r.' SJ:
r
fgBffj ,
Največji slovenski tednik v Zedin jenih državah
/sAa/a vsako sredo.
NASLOV uredništva in f£iipravništva:
1951 W. 22ad Place Clrieaf«, DL
No. 41. Stev. 41.
Lokalne vesti.
Entered as Second-Claaa Matter January 18, lftlS, at the Poet Office at Chicago, Illinoia, under the Act of August 24,-1912
Chicago, 111., 20. oktobra (October) 1915
Leto 1. Volume 1.
—	Lepo priliko imajo sedaj oni rojaki iz nase slovenske naselbine, ki nameravajo postati ameriški državljani. V naši slovenski cerkveni dvorani se vrši tazadevni poduk vsak četrtek od pol 8 do Ših zveč. Minuli četrtek se je prijavilo zato 28 rojakov. Pač posnemanja in vse hvale vredno! ¥pati in želeti je, da bi te lepe prilike sedaj nihče ne zamudil. Še vedno je dosti časa za prijavo k temu večernemu poduku! \
—	Druga "suha" nedelja, katero smo imeli v našem mestu dne 17. t. m. ni minula v popolno za-dovoljnost naše slavne policije, kajti ta dan je prelomilo novo nedeljsko postavo že 74 gostilničarjev, teden dni preje pa samo 30. Vsled pijanosti je policija aretirala dne 17. t. m. 60 oseb, dne 10. t. m. pa samo 20. Po nekaterih hotelih se je serviralo minulo nedeljo gostom tudi vino in pivo navzlic prepovedi. Lastniki hotelov se izgovarjajo, tla so oni gosti pijačo že dan preje naročili in plačali.
Ameriške vesti.
Dan Wilsonove poroke.
Washington, D. C., 18. oktobra. Odkar se je predsednik Wilson z&ročil z bogato vdovo Mrs. Norman Galt, se tukaj ne govori nič druzega, kakor o tem izvanred-nem dogodku.
Predsednik Wilson ni dosedaj še definitivno določil in naznanil dneva svoje^oroke. Pač se pa čuje iz ust njegovih prijateljev, da se bode ista vršila dne 10. novembra letos; drugi pa trdijo, da bo poroka dne 20. decembra. Po poroki se bode podal predsednik s svojo novo soprogo za nekaj tednov proti zapahu in sicer si namerava ogledati panamski prekop ter obiskati tudi zatem mesto San Francisco, Cal.
Ogromno pismeno povabilo.
Washington, D. C., 19. oktobra Danes je došla semkaj iz San Francisca, Cal., posebna deputa cija, sestoj eča iz predsednika panamo-pacifiške razstave Mr. C N. Mooreja, dalje iz Mrs. G. Sto-
Umor železniškega uradnika.
Bridgeville, Pa., 17. oktobra. — iSinoči krog 9 ure sta dva nepoznana bandita napadla in Umorila prodajalca tiketov na tukajšnji postaji 60 letnega John C. Fran-ksa. Ker ni bilo tedaj nikogar druzega v postajnem uradu, sta lopova lahko izvršila umor in odnesla svoje pete s plenom vred. Pač je gledal ta umor neki zamorski železniški uslužbenec, ki jč pa moral bežati, ker sta morilca tudi njemu s smrtjo grozila. O storilcih ni duha, ne sluha.
ney ter treh šolskih deklic. Depu-V našem bližnjem mestu Cicero. tacija se bode podala jutri k pred-je bilo ta dan zopet zelo živahno, sedniku Wilsonu, da - mu izroči kjer so žejni meščani iz Chicaga ogromno pismeno povabilo za
izlahka dobivali raznovrstne pija če. Govori se, da so nekateri gostilničarji v Cicero prodali vsled
obisk panamske razstave, ki se bo zaključila letos, dne 4. decembra. Na v tem povabilu. Ki meri
tega za $300 svojega krepčalnega j čevljev v prorezu je označenih blaga na «f»aeeni dan. — v 300.000 podpisov šolskih otrok in — Minuli teden je dobil držav- prominentnih oseb iz države ljanski papir tudi gostilničar. Cal. Ti podpisi tvorijo razdaljo
Frank Gceh, 4257 Bernard St. kar se ni že celih 9 let pripetilo. Oblasti so se sedaj izjavile, da ne bodo delale pri tem nobene izjeme več in da bodo dajale državljanske papirje tudi gostilničarjem in njih uslužbencem, ako bodo imeli ob nedeljah svoje prostore zaprte.
— V ponedeljek, dne 18. t. m.
2 milj. Predsednik Wilson se bode skoraj gotovo temu povabilu odzval.
Poroka hčere našega guverneja Springfield. HI, 18. oktobra. — Dne 20. t. m. se bode poročila hčerka guverneja Dunne, Miss Eileen Mary Dunne z Mr. William
popoldne se je vršilo pod pokrovi-. Corboyem iz Chicaga.
teljstvom Mrs. Jacob M. Dickinson v Virginia hotelu zborovanje Srbskega pomožnega odbora. Na tem sestanku se je določilo zopet pozvati semkaj hčerko srbskega poljedefjskega ministra gdč. Jeio-no Lozanič, da bi prirejevala po Ameriki predavanja in shode v korist bednih žena in otrok na Srbskem. Za eno je govoril na tem zborovanju češki zdravnik Dr. Leo M. Czaja, ki se je te dni povrnil
Med poroko bodo isto dopoldne uradi državnega višjega sodišča zaprti, da se lahko vsi sodniki in drugi uradniki poroke udeležijo.
Predsednik Wilson, tako tudi bivši predsednik Roosevelt sta ne vesti tem povodom že iskreno pismenim potom čestitala.
Umor vsled volitev. Charleston, S. C., 16. oktobra. J£er se vršijor prihodnji teden v nazaj~ iz Srbi j e^ kjer^rdelVvafv tem mestu primarnevoHtvezažu ondotnih bolnišnicah nad leto dni.
— Znana American Sheet & Tin Plate družba bode zgradila v
Gary, Ind., nedaleč od Chicaga velikansko tovarno za izdelovanje pleha. ki bo veljala 3 milijone dolarjev. Družba bode najela sedaj 2000 delavcev za zgradbo te tovarne.
—	Tudi v North Harborju blizu Whitinga bodo začeli dne 1. novembra zopet z delom v tamoš-njih yardih Pennsylvania železnice. Družba ima sedaj že več kot 1000 železniških kar, katere bodo v tem yardu popravljene. Sedaj je počivalo delo tukaj radi tega, ker so postavili v te delavnice nove stroje.
—	Gotev« najstarejši človek v državi Illinois je Lazarus Finkel-stein, stanujoč na 218 S. Seeley St. v Chicagu. Dne 9. t. m. je obhajal namreč svoj 107. rojstni dan. Ta dan mu je čestitalo 7 njegovih otrok. 22 vnukov in 32 pravnukov. Finkelstein je še drugače trden in zdrav; je samo kokoši, ne pije ne ka ve in ne drugih opojnih pijač, temveč samo čaj in mleko, tudi ne kadi in ne žveči tobaka ; v Ameriko je prišel semkaj iz Poljske pred 35 leti. Ali bomo tudi mi dočakali to Finkel-steinovo starost!
pana, nastaja med raznimi politič nimi strankami vedno večja agitacija in borba za svoje kandidate. Tako je prišlo včeraj v glavnem stanu demokratov do medsebojnega spora, ori kojem so bile tri osebe ustreljene in sicer Joseph Black, A. Wingate ter časnikar Sidney Cohen.
Smrt na vešalah.
Murphysboro, 111., 16. oktobra. Danes dopoldne ob pol 10 uri je bil tukaj obešen zamorec Joe De-berry, ker je dne 30. julija t. 1. umoril M?rs. J .H. Martin. Morilec je stopal pod vešala skesano in z molitvijo na ustnih. Predno so ga potegnili kvišku, je navzoče nagovoril in zatrjeval, da mu je hudo, ker mora umreti, vendar je pa nripoznal svoj čin.
Ker se je vršilo obešanje na večjem javnem prostoru pred jet-nišnico je gledalo na tisoče rado-vednjega ljudstva ta grozni prizor. Eni so stali na strehah, drugi so pa zlezli na bližnja drevesa. Vseh radovednežev, iz raznih bližnjih mest je prišlo te dan semkaj približno 5000.
Deberry je umoril gorinavedeno t?ospo, ker mu ni hotela podariti zahtevanih 50 centov. Mrs. Martin ie navedenemu črncu izposlovala prostost, predno je ta umor izvršil.
Eksplozije v tovarni.
Birmingham, Ala., 16. oktobra. V veliki tovarni benzola v Fair-fieldu je sinoči razpočila glavna cev plina, kar je povzročilo grozno razstrelbo.. Pri tem so bili 4 delavci na mestu ubiti, 7 pa težko ranjenih. Tovarna, ki je veljala veliko svoto denarja je do tal pogorela.
Atlanta, Ga., 17. oktobra. — Včeraj se je pripetila v skladišču Mutual Film Co., kjer izdelujejo plošče za kinogledišfa velika raz-strelba. Tri stenografinje, ali uslužbenke te tovarne so zgorele, 4 druge delavke so pa nevarno opečene. Škoda znaša $500.000 Ogenj je nastal vsled slabe napra ve pri električnih žičah.
raznih krajev Evrope več naročil za umetne lesene noge in roke, so pričele razne tovarne teh izdelkov kupovati pri nas vrbov , les kar na debelo. Vsak dan se razpošlje širom Amerike več vagonov hlodov, ali pa že obdelanega vrbovega lesa, za katerega se plačuje sedaj visoke cene; vrbov les je za berg-lje, lesene noge in roke najbolj prikladen.
Beg nemških častnikov.
Norfolk, Va., 16. oktobra. — Poveljnik tu internirane nemške bojne ladje 'Kronprinz Wilhelm' je naznanil oblasti, da je minuli teden pobegnilo 6 njegovih častnikov. Vzeli so si 48 urni dopust ter so se podali na jahti 'Eclipse' na morje proti Cape Hatteras. Splošno se sodi, da so bili označeni častniki na ta beg dobro pripravljeni in da se nahajajo sedaj že na kaki ladji proti Evropi.
Zanaprej se ne bode dajalo do preklica več dopusta onim častnikom niti moštvu tu usidranih nemških bojnih ladij "Kronprinz Wilhelm" ip Prinz Eitel Fried-rich."
