnišk i h in notarskih pisarnah zakonitim p o t o m. Že celo desetletje se bojujejo odvetniški in notarski uradniki, toda do sedaj še niti enkrat niso nastopili združeni, zato tudi ni bilo uspeha. Sedaj so se vzbudili tovariši na severu, kateri se z živahno vnemo bojujejo za to postojanko. Treba je torej, da enkrat združeno nastopimo. Vsi torej na občni zbor. Kdor ne more priti osebno, naj manifestira z dopisnico ali brzojavom. Odbor.
š Sorodniki med seboj. Poročali smo o krvavem boju pri Bodini na cesti proti Ptuju, ki se je vršil dne 21. decembra med sorodniki Janežem, Ignacijem in Andrejem Levičnikom ter Osvaldom Strafella. Janez Levičnik je bil v boju zaklan, dva druga pa težko ranjena. Sedaj so obsojeni Osvald Strafella v 18mesečno težko ječo, Andrej Levičnik II v 15mesečno težko ječo in gnacij Levičnik in Andrej Levičnik I. vsak na 4 mesece.
šliovi disciplinarni zakon za učitelje je dobil cesarjevo odobrenje.
š Osebne vesti. V politični službi sta prestavljena: Okrajni komisar g. Ferd. Z o f f a 1 iz Ljutomera v Slovenji Gradec in namestniški konceptni praktikant g dr. Anton Kozesnik iz Konjic v Ljutomer. Ferdinand Ztffal so tisti gospod, ki so v Ljutomeru opsovali slovenskega kmečkega mladeniča s „ s v i n j o ". Kmetje slovenje-graškega okraja, pazite torej na svojega novega komisarja! — Novi c. kr. notar v Gornjem Gradu g. August D r u k a r nastopi svojo službo dne 1. maja
š Umrl je v Gradcu upokojeni višji poštni oficijal g. Jožef Stanko.
Razne stvari.
Najnovejše.
Vsled žalosti, ker mu je mati umrla je skočil na Dunaju sin sekcijskega šefa grofa P a c e t a v donavski kanal, vendar so obupnega sina srečno rešili in tako odvrnili od očeta novo bolest.
Potres. Iz Bombaja uradno poročajo, da je pri zadnjem potresu v Indiji i z-gubilo življenje 1 5. 000 ljudi j. Beda je sedaj v krajih, ki so bili prizadeti vsled potresa, velikanska.
Maščevanje obsojencev o. Pred sodiščem v Bolzanu je bil včeraj radi razžaljenja Veličanstva obsojen postrešček
Simon Zanon iz Merana. Po obsodbi se je s pričami odpeljal z vlakom domov. Med vožnjo je napadel obremenjevalni priči in usmrtil slugo Conrada, učitelja plavanja Goetscha pa nevarno ranil.
Več slučajev otrpnjenja tilnika imajo tudi na Srbskem.
Shoda gostilničarjev, katerega priredi dunajska zveza gostilničarjev dne 23 in 24. maja na Dunaju, se Cehi ne udeleže, ker so vabila samo nemška.
Velika defravdacija. Ravnatelj za kupčijo z žitom v ruskem finančnem ministrstvu Kasperov je defravdiral 1,200.000 rubljev in pobegnil.
Umrl je kardinal Ajuti v Rimu pretekli torek opoldne. Rojen je bil 17. junija 1849 v Rimu, za kardinala imenovan pa 22 junija 1903.
150 Kitajcev zgorelo je na parniku „Juenwo" v bangaju. Parnik je popolnoma zgorel
Policaj milijonar. Neki bu-dimpeštanski policaj je dobil te dni obvestilo, da mu je stric v Ameriki zapustil dva milijona.
Slovenska Kršč. socialna zveza.
Predavanje. K. sl. izobraževalno društvo V i č - G 1 i n c e ima prihodnjo ne deljo, dne 30 t mes., ob 4. uri popoldne v društveni sobi predavanje. Govoril bo č. g. Luka Smolnikar o ^Čebelici", ki se bo pri tej priliki ustanovila. K obilni udeležbi vabi odbor.