Cela družina zadušena.
New York, N. Y., 16. oktobra Včeraj zjutraj so našli v stanovanju Mrs. Ane Huntsinger v Brook iynu od plina zadušeno njo ter njene 3 hčerke • Alice 13 let, Elizo 8, in Emmo 3 leta. Plin je uhajal iz vseh cevi v sobah, ena žarnica je bila še celo prižgana. Policija sodi, da je storila mati samomor in umor; bila je namreč zelo potrta. ker je njen mož skočil East River in utonil baš en dan preje.
Velika železniška nesreča.
Randolph, Kans., 17. oktobra. Ko je vozil včeraj potniški vlak Union Pacific železnice čez nek leseni most nedaleč od tukaj, se je most mahoma podrl, da ie padel en potniški vagon v vodo. Dosedaj so potegnili že 26 žrtev iz Fancy Creeka, dosti potnikov je pa voda odnesla dalje, ali so pa zakopani globoko v blatu. V do* tičnem vagonu se. je vozilo 64 učiteljic, vrnivših se iz neke konvencije- Samo 4 osebe so se rešile, ostale pa ponesrečile .
Sin operne pevke — tat.
Paterson, N. J., 17. oktobra. • 'na znane nemške operne pevke Mrs. Schumann Heink, — Henry S. Heinka je policija tukaj aretirala in zaprla, ker je poneveril v službi pri sodišču $3000 — uradnega denarja.
Potres v Alaski. Seward, Alaska, 17. oktobra. — Sinoči krog 8 ure se je pojavilo na kanaiskem polotoku več močnih potresnih sunkov. Potres je spremljalo grozno zemeljsko bobnenje, podobno kaki eksploziji. Ker so se hiše zelo tresle, je preplašeno ljudstvo bežalo na ceste.
Oproščen pastor. New Orleans, La., 18. oktobra. Tukajšna policija in porota Je popolnoma oprostila pastorja epi-skopalne cerkve sv. Jurija, Rev. Byrop Holleya, ker je .minuli teden ustrelil v farovžu Lansing G. Pearsalla. Pearsall je prišel ponoči v žuonišče zelo pijan in pastor ga je smatral za roparja.
Za vojne pohabljence. Martinsburg, W. Va., 18. oktobra. — Ker je došlo zadnji čas iz
Vojno posojilo Angliji.
New York, N. Y., 17. oktobra. Zadeva glede $500,000.000 vojnega posojila Angliji je rešena. Dne 15. t. m. se je podpisalo v uradu J. P. Morgana tozadevno pogodbo.
Včeraj so trije člani te komisije : Lord Reading, Sir Henry Bab-bington-Smith in Sir Edward Helden odpotovali s parnikom "St. Louis" nazaj na Angleško.
Kakor se govori v tukajšnjih finančnih krogih, se bode porabilo eno tretjino tega posojila v pokritje dolga, katereea ima v Zedi-njenih državah Rusija. Ker so to ameriški judovski bankirji dobro znali, ni hotel sedaj nihče izmed njih posoditi kaj denarja Angležem.
Evakuacija Niša.
Atene, Grško, 18. oktobra. — ,Vse predpriprave za evakuacijo Niša se bližajo koncu. Začasno glavno srbsko mesto se bode opu-stifo, ter premestilo isto v Albanijo, kjer bode zveza z jadranskim morjem bolj pri rokah.
Srbi imajo sedaj 280.000 mož na fronti, od teh je ena šestina na severni strani pri Belgradu, ostali so pa na bulgarski meji.
Ruska pomoč Srbom.
Atene, Grško, 18. oktobra. — Tukaj se govori, da bo poslala Rusija 200.000 mož svojega vojaštva na pomoč Srbom. Bulgari bodo gotovo na vse načine skušali zabraniti Rusom prodiranje na srbsko ozemlje. Sedaj se pripravlja Bulgarija ob Črnem in Egejskem morju na morebitne spopade, kajti iz raznih ondotnih mest se je morajo ljudstvo že umakniti na varno izvzemši vojaštva. Tudi tujci iz raznih držav zapuščajo bulgarsko ozemlje.
Timok ; na iztočni strani Belgra-da je pf> nemški feldraaršal von Mackensen zavzel srbsko pošto* janko Pozarevac.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, 18. oktobra.—
V okolici Aval a se je morala na obeh straneh cela srbska dv jzi.a pomakniti dalje proti jugu, ker so jim bile naso čete za petami. Sedaj se zbirajo naši oddelki na severni strani Ralje. Istotako je pognala naša armada sovražnika nazaj v okolici Macve na cfech straneh moravske doline. Tudi Nemci ddujejo na Srbskem uspešno z Bulgari vred. Slednji so že zavzeli višine Percina in Babin Zoba, južno dalje so pa ti istotako zavzeli višine pn Egri Palanki.
Obkoljena Bulgarija.
Pariz, Francija, 18. oktobra. — Iz Aten na Grškem se semkaj po roča, da so angleške, francoske in rusl^e bojne ladje blokirale že vsa bulgarska pristanišča in mesta ob egejskem *in Črnem morju. Največ vojaštva se je izkrcalo pri Enosu ld meji neposredno na Bulgarsko Drugo važno pristanišče je pa pri Dedeagatchu. tudi ob egejskem morju.
Darilo Forda.
Detroit, Mich., 17. oktobra. — Znani lastnik največje tvornice avtomobilov na svetu, Henry Ford, je daroval kanadskemu Rdečemu križu $10,000. Ford je odpotoval te dni na razstavo v San Franpisco.
Inozemske vesti.
Prvi poraz Bulgarov.
London, Anglija, -18. oktobra. Iz Soluna se semkaj uradno poroča o prvem porazu, katerega so doživeli včeraj Bulgari. Strumni ca, "najboli važna bulgarska trdnjava, oddaljema kakih 50 milj severno od Soluna, je padla v roke srbo-angleškimfrancoskim četam. S tem so si ti zavezniki prisvojili glavno železniško progo med Ni sem in Solunom. Te skupne čete se pomikajo sedaj vedno bolj in bolj proti Bulgari ji. Zaeno so te čete pognale nazaj Bulgare pri Vilamlovem.
Solun, Grška, 18. septembra. — Te dni se je pričelo splošno bojevanje na bulgarskej srbskej meji. Narodna stranka v Bulgariji odločno zahteva, da naj se nenudo-ma okupira srbsko Macedonijo, cat era se je odcepili od te države še za časa zadnje balkanske vojne.
Iz Sofije se semkaj poroča, da so pri Kustendilu napadli bulgarski gorski bandit je na srbski meji tamošnje naselbine, — a so bili pognani nazaj. Pri tem spopadu je bilo 450 Bulgarov ubitih in nevarno ranjenih.
Bulgari skušajo zavzeti s svojimi napadi pozicije pri Decijani. Černe^ju, Glevi, Kovaču ob reki Pirot in Negotin, a jih Srbi vedno uspešno odbijajo.
Zaplenjena municija.
Solun, Grška, 18. oktobra.—Te dni so Bulgari zaplenili 9 tovornih parnikov municije. Te ladi-je so plule po Donavi in so bile namenjene v Odeso. Bulgari so sedaj popolnoma ustavili promet po Donavi, da s tem preprečijo dovoz streliva in vojnega materi jala na Rusko.
V Solunu.
Atene, Grško, 18. oktobra. — Mesto Solun je sedaj polno francoskega, angleškega in grškega vojaštva, ki patrulira po cestah in se pripravlja na odhod. V kratkem se pričakuje zopet 250,000 vojakov, katere je že poslala oi-tenta Srbom na pomoč. Francoski general Sarrail je izdal ukaz, da morajo vsi njegovi vojaki in čas. niki pozdravljati grško zastavo in grške častnike, ta ukaz velja tudi za angleško vojaštvo. V obče vlada med ondotnim vojaštvom prijateljstvo in zastopnost, samo Angleži in Francozi se ne morejo pogovarjati z Grki, ker ne umejo njih jezika.
- Ko se združijo vse te čete s srbsko armado bode prevzel vrhovno poveljstvo v tej vojni sam srbski kralj Peter.
Boji pred Belgradom.
Berlin, Nemčija, 18. oktobra.— Na južni strani Belgrada. in Se-mendrije se vršijo še vedno neprestani boji med avstrijsko-nem-škimi četami in Srbi. Dasiravn se tukaj Srbi bore junaško, se ne morejo zadostno upirati veliki premoči sovražnika. Naše desno krilo, ki operira okoli Belgrada je zasedlo že vse srbske pozicije avalskem hribovju, ter si je na ta način pridobilo železniško pro-gro pri Plani in se pomaknilo daleč naprei proti moravski dolini; do tja imajo še kairih 50 milj.
Srbi zbirajo se i« j svojo crlavno armado pri Poračinu in Zaječar-iu, kjer nameravajo zabraniti Nemcem in Avstrijcem koncentracijo z Bulgari. In vendar so Bulgari navzlic temu že prekoru čili s svojimi četami srbo-bulp-ar sko mejo na južni strani ob reki
Odbi i napadi na Goriškem.
Dunaj, Avstrija, 18. oktobr, — Sinoči so skušali zopet Italijani z vso silo prodreti do naših front ob reki Soči, osobito v okolici do-berdobske planote. Sovražna in-fanterija, ki je nameravala zavzeti važne naše postojanke je bila konečno pognana nazaj z velikimi izgubami.
- Na koreški strani in na tirolski meji so se vršili istotako zadnje dni hudi artilerijski boji, ki so se pa, kakor običaino Italijanom izjalovili.
Nemci pred Rigo.
Berlin, Nemčijo, 18. oktobra. —
(Uradno poročilo.) Feldmaršal von Hindenburg . skuša sedaj s svojo armado .napasti Rigo z južne strani, kjer ima sijajne u-spehe. Včeraj je padlo zopet v naše roke večje število ruskih vjet-nikov; tudi pri Jakobstadtu smo pognali sovražnika nazaj. Zapad-no od Ilonkska smo zavzeli ruske utrdbe približno dve milje v razdalji. Pri Morgonu se je moral sovražnik tudi nazaj pomakniti vsled uspešnega- streljanja nase infanterije.
Pod poveljstvom bavarskega princa Leopolda so zavzele naše čete važni železniški postaji: Lia-hoviči in Baranoviči.
Na zapadnem bojišču. Amsterdam, Nizozemsko, 18. o-
ktobra. — Včeraj se je vršilo sko-ro ves dan bombardiranje na važno belgijsko pristanišče Zeebrug-ge. Nemci so vsled tega zelo v strahu, da bi zavezniki ne izkrcali svojih čet na belgijsko ozemlje radi tega skušajo Nemci z vso silo odbiti sovražnika zopet nazaj.
Pariz, Francija, 18. oktobra. — Še vedno se vršijo v Champagne •hudi boji. Naša artilerija je pognala Nemce nazaj s hriba Tahure in LaGoutte. Pri tem se je našim posrečilo, da so razstrelili Nemcem veliko zalogo municije. Severozapadno od Soucheza in dalje pri Vozgesu se je moral tudi sovražnik umakniti vsled u-spešnega napada od strani nase artilerije.
Berlin, Nemčija, 18: oktobra.—
Včeraj je napadel cel švadron naše zračne flotile francosko trdnjavo Belfort. Dasiravno so skušali sovražni aeroplani pregnati to flotilo, se je našim vojnim a-vijatikom posrečilo, da so spustili več bomb na to trdnjavo in povzročili več razstrelb v tem mestu. <	•
Izgube Angležev v Dardanelah.
London, Anglija, 18. oktobra. - Skupne izgube Angležev od početka dardanelske blokade do oktobra znašajo 96,899 mož. ^leg tega je bilo deloma ubitih, ranjenih in vjetih tudi 1185 angleških častnikov.
Dopisi in društvene vesti.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 KJ3.K.J. Cleveland, Ohio.
Tem potom še enkrat opozarjam člane in članice goriimenova-nega društva, kateri mi do danes še niso prinesli ali poslali svojih certifikatov (Policy)), da naj to storijo vsaj do prihodnje seje meseca novembra t. 1. Ako slučajno ne more vsakdo certifikata sam prinesti, naj ga pošlje po kakem drugem članu.
Le oni člani morajo osebno pri nesti certifikate k meni na dom, ali k seji, kateri želijo spremeniti svoje dediče.
Nadalje prosim člane in jim priporočam, da se udeležijo prihodnje mesečne seje v polnem šte vilu, ker imamo več raznih točk na dnevnem redu. Meseca decembra bode tudi volitev novega društvenega odbora za leto 1916; treba bode torej pri prihodnji sej! določiti dan za to volitev.
Z bratskim pozdravom
Josenh Russ, tajnik, 6712 Bonna Ave. N. E.
Cleveland, Ohio.
Steelton, Pa.
Spoštovani urednik:—
Prosimo Vas, da bi uvrstili sledeči dopis v Vaš cenjeni list:
V nedeljo dne 10. oktobra t. 1. smo imeli steeltonski Slovenci naj-žalostnejši dan, kakoršnega še ni naša naselbina nikdar izkusila.
Zelo smo bili namreč iznenade-ni, ker so ta dan naš čast. domači župnik Rev. F. I. Ažbe jemali od nas slovo pri obeh sv. mašah in nam naznanili, da nas hočejo zapustiti prihodnji teden. Tega si ni nihče izmed nas niti mislil, da bi se kaj tacega zgodilo!
Besede, katere so nam ta dan govorili Rev. F. J. Ažbe, so bile tako ganljive in so nam segale tako v srce, da ni bilo omenjeni dan očesa v cerkvi, da ne bi bilo solzno. Dosti je bilo vernikov v cerkvi« ki so se celo na glas jokali. Pa saj se ni temu čuditi! Rev. Ažbe so bili med nami zelo priljubljeni; delali so v resnici za vspeh in napredek naše naselbine tako neumorno, da je nemogoče vse opisati.
Bilo je na Veliki petek ler« 1902, ko so prišli naš č. g. župnik F. J. Ažbe v našo naselbino. Takrat smo bili še Slovenci in Hrvatje skupaj v eni župniji. Imeli smo eno čisto majhno cerkvico, katero smo bili kupili od protestantov za $1200. — Začetkoma nas je bilo kakih 50 dobro podpirajočih župljanov, ali faranov. Ko so pa naš č. g. župnik F. J. Ažbe pričeli tukaj pastirovati, nas je vsak teden več in več pristopilo k župniji cerkve Preblažene Device Marije. Župnija je rastla tako hitro, da so čast. g. župnik kupili 12 lotov zraven te majhne cerkvice in postavili samostan v istem letu ter šolo, ki je stala $8000— v kateri so učile Ven. sestre Notre Dame. Naša tedanja župnija je v 7 letih tako hitro narastla, da ni bilo več prostora za Slovence in Hrvate in potem smo se razdvojili ali ločili. Rev. Ažbe so pričeli potem z župnijo sv. Petra za svoje Slovence in v enem letu so postavili krasno zidano cerkev sv. Petra z zvonikom, kjer imamo 3 zvonove, tako tudi župnišče, samostan in šolo, v katero so pričeli takoj zahajati naši slovenski otroci. Rev. Ažbetu gre tudi zasluga za vsta-novitev več lepih društev v naši naselbini posebno društvo Presv. Srca Jezusovega za možke, ženske in otroke, katerih društveni-ki pristopajo mesečno k sv. obhajilu. Dalje Marijina družba, v katero spadajo vsa naša slovenska dekleta in društvo sv. Cecilije, katera tudi jako dobro napreduje. Tudi več drugih dobrih del so naš č. g. Rev. F. J. Ažbe storili za steeltonske Slovence, katerih nam ni mogoče tukaj O" pisati.
Častiti gospod Ažbe! Mi steeltonski Slovehci vsi pripoznamo Vaša dobra dela, trud in požrtvovalnost, katero ste imeli tukaj v Steeltonu za nas in naše otroke.— In ker je nam nemogoče Vam po* plačati to veliko izkazano dobroto, Vam obljubimo, da se bomo vedno v naših molitvah hvaležno Vas spominjali. Konečno Vas
prosimo, da sprejmete vseeno našo najsrčnejšo zahvalo zato ter iskrene naše želje za nadaljni u-speh in napredek v Vašem duhov-skem stanu!
Steelton, Pa., dne 11. okt 1915.
Župljani slovenske cerkve sv. Petit.
Rock Springs, Wyo.
Cenjeno uredništvo!
Najprvo poročam, da gre z delom nekoliko boljše tukaj v našem mestu. A vseeno še ni svetovati rojakom, da bi prišli sem za zaslužkom, ker je tu še dosti brezposelnih.
Tukaj je umrl dne 9. oktobra rojak John Jelovčan, rodom iz župnije 'Javorje pri Poljanah nad Škof j o Loko. Pokopan je bil 11. t. m. Pokojnik je bil član društva sv. Alojzija št. 18 K. S. K. J. in je umrl vsled ran, ki si jih je sam prizadel v duševni zmedenosti vsled preobilno zavžitega alkohola. Zadal si je še dne 6. t. ua. eno rano v vrat dve v prsi in eno v trebuh, da ic izgubil vsled tega obilno krvi. Dasiravno so nesrečneža prepeljali v bolnišnico kjer je bil operiran, je od tekom 3 dni za ranami podlegel. Tukaj zapušča dva sinova, v stari domovini pa ženo in še nekaj otrok. N. v. m. p!
Poročevalec.
Iz urada društva Marije Sedem Žalosti štev. 50 K. S. K. J. Allegheny, Pa.
S tem prosim člane in članice gorinavedenega društva, da mi blagovolijo poslati ali prinesti svoje društv. certifikate (testamente), kajti kmalu bo prišel čas, da jih bomo morali poslati na gl. urad Jednote, ki nam bo izdal nove namesto starih.
Dalje opozarjam vse člane in članice, kteri so zaostali s plačevanjem društv. asesmentov, da to poravnajo v kratkem času, da se v prihodnje redno udeležujejo mesečnih sej in plačajo točno svoje prispevke.
Tukaj vam podajam tretji trimesečni račun, doneske in stroške, da lahko vsak član pozna sedanje društveno finančno stanje. Kakor razvidno je naše društvo napredovalo v zadnjih mesecih za $208.-33 na kar so lahko ponosni in veseli vsi društveni uradniki in člani. Kot sedanji tajnik želim društvu zopet obilno napredka v prihodnjih 3 mesecih.
Tretji četrtletni račun.
(Doneski za mesec julij, avgust in september 1915.)
Mesečni doneski........$ 342.00
Asesment članov ....... 818.50
članic........ 116.20
zi. poškodnino 23.85 za stroške .... 48.60
Pristop v Jednoto ...... 1.00
Rezervni sklad Jednote.. 4.00
Za vrh. zdravnika...... 0.50
' * spremembo dedičev .. 0.50
" Jednotine znake ..... 0.75
" pristop v društvo---- 1.00
'' društvene znake ..... 0.55 Narastle obresti v banki 32.24
Skupni doneski.......$1389.89
Račun stroškov za mesec julij, avgust in september 1915.
Smrtninski asesment----$917.48
Pristop v Jednoto....... 1.00
Rezervni sklad.......... 2.00
Vrhovni zdravnik ....... 0.50
Sprememba dedičev ..... 0.50
USTNICA UREDNIŠTVA.
da
na In
Skupaj poslali Jednoti ...$921.48
Podpora za bolezni.....$ 175.00
Društv. preds. J. Mravin-tzu povrnjena založitev
blagajne............ 6.54
Fr. Trempušu povrnjen depozit od veselične
dvorane............ 5.00
Plača uradnikom društva 61.50 Stroški uradnikov dr. ... 5.84 .Najemnina društv. dvorane za 3 mesece....... 6.00
smo prosili in opo-
_____dopisnike, osobito
uradnike krajevnih društev, naj pošiljajo fvoje dopise uredništvo PRAVOČASNO, vendar dobivamo še vedno ob ponedeljkih, torkih in celo sredah rokopise z nujno prošnjo, da naj se stvar priobči že v prvi številki, kar je naravnost nemogoče. list je vsak torek popoldne že doti-ffVn-Ti in ga oddamo ta dan že na pošto.
Vsak dopisi naznanilo ali društveno vest naj sobr. tajniki krajevnih društev odpošljejo tako, da pride NAJKASNEJE DO SOBOTE UREDNIŠTVU V ROKE. Ako mora kako važno naznanilo izostati, je to edinole krivda taj nikn. ali zastopnika krajevnega društva. Tajniki dobro vedo, ke-daj se vršijo redne mesečne seje, vedo o sklepih na teh sejah, torej imajo vedno dovolj prilike, da pošiljajo te stvari provočasno na uredništvo ne pa šele tedaj, ko je list že dotiskan.