Kat. izobraževalno in podporno društvo v Domžalah priredi v nedeljo, dne 30. aprila veselico na prostorišču gosp tesarskega mojstra Fr. Ravnikarja Pri veselici sodeluje iz posebne prijaznosti slavna domžalska godba. Začetek točno ob polu 4 uri popoldne. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., stojišča 40 vinar. Spored: Godba, petje mešanega zbora, deklamacija. „ D v e materi". Igroksz s petjem v štirih dejanjih
Telefonska ln brzojavna poročila.
Budimpešta, 28. aprila. Vladar pride dne 5. maja sem, da poizkusi rešiti krizo.
Dunaj, 28. aprila. Galgotzy bo imenovan za generalnega inšpektorja čet s sedežem v Budimpešti, knez Lobkovic pa bo generalni inšpektor čet s sedežem na Dunaju.
Dunaj, 28. aprila. Tukajšnji italijanski poslanik, vojvoda Avarne je odpotoval v Benetke, da prisostvuje sestanku Tittonija z Goluchowskim
Pariz, 28. aprila. Kralj Edvard se bo na povratku s potovanja po Sredozemskem morju sestal s francoskim ministrom zunanjih stvari, Delcassejem.
New Tork, 28. aprila. Milijonar Ca-ruegije je daroval 10 milijonov dolarjev za ustanovo, iz katere bodo dobivali penzijo revni vseučiliški profesorji.
London, 28. aprila. Ruske reko-gnoskacije so dognale, da je glavna moč Japoncev koncentrirana na prostoru Kirin Ninguta, da izvrši prvi strategični namen : izoliranje Vladivostoka. Na desnem ruskem krilu izvršujejo obkoljevanje Hunhuzi. Linevič bo menda skoro pričel z ofenzivo, da reši Vladivostok pred izoliranjem. Japonci baje grade poljsko železnico proti Kirinu.
Pariz, 28. aprila. Londonske „Ti-mes" poročajo iz Petei burga, da imajo vojne operacije, o katerih je sporočil general Linevič, namen, da zadržujejo prodiranje Japoncev proti Vladivostoku in da utegnejo Rusi stopiti tudi v ofenzivo.
Peterburg, 28. aprila. „Novo Vr." poroča, da se številni japonski oddelki pomikajo proti črti Kirin-Tjelin in da Japonci skoro gotovo v kratkem prično splošno ofenzivo.
London, 28. aprila. V Harbinu je po zadnjih poročilih 50 000 ranjenih in 15.000 bolnikov.
Peterburg, 28. aprila. V pomorskih krogih so mnenja, da sta brodovji Roždestvenskega in Nebogatova že združeni (?) in da bo rezultat eventuelne pomorske bitke ugoden za Ruse
Pariz, 28. aprila. „Matin" trdi, da je Roždestvenski že javil v Peterburg združi-žitev ruskih brodovij. (?) Nebogatov se je združil v smeri proti Bataviji s številnimi ; prevoznimi ladjami premoga, katere je poslal tja Roždestvenski, da čakajo Nebogatova. Rusi bodo baje sedaj storili vse, da pridejo po najkrajši poti v Vladivostok.
Pariz, 28. aprila. .Petit Journal" poroča, da je neki parnik pri rtu Bake zapazil devet ladij Nebogatova. Brodovje je menjavalo signale z nekimi drugimi ladjami, ki so mu plule nasproti. Tu so mnenja, da je bil parnik priča združitve Nebogatovega brodovja s poizvedovalnimi ladjami Rožde-
stvenskega
Tokio, 28. aprila. Tu je popolnoma
neznano, kje se namerava japonsko bro dovje srečati z ruskim. Obrambni načrt Japoncev proti Roždestvenskemu je popolnoma tajen. Edino kar se je v tem oziru objavilo, je proglašenje vojnega stanja na Formozi. Ne ve se, kje se nahaja Togo, ker mornarji in častniki njegovega brodovja ne pošljejo domov nobenih poročil.