Književnost
"Čfes", edini slovenski maga cin v Ameriki, posvečen poduku izobrazbi in napredku sploh. Prejeli smo prvo številko rečenega mesečnika, kteri prinaša sledečo zanimivo vsebino: "Čas," Upliv meseca na kokoši. Prvi sovražnik vsacega človeka. Kako ločimo zdravo hrano od pokvarjene? Pravilno obrezovanje vinske trte. V bakrenem rudniku. Polij premog z vodo. Dno globokega morja. Iz astronomije. Iz geologije. Od kdaj pomenja podkev srečo? Smrt pred lovcem. Ob zlatem pesku. Slovenska liga. Kaj bo z našo nekdanjo domovino? Saj res, kaj je s Slovenskim Zavetiščem? Mala Kranjska. Naše razmere s staro domovino. Srebrna poroka. Naša sodba o Angležih. Mož in žena v zakonu. Zakaj zde-hano? Nekaj novega o kačah. Pravilno ravnanje z utopljencem. Kako se ubrani slepota pri ljudeh.
Čtivo je zanimivo in raznovrstno — oblika lista okusna. Izhaja vsak mesec na 36 straneh in velja za vse samo $1.00. Urednik je g. Frank Krže. Naslov uredništva in upravništva: "Čas", 2711 So. Millard ave., Chicago, 111.
Navedeni list prav toplo priporočamo vsem našim naročnikom in čitateljem.
POZOR ROJAKI V MINNESOTI!
Skupni 3 mes. stroški____$1181.36
Rekapifculacija.
Skupni dohodki........$1389.69
Skupni stroški......1. .$1181.36
Čisti 3mesečni prebitek..$ 208.33
Skupno društveno premoženje znaša sedaj ----$5469.93
Sobratski pozdrav, Frank Trempnš, n. tajnik.
V mojem službovanju pri o-krajnem sodišču v Duluthu, Minn, sem že večkrat opazil naše sobra-te, ali člane K. S. K. J. kakor tudi druge rojake, ki so prišli iz železnega okraja (Range) k tej sod-niji po raznih malih opravkih in poslih. Te posle bi pa dotičniki lahko opravili tudi pismenim potom, ter bi si pri tem prihranili zamujeni čas in svoj težko prislu-ženi denar.
Zatorej svetujem vsem onim rojakom, kateri imajo, ali kateri bodo morda imeli kako malo opravilo pri tukajšnein okrajnem sodišču, da mi preje pišejo ter priložijo 2 centno znamko za poštnino, nakar jim bom jaz stvar pojasnil ter skušal zadevo urediti pri sodišču brezplačno.
Naši rojaki so se tudi pričeli zelo zanimati za nakup zemljišč. Državna zemljišča so naprodaj vsak mesec, in kdor se zanima za ista, naj piše meni po brošurico. V tej brošuri je vse natanko označeno glede nakupa gori navedenega državnega zemljišča. Jaz dopo-šljem on brošurico na zahtevo dotičnikom drage volje.
Oni pa, ki bi radi kupili morda kak kos zemlje, a ne vedo imena lastnika, naj mi izvolijo opisati lego zemljišča, to je številko Townshipa, Range in Section, nakar jim dopošljem zaželjeni naslov in ime lastnika zemljišča.
Pozdrav vsem sobratom in sestram K. S. K. J. po Zedinjenih državah.	i
Vdani Vam sobrat
John Movern, 483 Mesaba Ave.
Duluth, Minn.
Status quo.
Glavni namen zdravnika pri zdravljenju vsake bolezni je, da skuša spraviti njegovo telo v ta-kozvano "status qno" stališče a-li da ga pripravi zopet k običajnem zdravju. V tem slučaju se
mora najprvo odstraniti vse slabe snovi iz telesa, katere povzročajo s kisanjem ter gnilobo zastruplje-nje krvi. Zato morate poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vino vam ne bo samo izčistilo telesa, temuč bode tudi uredilo in okrepilo vaše prebavne organe. To vino bode odpravilo zabasanost in vam ojačilo telesno moč in počutek. To izči-sčenje telesa in zaeno podkrepitev istega vam bo prinesle zdravje in udobnost. Dobiva se v lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland
Ave., Chicago, 111.
•
Otrpnjenje mišičevja vsled pre-napornosti ali mraza lahko kmalu preženete z uporabo Trinerjevega Linimenta. Cena 25 in 50c, po po-Š1(i 35 in 60c.	(Adv.)
ZADNJI ČAS
je sedaj, da se odločite za na farmo v tem letu, ker se nam polagoma bliža zima. Baš sedaj je čas in prilika, da vidite kaj in koliko so prideliali letos naši farmerji v Wisconsinu, (Marinette County). V tem kraju imamo še lepe kose zemlje na proda i po ugodnih kupnih pogojih. Katerega veseli poljedelstvo, naj mi piše, ali se pa osebno zglasi pri podpisanemu.
ROJAKE V CHICAGU IN OKOLICI
opozarjam na dve lote nasproti slovenske cerkve, katere so sedaj naprodaj pod kupno ceno vsled odhoda lastnika na farmo. Ulica pri teh lotah in (sidewalk) tlak sta gotova in plačana. Zadnja cena za te dve lote je $1200. Proda se tudi ena posamezna za polovico. Kupec lahko takoj zgradi hiše na teh lotah in ima čas za plačati te lote 3 leta.
Poleg tega imam tudi v središča slovenske naselbine v Chicagu (o-koli cerkve) več raznoličnih hiš na prodaj. Kdor namerava torej kupiti kako hišo v tei okolici, naj se obrne na mene. Hišo bo dobil lahko po nizki ceni in pod ugodnimi kupnimi pogoji
MARTIN LAURICH, 1900 W. 22 Place — Chicago, HI.
Telefon številka: Canal 5777. (Adv. 10. 20 — 11. 3.) ,
Mož, ki ve, kedaj naj jenja govoriti, zna tudi dobro, kedaj naj sploh ne pričenja
Kadar govoriš z ženskami, ne pa?i samo, kaj boš govoril? Glej tudi kako jim boš govoril?
Nekatera dekleta ne dobivajo-polovico toliko pisem, kolikor jih morda pričakujejo.
Bodi vedno uljuden z otroci, da bodo otroci tvoji uljudnost ohranili še kasneje.
JAVNI NOTAR
1S04 N. Chicago Ave., JoIIet. IU.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domeni no.
Chicago tel. 1048 N, W. 770.
Rojaki ne zamudite!
Potekli so Tmm milj gorki dnevi in zdaj se nam bliža zimska sezona, ki nas opominja na zimske obleke, da se ne prehla-dimo, KAJTI ZDRAVJE JE VEČ VREDNO, KAKOR PA OBLEKE, ki jih pri meni dobite sedaj po primernih cenah, bolj kakor kedaj poprej e in sicer:
VOLNATE SPODNJE OBLEKE po jako nizkih cenah. Blago garantirano; dalje:
TEŽKE OBLEKE (GVANTE), ki jih imamo sedaj na razpolago samo po $15.00.
POVRHNE SU'KNJE (Overcoats) $12.00, $15.00 in $18.00.
TEŽKE VOLNENE HLAČE, takozvane McMTI.T.AN PANTS, cene samo po $3.00 in druge vsakovrstne hlače od $1.00 do $5.00.
Dalje imamo v zalogi najlepše mode in najboljšega kroja MACKINAWS, po različnih cenah; ravnotako tudi DEŽEVNE SUKNJE (SLIP ON COATS) po nizkih cenah. Ravnokar smo dobili tudi veliko zalogo in izbero vsakovrstnih KAP za zimo, barve, kakoršnekoli si želite.
Ne pozabite na našo bogato zalogo lepih in močnih ČEVLJEV, bodisi za delo ali za prazniško nošo. Ti čevlji prekosijo vse druge, samo da so naše cene nižje. V zalogi imamo tudi ŠKORNJE, ki "jih nosijo po pivovarnah ali pa na kmetijah. Ako jih kateri izmed rojakov že li, naj piše ponje.
Za ta mesec imamo na razpolago veliko zalogo ŠOLAR-SKIH NORFOLK oblek, z 2 pari hlaČf čista volna za zimo samo po $5.00.
Vse to zgoraj navedeno blago si pridite sami ogledat in se prepričajte, da si lahko nabavite isto po veliko nižjih cenah pri svojem domačinu, ali rojaku, kakor pa pri tujcih, kateri Vas samo toliko časa poznajo, dokler jim denar nosite. Mislim pa, da Vas vendar veže tudi narodna dolžnost, da dajete pri tem svojemu rojaku prednost, in se obrnete k tujcu šele potem, ako Vas rojak dobro ne postreže. Že znan pregovor pravi, da ako hočemo, da bodo naše slovenske naselbine ali kolonije napredovale in obstale, MORAMO EDEN DRUGEGA PODPIRATI!
Denar pošiljam sedaj v stari kraj
K 100.00 za $15.50
Geo. Stonich Clothing Store
815 N. Ghicago St., Joliet, 111.
Naproti slovenske cerkve.

HBJ -L»i- 1 -lto ' — to » —to ■ -Ito 1 -Ito 1 -Lto ■ -lto ' -lto « - to ■ -lto ■ -lto 1 -lto i *3iir i ^JF- i •giir i sflr1 -sir-1 -^jti- I I 1 ^rr-1 -i -1 •Siir-1 1 -Sii
VRNIMO SE!
V LEKARNAH
Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil v zvesti, da je ta Bvet nebeški raj, poln jsreče in veselja za nas. Kaj na» je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari f Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na
Trinerjevo Ameriško , i Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospeSuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade.
To zdravilo tudi —
PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST,
DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI,
OKREPČA PREBAVNO MOČ,
OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST.
Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, daje pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih.
Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjSo bolest, bodisi revmatično ali nevralgično. Gena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
Triner
CHICAGO, ILLINOIS
mmmm
Carigrad včasn vojne.