London, 28. aprila. Nekateri listi pravijo, da je kmalu pričakovati pomorske bitke, drugi pravijo, da se bo Togo bogibal sedaj veliki pomorski bitki ter da bo po izkušal s kako zvijačo presenetiti Ruse. Odkritega boja se Togo sed ij boji.
Pariz, 28. aprila. V Peterburg je došlo poročilo o nekem pomorskem bojuvjužnokitajskem morju. Generalni štab noče o tem nič izjaviti.
London, 28. aprila. Listi trdijo, da je car že ugodil Kuropatkinu, ki je prosil,
da sme iti na odpust.
Pariz, 28. aprila. Kakor javljajo iz Petrograda, se širi tamkaj glas, da v kratkem prično graditi novo vojno brodovje, za katero bo trebalo 750 milijonov rubljev. — Največ novih vojnih ladij se bo gradil« v nemških ladjedelnicah.
Listnica uredništva.
Zadnjič izjavljamo, da g. Peter Pogačnik ni naš novomeški dopisnik in nam torej tudi ni poročal o novomeških orožnikih.
flVeteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
27
28
Čas opazovanja
Stanje barometra T mm
9. zveč. 737-4 +11 6
Temperatura
po Celziju
7. zjutr. 2. pop.
7369 7355
+9-1 +18-2
Vetrovi
si. svzh.
Sl. jug. sr. jzah.
Neb«
del. jasno
jasno, sk. obl.
sla
•g s s
Is-
£
00
Srednja včerajšnja temp. +12 3», norm. +11 6".
Dnnajska [borza
dne 27. aprila.
100 45 10025 100-85 100-85 119-60 10045 93-40
Skupna 4% konv renta, maj-nov. . Skupna 4% konv. renta, jan.-julij . Skupna 4-2°/0 pap. renta, feb,—avg. . Skupna 4-2°/0 sreb. renta, april - okt. . Avstrijska zlata renta ......
Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . Avstrijska invest. renta 3'/»0/o • • •
Ogrska zlata renta 4°/0.......118'20
Ogrska kronska renta 4%..........97 90
Ogrska invest. renta 3l|«°/o.....fc9"t>5
Delnice avstro - ogrske banke ....	16 48
Kreditne delnice..................664 75
London vista....................239 95
Nemški drž. bankovci za 100 mark . .	117-12',
20 mark............23*44
20 frankov...........19*09
Italijanski bankovci........95-40
Cekini.............11.25
Tržna poročila
od dne 27. aprila 1905.
Budimpešta. Pšenica za maj 17 48 do 17-50; rž za maj ——do — —; oves za maj —•— do —•—; koruza za maj 14 74 do 14 76.
Pšenica: ponudbe srednje, povpraševanje srednje trdno, vzdržano. — Prodaja 12.000 met. stotov, za 5 st. zvišanja. Druga žita nespremenjeno. — Vreme: lepo.
Izjavai
Na neresnično izjavo gospe MInke Jebačin v „Slovencu" z dne 25. aprila 1905 izjavljam, da so vse zaslišane priče potrdile, da sem jaz s svojo soprogo vedno jako lepo ravnal.
Kdor se hoče o tem prepričati, naj pride h kazenski razpravi, ki se bo vršila, proti Pavel Kavšek-u radi sokrivde tatvine itd.
864 1-1	Josip Jebačin.
Hlodov
vsake vrste, kakor dolžine in od 20 cm. naprej debelosti
mt kupi se
proti takojšnji gotovini, začenši od 20. t. m. — Povabi se torej vse na-pravitelje hlodov, kakor tudi posestnike gojzdov, naj se obrnejo s pismeno ponudbo za kolikor si bodi blaga na tvrdko	255 b (16)
Anton Deglienghi v Ijubljani.
Objava.