"Neue Zuericher Zeitung" je priobčila dopis, datiran je iz meseca julija, o razmerah v Carigradu. Dopis pravi: V evropskih de lih mesta Carigrada, v Peri in v Galati, sploh ni čutiti vojne. Življenje na vqlikih ulicah v Peri je ravno tako, kakor je bilo v mirnin časih. Vse trgovine so odprte. Na velikem mostu čez Zlati rog je pa življenje dosti manj živahno, kakor je bilo poprej. Na dolenjem koncu tega zaliva so na varnem jadrenice in parniki, a tudi nekaj vojnih ladij je tam. Pravi trgovski pristan na levi strani je pa tak, kakor da je tam vse izumrlo. V ozkih ulicah Stambula je vedno velika gneča. Poleg domačinov tam kar mrgoli vojakov in rekru-tov. Poslednji, sami krepki ljudje iz Anatolije, ki niso bili se nikdar v velikem mestu, hodijo po ulicah držeč se vedno za roke in samo strme, kaj vse vidijo. Čez nekaj tednov bodo že vrlo izvež-hani-vojaki. Prostori pred kolodvori so zdaj zopet taki, kakorsni so bil pred balkansko vojno: prava vojaška taborišča. Podnevi in ponoči odhajajo vlaki z vojaštvom na Galipoli. V mestu je mir in red. Vsak redar je na svojem mestu, kdor gre le na izprehod, mora imeti izkaznico. Tuje jezične ulične tablice so bile odstranjene in na njih mesto nabite samotur-ške. Tudi zasebne trgovine ne smejo imeti napisov z latinskimi črkami, pae pa se avstrijskim in nemškim državljanam v tem ozira dovoljujejo izjeme. Začetkom vojne je lahko odpotoval vsak i-nozemec, kdor je hotel; državljani sovražnih dežel, ki so ostali v Carigradu, niso bili internirani, iz-vzemši nekai notoričnih agitatorjev. Francoski in angleški trgovci trgujejo mirno, kakor da Turčija nima vojne ne s Francijo, ne z Angleško. Angleški tovarnar hodi mirno tudi v vojno ministr stvo in se tam na hodnikih mirno v angleškem jeziku pogovarja znanci o vojni francoske in angleške šole pa je vlada zaprla in konfiscirala imetje francoskih jezuitov.
Elphinstone v Dardane-lah.
Delitev poljskega kralje8tva je zapletla Turčijo tudi že pred veliko leti nazaj v vojsko z Rusijo. Ni kopnem se Turki niso nikdar tako sramotno borili kot ravno v tej vojski. Rusom je bilo mogoče pognati z malo peščico v beg cele armade Turkov; a niti eni, niti drugi niso pokazali posebne spretnosti. Friderik II., pruski kralj, je sodil oboje tako: "Ruski generali niso razumeli niti bojne tak tike, niti poiskali si ugodnega kraja. Še manj so to znali sultanovi vojskovodji. Ako hočemo to vojsko prav soditi, si moramo predstavljati jednooke, ki so planili po slepcih in jih nabili ter ai priborili tako popolno zmago." Ruti so zanetili upor proti Turkom tudi na Grškem. Grkom so ponudili prostost; ti so se res navdušeno vzdignili za njo. A le prehitro so čutili zlo ruske politike, ki je obetala enemu narodu osvobojen je od drugega, da bi jih zasužnjila oba. "Obljubili ste nam prostost, varujte nam vsaj življenje!" so vpili prevarjeni Grki — a tudi tega jim Rusi niso mogli rešiti. Turki so poslali Albance nad Ruse in uporne Grke, in Albanci so poklali in požgali vse, kar jim je bilo prišlo pod roko. — Več sreče so imeli Rusi na morju. Aleksej Orlov, ruski almiral — pa le na videz — je imel pod seboj tri zmožne hrabre Angleže: Elphinstona, Greigha in Dugdala. Admiral sam se je rad pokazal v svoji veljavi, kjer ni bilo zanj nevarnosti, boja pa se je ogibal. Med bitko pri Tschea-mi se je vsled strahu skril. Podobnega junaka je imelo turško brodovje za vrhovnega poveljnika; paša Kapudana. Podpovelj-nik Hasan, eden izmed najzmož-nejših, najboljših turških strategov vseh časov, ni mogel pregovoriti Kapudana, naj napaae so* vražnika posamič, predno se združita. Strahopetni duh poveljnikov se je polastil tudi nižjega moštva. V odločilnem trenotku ao odpovedale ladje Hasanu pokornost ter iskale zavetja pred Angleži. Admirala Kapudana pa prevzela taka groza, da je po-
pustil vse, zbežal na varno, na suho zemljo in Hasanu prepovedal. z drznim napadom predreti
sovražno vrsto in se tako rešiti.
Tako je bila strahopetnost Kapa-danova vzrok strašnega poraza turškega brodovja pri Tschesmi 7. julija 1. 1770; hujšega od bitke pri Lepantu Turki niso doživeli. Hrabri Hasan-Bey se je rešil na gorečem tramu. — Anglež Elphinstone je hotel zmago izkoristiti. Ruski cesarici Katarin II. je obljubil, da bode prišel s svojim brodoviem v Dardanele. Zato je silil Alekseja OrlovaT naj bi šli takoj z vsem brodovjem pred Carigrad, kjer bi Turkom narekovali mir. Na resni turški odpor ni bilo misliti. A Orlovova zavist, nespretnost, omejenost je Turke rešila; povelja, udreti v Dardanele ni hotel dati. Elphistone pa je hotel ostati mož beseda. Vzame nekaj ladij in jo zavozi v Heles-pont. Na najnevarnejšem mestu, obdnn od mnogoštevilnih utrjenih postojank, se zasidra. Na kiovu si da pripraviti čaj. Bobni, trob?je so marale ves čas zabavo delati. Na evropski strani pa so med tem Turk: polni strahu pripravljali svo;e velikanske topove za strel. Nič manj nego celih štirideset minut so za to potrebovali. Elphistone se je med tem okrepčal s čajem in zopet odplul na varno Umevno, da ni mogel več služiti pe«i Orlovom in da je odložil ves nevoljen, poln zamče vanja do takega admirala svojo čast Katarina je nemilostno hladno odslovila Elphinstona, ko jI je ta poročal o nedostatkih ru ske mornarice; Orlov pa je preje izredno odlikovanje. Med drugim drugim je bila kovana njemu čast medalja z nadpisom: " Gro Aleksej Gregorovič Orlov, prema govalec in pokončevalec turškega brodovja."
njak. Njegovi učenci, ki čepe ž njim vred okoli stebra na tleh, ga verno poslušajo ali pišejo njegovo razlago s trštovim peresom
v zvezke, ki jih imajo na dlani leve roke ali oa kar na tleh, ali. pa si vtepajo v glavo, kar so ravnokar slišali, ziba je se z životom neprestano naprej in nazaj ko nihalo pri uri. Kedar je šola končana, poljubijo ulemi roko in odidejo na dvorišče iz studenca pit in umivat se, potem pa v svoja stanovanja. Mnogo jih stanuje v Gami, le posebno bogati v bližnjih ulicah. Stanovanja v Gami so silno preprosta: hodniki so z nekakimi plankami razdeljeni v več oddelkov. ki se oddajajo mladim mozli-mom po pokrajinah tako, da bivajo rojaki v istem oddelku. Pro-, štora potrebuje in dobi vsak le to- j liko, kolikor ara zavzame stenska omarica, v kateri hrani mladi sin \ arabske Muze zvezke, obleko in j kruh pa blazino, na kateri se u-či in spi. — V novejšem času mnogim Turkom ne zadostuje več skromna izlamska izobrazba; za to so bogatejši začeli pošiljati svoje sinove v evropske šole.
United Undertaking Co.
POGRŽBNIKI
Podjetje, H katerim tudi 81ov«nei.
eo » cvert
Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo.
He priporoma Slovencem n blagohotno naklonjenost.
8.17.16
Odlični abstinentje.
Mohamedansko vseučilišče v Kajiri.
Zdaj, ko je turško vprašanje zopet vzbudilo po vsej Evropi za nimanje za Turke, je za marsikoga zanimivo izvedeti kaj o tur ških študijah. Središče izlamske ga znanstvenega gibanja je moše-ja Gama elAzhar v Kajiri. Ta mo-šeja je namreč ne le ena najstarejših mohamedanskih molivnic zidana koncem desetega stoletja hkrati z ustanovitvijo Kajire ampak tudi vseučilišče za vse izlamske dežele, ne samo za Egipt Iz prostornega dvorišča, ki ga obdaja več galeriji stebrov, drže na vzhodni strani vrata v velikansko lopo, ki je 380 stebrov deli v devet ladij. Ta lopa je hkrati šola in svetišče. V vzhodno steno, v smeri proti Meki, so vdolbene štiri takozvane "kible" ali "mi-hrabi" — dupline, h katerim se verni mohamedanci kakor k oltarju obračajo, kedar opravljajo svoje molitve. Štiri "kible" so v tej mošeji zato, ker prihajajo va njo pristaši štirih sekt, v katere se dele sunitje: malikitje, šafilit-je, hanafitje in posebno fanatični hanbalitje. Te stranke so si med seboj zelo sovražne in nobena noče, da bi se njena molitev pri i-sti "kibli" dvignila k Allahu kot molitev druge. — Ta molivnica je torej tudi glavna izlattiska šo la. Profesorjev je okoli tristo: pravi se jim "ulema." Svoje mesto imajo na blazinah pri stebrih, ne na katedrih; le nekaj malo u-čenjakov prve vrste ima neke vr ste prižnice. Ni dolgo tega, kar se zahteva od profesorjev, da na-» pravijo izpite. Prej so prišli bolj nadarjeni do te časti kar tako, da so nekaj časa jpomagali slabejšim pri učenju, potem pa svojevoljno zavzeli prostor pri kakem stebru ter otvorili svoja predavanja. — Dijakov je okoli 10 tisoč, starih od deset do dvajset let. Ta šola je namreč vseučilišče v turškem pomenu besede: v njej se uči vse od arabskega abc do najvišje razlage korana. Koran je pravemu mohamedanu začetek, središče in konec vse učenosti. Koran je bogoslovje, koran izlams^o pravo, sveto pismo in zakonik. V ljudski šoli, kakor bi po naše rekli, se uči mohamedanček koran brati, kot "gimnazijec" si ga vtepa v glavo, na visoki šoli pa posluša, kako cepilo "uleme" dlako pri
V knjižici, ki jo je izdal Bern Dtir z ravno tem naslovom, se bere prigodbica o švedskem kralju Karolu XII. Karol je bil v mladosti poseben prijatelj vina. Nekoč je vinjen rabil močno žaljive besede zoper svojo mater. Drugi dan ga prijatelj opozori, kako je moralo prejšnji dan njegovo dobro staro mater tako obnašanje boleti. Karol mirno posluša, spozna krivico in reče odločno: "Prinesite mi steklenico najboljšega in kupico." Ko se to zgodi, vzame kupico, gre k materi in ji reče: "Včeraj sem Vas razžalil." Nato nalije polno kupico vina, ga izpi-je in pravi: "To je zadnje vino ki sem ga pil; odslej ga celo svoje življenje ne pijem več!" To je bilo leta 1700. Karol je osta mož beseda. Ostal je abstinent do svoje smrti (1718.) — Drugi dan abstinent je bil kardinal Manning Nekoč je prigovarjal delavcu, na; pusti pijačo, da ne pride v revšči no in bolezen. f'Mylord," mu pa ta odgovori: "Vi tudi pijete, le da ne tako poceni"." Ta odgovor mu seže do srca. "Da," pravi '' toda od danes niti kapljice več In res je sprejel nase to žrtev, da pomore ljudstvu v bedi. Ni se od rekel pijači zastonj. Ob svoji smrti je videl v Londonu 28,000 abstinentov. — Daniel O'Conne je svojo sodbo o abstinenci izra zil v teh dveh stavkih: "Rajši sem ob vse pridobitve prihodnjo-sti kakor ob abstinenco." "Za ve ro je abstinenca največji dar, ki ga prejme kdo od Boga: ni Je čednosti, do katere bi ne vodila ne hudobnosti, od katere bi ne branila." — Ko so vprašali geni kine ga iznajditelja Edisona, »za kaj ne pije vina, je odgovoril Možgane imam za vse kaj dru gega, nego da bi si jih zastrupljalo." — Drugi slaven Amerika nec Benjamin Franklin, ki ga poznamo, vsi kot izumitelja strelovo da, je bil abstinent že kot mlad tvorniški delavec. Tovariši so se nekoč zaradi tega iz njega norče vali. On pa stegne roko, vzdigne težak kos železa in oravi: "No poglejmo, kdo je močnejši: absti nent ali pivec močnih pijač!" Poskusili so se vsi, a nobeden mu ni bil kos. — Ko je bil Abraham Lin coin izvoljen za predsednika Zedi njenih držav, so mu prihajali od vseh strani častitat. Kot je nava da, jih je skušal pogostiti. Vzame tedaj vrč, napolni kozarce s pijačo, čisto kot voda, vzdigne kupi co in napije: "Gospodje! Pijmo na srečno delovanje parlamenta najbolj zdiavo pijačo, kar nam jih je dal Bog! Svoj živi dan nisem pokusil opojne pijače, ne je dajal piti komu svoje družine; tej navadi ostanem zvest tudi zana-prej."