859 t-1
Pisarni nadzornlštva deželnih naklad in bolefnega urada v LJubljani, se
od 29. aprila 1905 naprej nahajati
v hiži St. 36. Miklošičeva cesta, pritlično.
Nadzorništvo deželnih naklad.
V Ljubljani, dne 28. aprila 1905.
Organist * cerkovnik
dobi službo do 15. junija pri župni cerkvi na |$u. soi 4—3
Prednost imajo oni, ki zamorejo prevzeti ali voditi prodajalno v isti - hiši. -
Krojačica za damske obleke
se priporoča cenjenim gospem in gospodičnam zaobila naročila,katerasetočnoizvrše.
Podučuje se tudi v šivanju in krojnem risanju.	865 5-1
L Toman
punajska cesta 6, 3. nadstropje.
Z dovoljenjem c. kr. deželne vlade bode letošnji povelikonočni sejem na Igu mesto ponedeljek 1. maja
četrtek, dnč 4. maja,
t. j. sv. Florijana dan.	845 2—2
_Županstvo Studenec-Ig.
Ia mast
1 kg 78 v poljubni množini razpošilja franko
688(29-15) Lad. Urban \ dr. Praga-Žižkov.
Vojaški koncert
se vrši
vsako soboto
v hotelu >pri južnem kolodvoru4
ob prosti vstopnini.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Z velespoštovanjem udani
Lorber.
857 1—1
Lattermannov drevored. Traber-jev
veliki panoptik
848 3—3	jn
anatomiški muzej.
Otvorjen vsak dan od 9. ure zj. do 9. ure zv. V petak le za dame.
Vstopnina 40 vin. Vojaki in otroci 20 vin.
Glasovir
za 160 gld. — Dunajska cesta štev. 11 v prvem nadstropju na levi.	855 3—2
s posebno lepim glasom odood
<© se proda
Mednarodna panorama
Igubljana, Pogačarjev trg*.
-srr-
i/—
FotoplastiSka umetniška razstava.
V soboto, 29. aprila 1905: 862
W Zadnji dan razstave ^B
Velezanimivo potovanje po
slikoviti ital. Rivieri.
Razstavljeno od ned. 30. do vitv. sob. 6.maja:
Zanimivo potovanje po
slik. južni Tirolski.
Trident, Loppio, Riva, Valsugana, S. Martino di Castrozza.
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do I Z. In od 2. pop. do 9. zvečer.
Mlin, žaga in-
precejšnjo posestvo
se iz proste roke roke proda tričetrt ure oddaljeno od železniške postaje Podnart tik okrajne ceste pod zelo ugodnimi pogoji. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri Antonu Pogačniku, posestniku in županu v Podnartu.	868 4-i



Hov dohodek brezplačno doposlatev
mojega umetno izvrše-1 nega prospekta Angyal Ignatz Budimpešta
Kerepeserstrasse 6.	792 10—7


ihtevajte	J
poslatev	f
izvrše-	1
npešta,	C
10—7	«
Vedno najnovejši =—
pr- gramofoni
kakor tudi plofče v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe 3a gramofone
, , , t , ,	1059 100—90
Rudolfu UUeber,
urarju v Ljubljani, Dunajsko cesta 20,
nasproti kvarne Evropa'1, v hiši gospoda Hribarja.
.: fH
Prodaja s* na obrok*.
Star* plc}le s* jamtnjajo.
Aid

»VB«
-mar-
Bf
Radi preselitve
prodaja po znatno znižanih cenah:
Klobuke, slamnike, čepice kravate in vse druge predmete
ter se priporoča spoštovanjem =z
750 5—4
r r>nc7 Ljubljana, •A^Ar* <4.	Stari tr* Stev. 4.
za prekupovalce po tovarniških cenah! -^r
H

w w w ^ JSS
Zahtevajte pt*i nakupu
671 60-72
chicht-ovo štedilno
Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
m znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCmCHT" in varstveno znamko „JELEN"-
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Varstvena znamka. |l
Dobiva!