Dr, Martin J, Ivec
Slovenski zdravnik
Mqrslciaii-S ar|« tu Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St. Corner Clay St.,
JOLIET, Urad zraven alov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 21921.
Marija Sluga
2225 So. Wood SI Chicago, 111.
TELEPHONE: Lawndale 8390.
izkuiena in z držav nim dovoljenjem potrjena
BABICA
M uljudn* priporoča venakim in hrraikim
POZOR ROJAKI I
Ako slediš množici, boš težko dospel v ospredje.
Vrednost psa se ceni najbolj po osebi, katera ga kupuje.
nimaš in niso
Stvari, katere	___
vsaki koranski besedi. Štiri zgo-1 tvoja lastnina, nimajo zate prave »ni imannvana ootfo T*tl fl fTJI "ID . vrednosti
raj imenovane sekte4 rfaziagajo vrednosti, namreč koran vsaka po svoje: kar dokazuje pri enem stebru ma-likitski ulema. to strastno zavrača pri drugem hanbalitski uče-
Boljše je izkazovati prijaznost psu, kakor pa nehvaležnemu človeku.
Spodaj podpisani imam na pro daj v okolici Willard in Oreen wood, Wisconsin, dosti zelo rodo vitne zemlje; torej če katerega veseli isto kupiti, ali iti na farmo naj mi piše, ali naj se pa osebn« obrne na spodaj podpisanega:
Gregor Seliškar
R. 5. box 26 Greenwood. Wit.
Ad. 5. 5. — 11. 5.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo goatilno
"Hotel Flajnik",
3829 Pann Avenue,
v kateri točim vedno sveže
PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli!
NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Penna Ave. . .Pittsburg, Pa
Denar naložen pri nas
je varno shranjene
Priporočamo m Slovencem, da nlagajo denar pri naa bodisi na fe-1 ah obre*tni	in jim zagotovimo vselej kolahtne portretbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uiožen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slovence in »e torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nae lahko nalagate denar te živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdrui. držav.
Dva Slana K. B. K. Jednote ita naia dolgoletna uslužbenca: g. Joe. Dun da, predsednik nadzornega odbora BL. 8. K. in g. J os. F. 6 triu ar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav«
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem varnostne žkrinjice po $3.00 na lato sa sbranjenjs vrednostnih papirjev ln listin, kjer so vedno vama pred ognjem In tatvino. Tzdajamo menjice na vse kraje.
Poslopje, v katerem so naži uradi js lastnina te banka. Naža banka je d*požitni urad sa mesto Joliet, sa okraj Will, sa državo Illineia in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.

/pa

as
/
NASLOV"

V slučaju da bi kterikoli fitateljer po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: petij, postelje, omare, preproge itd. ali vee kar k temu spada, naj se obrne za eeae in pojasnila na sledeči naslov:
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim en jem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje in upsm marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček.
Z odličnim spoštovanjem ae priporočam
AKTOM GRDINA, trgovec ln pogrebnlk.
poštenjem, da mi

Pozor krajevna društva K. S. K. J.
Kadar potrebujete aova draitrm prarila, lic« ali drufe tiskovine, obrnite se tudi na:
aH
Narodno Tiskarno
2146-2160 BLUE BLAND AVE.
CHICAGO, ILLINOIS
Ta Vam bode ixrriilt vse tiskovine t najboljio zadovoljnost glede cene ia ličnega dela. Pri nas Je rae osobje nnijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilu, knjižic." sa člane, ali članic«, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično ss vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila sa 10 ali 30 let. Rasdelba ases-mentov J« narejena aa posebni tabcMci in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižic« so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu ia so trdo rezane. Piirte po vzorec, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno.	i Opomba: V naži tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
"Cas",
edini slovenski mesečnik, kteri izhaja na 36 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar. Posamezne številke 25c. Kdor želi kaj koristnega, zabavnega, p odličnega, cesar se ne najde v nobenem drugem listu niti knjigi, naj se naroči nemudoma.
Naslov: "Čas", 2711 S. Millard Ave., Chicago, 111.
KAL POŠLJIMO DAS SVOJIM
DRAGIM NA ALTAK.
•
Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vae naše poslovanje j« jamčeno.
5 kron pešamo za____$0.81
50 kroa pošljemo za .... $7.9«
lOO KRON
ZA
Pošiljatve in pisma naslovite na:
AMERI&AX&KI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
^VXVVXXV\X\\\\\\\\\\\VVVXVVVV\\\\\X\X\\\\\\VVVVVVV\VVX^
Martin. Nemanich
slovenska gostilna In restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
j	domačega vina«
J	Tdefon: Canal 80
\ 1900 W. 22nd St.	Chicago, AL \
MVV«WWV\XV\XVXX\ VXV\XVX\X\XXXXX\X\X\XXXVX\XW» WWVWx'!
a O S I R PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Str.
Telefon: Oaaal 89«
Chicago, Illinois
Se priporofe rojakom Slovencem aa obilen poeet. "Dobra poetreftba ln dobra pijača", to je mojo geslo.
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kalcor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD
prodaja
1780-82 E. 28tli St., Lorain, Ohio
CONCORD RDEČE VINO 60c. galona.
CATAWBA BELO VINO 80c. galona
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
likaj« vs&ko sredo.
Kranjako-Sloveaake Katoliik* Jednote ▼ Združenih driavah __ameriških.__
Urednifttvo in npmvniitvo: 1061 Wert 22nd Place, Chicago, Dl Telefon: Canal 8487.
Haročnina:
leto.......
Za ne&lane.
Ca lat
.10.00 .01.00 .OL<0
OFFICIAL ORGAN -' of the
»BAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION , of the
UNITED STATES OF AMERICA
leaned every Wednesday.
^wned by the Grand Caxniolian Slo-» Tenian Catholic Union of the United Statee of America.
OFFICE: 1061 West 88nd Place, Chicago, HL Phone: Canal 2487.
cmbeeription rate:
Fox Member«, per year..........00.00
For Nonmember«................01.00
Vor Foreign Ooutriee...........0LM
81
Uspehi temperenenikov
Kakor strela iz jasnega neba je naše ChikaSane začetkom tekočega meseca iznenadila županova odredba ,da morajo biti od 10. oktobra t. 1. dalje vse gostilne mestu ob nedeljah zaprte. In to se je predzadnjo in tudi minulo nedeljo v resnici izvršilo.
Kakor se čuje, večina prebival stva mesta Chicago ne odobrava tozadevnega županove/a nastopa in sicer iz več vzrokov. Že celih 47 let je bila prejšnja postava v veljavi in nihče se ni med tem časom brigal za štatut države Illinois, da morajo biti gostilne ob nedeljah v celi (?) državi zaprte. V državi Illinois imamo 102 okraja. Čemu ni ta odredba vlade izdana na vse te okraje, ne pa samo za nekatere ?	/
Nismo sicer zagovorniki tempe* renčnikov in tudi ne preveliki prijatelji "mokrih"; a res, — v tem se ne postopa v naši državi pravilno.—Naravno, da so pri tem naj*bolj prizadeti razni gostilničarji, ki morajo plačevati visoke davke mestu in državi.
Naši gostilničarji bodo torej zelo oškodovani, med tem ko bodo bogate pivovarne in veletrgovine z opojno pijačo spravljale vedno svoj običajni dobiček v žep, kajti svoje blago bodo prodajale strankam naravnost na~dom en dan, ali dva dni ore je pred nedeljo, kakor se to godi že dlje časi. Ta način prodaje se bo sedaj zelo povečal in razširil. Pivovarne bodo delale torej svoj "busines" na debelo in na drobno in bodo plačevale le en "license", med tem ko bodo gledali gostilničarji skozi prste.
In kaj bodo posledice zadnje odredbe našega župana Thompsons? Gostilničarski davek se bo moral znižati, mesto bo pri tem na krajšem za približno $4,000.000 letno. Treba bo od nekod denarja. Od kodf Zvišajmo davke na hiše, zemljišča itd. se bo glasilo in vsled tega bodo morali ljudje plačevati večjo stanarino itd. Mesto Chicago je bilo dosedaj centrala raznih konvencij, kar mu je do-našalo na leto tudi milijone. Za-naprej se bodo pa tudi te konvencije skrčile, ker potujoče ljudstvo ne pije, četudi po hotelih ob nedeljah rado mleka ali vode. V Chicago je vsled te nove postave nad 35.000 natakarjev, strežnikov in godcev za en dan v tednu na slab šem, kar tvori skupaj okoli $100.000 izgube na zaslužku. Tega denarja ne bo župan Thompson povrniL
Omenili smo že, da to ni prav, ker se to postavo obrača samo na eno stran. Ako je v resnici naša zakonodaja določila splošno praznovanje nedelj, naj bi bile gostilne v celi državi ob nedeljah zaprte in ne samo v gotovih okrajih in mestih. Le poglejmo, kako se ta postava izpolnuje v drugih zares ''suhih" državah:
vina za sv. maše. Najvišje sodišče Arizone je tozadevno pritožbo katoliškega škofa v tej državi tudi zavrglo.
V državi Idaho te kaznujejo že radi tega, ako najdejo pri tebi bodisi doma ali na cesti kako količino opojne pijače. V državi Washington je dovoljeno da si naroči lahko vsaka odrasla oseba za dobo 20 dni 2 kvarta viške in 12 kvartov sladnega piva; v Ore: gonu pa za 30 dni. Zato se pa mora imeti posebno dovoljenje od okrajnega klerka, katero velja 25 centov. Izdajo teh dovoljenj se vpisuje dnevno v neko javno knjigo. V označenih dveh državah hodijo po hišah razni finan carji ali posebni uradniki, ki preiskujejo stranko, či imajo morda doma v zalogi več pijače, kakor predpisano. V tem slučaju jim zaplenijo vso pijačo poleg tega mora pa še stranka plačati nekaj globe, ali sedeti v zaporu, ali pa oboje.
Dosedaj imamo vsega skupaj 15 "suhih" držav širom naše Unije in sicer:'Ariz., Ark., Del. (deloma), Ga., Idaho, Kans., So. Carol, (deloma), Me. (deloma), Miss., N. Carol., N. Dak., Okla., Ten., Wash, in W. Va. S 1. janu-varjem 1916 bodo postale tudi suhe države: Colo, in ^Oregon; meseca novembra 1916 pa še država Va. Kakor kažejo razmere se bode uvedlo splošno prohibicijo že tekom 2 let tudi naslednjih 7 državah: Md., N. Mex., Minn., Neb., Wyo., Mont. in Utah; s tem )ode nadpolovična večina vseh držav "suhih" kar bode tvorilo tudi nadpolovično večino v državnem senatu glede glasovanja za splošno prohibicijo .
Morda bode prišla ta točka že tekom nekaj let na splošno ljudsko glasovanje, da naj,se premeni našo ustavo v toliko, da bi bilo v vseh Zedipjenih državah prepovedano izdelovanje opojnih pijač. V tem bode pa svoječasno govori-o, sklepalo in odločelo tudi vse ameriško ljudstvo.
in
Meditacija jesenskega večera.
Spisal Ksaver Meško.
Slrah pred zimo v Italiji.
bojevanja na severu ni na jugu že docela privadili hudih naporov nt težav vojne; prav radi tega se zopet tako hrabro borijo za naše slovensko ozemlje okoli Gorice. Skoraj ni dv ma, da ne bode izdajalski Italijan prejej tudi sedaj
Smrt stopa mimo; priroda umira ; tajen, težeč hlad sili v srce.
A čemu hlad v srcih, o bratje! Kaj je krasnejšega v prirodi božji od jeseni, prinašajoče plačilo od truda vsega leta, bogato na grado obilnih potnih srag, zdaj ; zlatom odtehtanih, miren odpoei tek od dela mnogih vročih dni in
•V Arizoni je najbolj strogo, kar se tega tiče. V tej državi je sploh prepovedano pošiljati kako opojno pijačo bodisi po železnici, po ekspresu, ali drugače. Vsaka železnica, družba ali oseba, ki se peča z razpošiljanjem, ali z razpe-čavanjem ooojne pijače v Arizoni, bodisi delavni dan ali nedelja, se strogo kaznuje. Žal. da je prišlo v tej državi že tako daleč, da se ni smelo celo prodajati in uvažati
Basiravno se skuša s strogo ita ijansko cenzuro preprečiti in omejiti vse vznemirljive vojne vesti o velikih izgubah jn hudem trpljenju vojakov na fronti, — se je lotila zadnji čas italijanskega ljudstva splošna nejevolja vsled sedanje vojne. Koliko težav in naporov morajo prestati tudi italijanski vojaki v raznih goratih krajih, pripovedujejo domov se vrnivši ranjenci in onemogli bojevniki laškega kralja.
Največ pritožb prihaja o stjraš-nih posledicah mraza in zime, ki je že zajela one gorate kraje, kjer se vrši sedaj vojna. Dobro vemo, da so Italijani privajeni milega obnebja in gorkot^ že po naravi ali južni legi svoje rodne zemlje. Huda zima v srednji in južni Ita liji je sploh nekaj nenaravnega in nemogočega, zaradi tega navcraja sedaj strah, italijansko vojaštvo, kako bo prestalo hudo zimo in mraz v goratih krajih, ki vežejo severno Italijo z obmejnim ozemljem sovražnika. Sneg bode v ten krajih italijansko armado zpdrže val pri napadih, da se ne bode za-mogla uspešno braniti.
Gotovo je hudo za vročekrvnega italijanskega domačina, če zapusti svoje tople kraje in se poda lahko oblečen v kraje z mrzlim obnebjem. Že večdnevno deževje, ali malo hladno vreme upliva na Italijana tako, da postane čemeren in nejevoljen. Nima veselja ne za misliti in ne za delati. Znano je, da se Italijani osobito na jugu, v zimskem času ogibajo dela ter raje lenarijo doma. Ta narod je y obče za težka poljedelska dela tudi poleti boječ in ne zmožen. Komaj zaVeje majhna hladna sapica, se Italijan že obleče v svoj suknjič, kajti večjih in toplih zimskih sukenj ne nosi italijansko ljudstvo, — istotako tudi nimajo ondi drugih gorkih volnenih oblačil. Kadar Italijana zebe, je njegov najljubši prijatelj lepo pisana ovratnica (pahovka) s katero si ovije svoj vrat in obraz. Ker ima Italijan zelo občutno kožo, mu ista vsled mraza rada razpoka in se mu naredijo ozebline (bule) na rokah in nogaji.
Tudi v visokih mrzlih hribih nimajo stanovalci prikladne in gorke zimske obleke, razen volnenih nogavic, katere ženske pleto
Zadolžena Anglija.
takega plačila kakoršnega je do- oddih od tovih	od tes_
> strahu: kaj prinese neraz ja in Tegetthofa.	jjasniva usoda do jeseni?
i A glej, bogato plačilo je prine sla!
Veseli se ratar. ko pregleduje
„ , ,	... .ob umirajoči prirodi svoj pride-
Res, hude in grozne so posledice;, , rku-i	•	. \ ,
, xt	j	v . lek. Obilno mu je rodil trud; bo
vojne! — Ne samo, da mora zrtvo- . ,. .	. .... .
. ^ . x j v 1 gat blagoslov mu je vzklil iz pot vati pri tem vojskujoča se država gra	J	^
toliko nadebudnih mladeničev in j T * ' ' . ,	,
. j .. v	j .. . , In mnogim izmed nas, bratje,
trdnih mož, ne samo, da ji vojska!., .	. 'v. .. .
' . ' ** . . prihaja polagoma jesen življenja, uniči cvetoča mesta, trge, vasi in/ _ • ^ ® . • . ^ v:
... ,. *	r • Kako naglo si šlo mimo, o ziv-
rodovitne poljane, — temveč voj-'.. . '. , . . , , i t u s • i j * ljenje, truda in dela polno, s skrb na zakoplje običajno vsako drza-1 . . „	.
.j.	ji o»ml prekvaseno, s solzami obilno
vo tudi v ogromne dolgove. Bas U1 , ..
... .	® . .blagoslovljeno, z zaničevanjem
te posledice in to prokletstvo se l ® v ,	.
dan'e e'vro ske vo'n bodo o Posveceno» 8 hrepenenjem in z lju-nje evrops e vojne o po- j0 poživljeno vedno nanovo.
bodo
ranili ter občutili se daljni potomci evropskih narodov; — pomnili jih bodo še oni, ki še niso ^rojeni!--
Vzemimo v tem slučaju n. pr. samo / Anglijo, ki se zadnji čas tako zakopala v'dolgove, da je groza! Anglija ima vsako uro bodisi podnevu ali ponoči en milijon dolarjev vojnih stroškov, torej 24 milijonov dnevno! Do prihodnjega marca bode znašal skupni državni dolg Anglije 11 milijard dolarjev, ali nekaj nad 66 milijard kron. Da bode za mogla Anglija nadaljevati svoje pohlepno bojevanje, bo marala še iskati posojila, kajti domači davki in drugi državni dohodki ji zato nikakor niti za tretjino stro škov ne zadostujejo.
Sedaj namerava Anglija uvesti nov dohodninski davek na vsakega posameznika, ki zasluži več nego $650 letno. Zvišalo se bode tudi razne davke trgovcev, dalje poštnino, zapuščinski davek in davek za uvozno blago^ čaje se, da bode nekdaj taka bogata Anglija sčasoma najbolj zadolžena država pa svetu. Poleg vseh teh ogromnih davkov ne bode zamogla redno plačevati velikih zamudnih obre sti državnega dolga.
Naravno da se prizadete vsled sedanje vojne tudi razne druge države. O tem se kaj rado ne poroča pravih podatkov v javnost. Lahko se pa sodi, koliko že velja sedanje človeško klanje v Evfopi gotove države. Ob početku vojne so znašali skupni dnevni stroški $50,000.000 vse prizadete države; danes se mora pa te stroške naravno podvojiti. V Astriji in v Nemčiji se dela vso kupčijo in nromet le z papirnatim denarjem Zlato je v ceni tako poskočilo, kot
A zdaj na jesen, ob večeru živ Ijenja: Večni Ljubezni hvala za vse!
Ker kaj bi bilo naše življenje, o bratje, brez dela in brez truda? Vedna Velika sobota, ki bi ne prišla za njo nikoli Velika noč, vsta jenja, veselja in prenovljenega življenja slavnostni dan! Večnr, mrtvi bi bili brez dela. Ker v delu je življenje naše, v delu preroje-nje in vstajenje naših sil, po njem in v njem diha Duh božji v nas in iz nas . . .
In skrbi, o bratje? Blagor mu, kdor jih je vzel nase veliko težo, težo, kakršna je bila teža križa, ki ga je nesel božji Nazarejee. Skrbi namreč ne za nas same, ne, za male,'nevedne, za zaničevane in teptane! Za te skrbeti, te tolažiti, te dvigati k nebu in k Ljubezni, o bratje, to je delo božje v nas. To, o bratje, je pot Kristusova, pot, ki vodi na višine, kjer more in sme reči duša s sladkostjo: Consummatum est . . . izčrpana je vsa ljubezen, vsa darovana za one, ki jim je govoril Gospod v ljubezni božji: "Pustite male k meni priti, ker teh je nebeško kraljestvo ..."
In brez solz bi naj romali skozi življenje, o bratje?
Prerevni bi bili, prevelikega u-smiljenja potrebni in vredni! Veliki Nazarejee je plakal; in hvala mu iz globočin duš, da je dal tudi nam te dragocene bisere nebeške Blagoslovljeni hipi, ko smo jokali nad gorjem in »ad nesrečo sobra tov in ko smo plakali v bridkem kesu nad lastnimi nepopolnostmi slabostmi, zablodami in grehi . Marija Magdalena je vstopila 7 obteženim, a skrušenim srcem v hišo Simona pismarja in ni nehalr močiti nog Gospodovih s solzami,
blagoslovljena slednja solza, ki nam je kanila iz skrušemega srca
ob zavesti majhne in premajhne naše ljubezni do večne Ljubezni Vsaka teh nas je blagoslovila vsaka nas posvetila! Zato sm-o vstajali očiščeni s trdih tal, k a mor smo poklekali v pekoči boli Zato je zrlo tako minio naše oko ki je trepetala v njem še solza lju bežni in kesanja, v oči našemu Bo gu in Sodniku ...	'
In kaj, o bratje, bi bila kratka naša leta, če bi jih ne očiščevalo ne oslajalo in vedno nanovo ne poživljalo hrepenenje ? Potok, plazeč se skozi samo močvirje, večni senci, v večnem hladu. Potok, ki bi pričel kmalu gniti v pli tvi svoji strugi. A hrepenenje glejte, bratje moji, je vžigalo ved no nove iskre v naših mislih in jih je razžarjalo v visok plamen, hre penenje nas je očiščevalo, hrepe nenje nas je dvigalo, hrepenenje nam je dajalo peruti za mogočni polet v višave, k Viru in Cilju na šemu . . .
In skozi mnoga zaničevanja smo romali do jesenskega večera našega življenja, o bratje.
Sovražili so nas, sumničili m obrekovali, mogočno in glasno so ploskali z rokami in v srcih, ko so jias ponižali pred svetom. — Prer svetom, o bratje, ne pred nami sa mimi in ne pred — Bogom! Zato je bilo ničevo njih šumno veselje voda, ki teče naglo mimo, a ne od krusi ne skale in ne zidu in niti mehke zemlje ne. Vse to ostane a voda se ne vrne nikoli.
A vendar, bratje! Morda se je rodila in je vzdigovala više in više strupeno svojo glavo nevolja v naših srcih? Srd je morda dahnil z morečim dihom črez cvetoči vrt,naših duš in je poparil mar-sikak cvet, s trudom, z velikimi žrtvami, s težkim samozatanjeva njemlvzgojen?
O bratje, mili in ljubljeni, čemu to? Zakaj tako slabi, zakaj tako majhni?
Ali niso zaničevali in zasramo-vali tudi Njega. Svetega in Čiste ga, Najsvetejšega in Najčistejšega? Ali niso govorili vsega hudega in najhujšega zoper . Njega, krivično in lažnivo in licemersko? — In On? — Ali se je srdil? Ali se je rotil? — Ali je preklinjal ?
"jOče, odpusti jim, ker ne vedo kaj delajo : . . " O* bratje, to je pot v višave. Tudi naša pot mora biti ta!
Saj nam zaničevanja, zasramo-vanja, obrekovanja in krivice najbolj čistijo naše duše, da se ne ; poleni j o, da ne padejo sredi vznesenega poleta k Solncu naših dni in naših misli v nižine vsakdanjosti; da se ne pobratijo z velikim svetom in ne zaidejo na široko cesto brezsmotrnega življenja. A naša pot, o i>ratje, je ozka in hrepeni v višave. K ljubezni vodi — gkozi trpljenje . . .
O bratje, to premislimo, tega se zavedajmo, ko romamo s hrepene-čimi srci na večni Sion, k miru src, k harmoniji duš, k vdanosti življenje in v smrt, skozi rože sovrastvn in sramoten j a in skozi trnje prijateljstva, slavljenja in askanja — tega se zavedajmo, da romamo z dosmrtnim hrepenenjem k — večni Ljubezni.
Ker ljubezen je trpljenje, a trp-jenje z neskončno sladkostjo pre-Kvašeno in blagoslovljeno. In idor ljubi najbolj goreče, trpi največ — sladkosti in bridkosti....
Kje stojiš, o križ, ljubezni in trpljenja posvečeno znamenje da se zgrudim pred tebe v prah in te objamem in poljubim s solzami in s kipeeo radostjo!
Kje cveteš, , o sladkosti polna )ol zaničevanja, zasramovanja in srivic? Da te pritisnem z ljubeznijo na goreče srce. Rani ga! Naj se zabode slednji trn v najgloblje njegove globočine. Tako postaneš nov boagt vir mojim mislim, jutranje zvonenje molitvam mojim, izhajajoče solnce mojin* pesmam, mogočne peruti veličastnemu poletu moje duše — k Ljubezni hrepeneče . . .
Pozdravljeno, o trpljenje, z vso dušo ljubljeno in zaželjeno, k Bo-oru, k Ljubezni vodeče! V Ljubezni pa je^le življenje, nikjer smrti n hladne jeseni ni v Ljubezni in ie zime . . .
In ti pozdravljena, strma pot k Začetku in k Dovršenju, h koncu ljubezni . ,.
Po znani ameriški narodni "Our Starry Flag" pre. delal Ivan Z.
z rokami. Na jugu osobito v Si- še nikdar preje. V Nemčiji je dokler je sedel pri mizi. Ker je N3Č1 ZVeZdnatl ciliji, nastane redkokrat taka vlada že izdala ukaz, da naj ji mnogo in vroče ljubih Zato je	"	*
zima, da bi padj* zračna tempera- ljudstvo izroči vso svojo zlatnino, vstala očiščenain je odhajala sve-fura na ničlo. Bolj je pa hlad-,kar se bode uporabilo za kovanje ta izpred milostnega obličja Boga nemu vremenu privajen Benečan, zlate valute. Zato bodo dobili in Človeka. Pijemontezar in Lombard. Lahko zvesti in udani podaniki papirna-je torej unieti, da bodo italijan-1 to denarno protivrednost. Po celi ski vojaki, ki so doma iz južnih Evropi se bode ljudstvo obreme-krajev morali prestati dosti na- nilo z novimi in ogromnimi vojni-porov tekota letošnje zimske Voj-j mi davki, med tem ko se bode pro-ne kampanije v znežnatem goro v- (dukcija pridelkov znatno zmanj-ju.	,	šala, da ne bode imelo ljudstvo
Čuli smo, koliko mraza so pre-4takih dohodkov kot v mirnem stali lansko zimo avstrijski voja-<času. Da, po vojni bodo govorile ki na Karpatih, dasiravno »0 bili milijarde in milijarde, koje bo primeroma dobro oblečeni in jim 4 treba plačati kot kazen in pre je domoljubno ženstvo pošiljalo j greho sedanjega klanja, raznovrstne pletene ročne izdelke. Sedaj žrtvuje ljudstvo na oltar Gotovo je, da nima italijanska, domovine svojo kri in življenje vojna uprava dovolj gorke zimske eez leta bodo pa potomci tega oprave za svoje vojaštvo in bo ljudstva polagali na žrtvenik do-morala isto naročiti v inozemstvu, movine svoj težko orisluženi de-ali v kaki drugi državi, ker so v nar v obliki neznosnih davkov. Italiji predilnice le bolj redke. ; Že star pregovor pravi, da se Dobava vojnih potrebščin je pa v hudobija sama kaznuje. V zuna-sedanjem času zelo težavna osobi- njih krogih se je šele sedaj zve to v Evropi, ker so skoraj že vse delo, da je bila glavna povzroči države zapletene v vojno.	. teljica sedanje vojne samo pohlep
Še nekaj druzega bode delalo na Anglija . Anglija bode imela letošnjo zimo Italijanom hudo torej na vesti toliko milijonov preglavico; to je: pomanjkanje padlih in ranjenih vojakov. In denarja in živeža. Še v mirnem kar je Anglija pri tem iskala, to jčasu je bila Italija med vsemi bode sama najbolj občutila ' ostalimi državami najbolj v dolgo- trpela po končani vojni, ve zakopana; naravno je, dk se bode njen državni dolg vsled sedanje vojne še bolj povečal. Kje si pa naj išče novega vojnega posojila v takem položaju? DomalM Jjudstvo ji ne bo zamoglo dati ničesar, ker je že itak ubožno,
druge države pa rabijo denar tudi gmrt ^ a mrzlim dihom in f
same zase.	ledenim morečim pogledom ža-
Ako upoštevamo vse gonnave- lostno	™ _
dene točke se nas loti nehote m- Na dreyju ob cegti od dft m_ * da Italija ne bo nikakor za- ^ trdft	kmet0va Vtopa po
mogla zdrzati vojne cez zimo. Sku- rumenem 8trnižč črez sala bo morda da se na kak način brije hladen k-	^
otrese vojne, ah bo pa od Avstrije ^	q
strahovito poražena.	mrftzi y jesenskem hladu .. |
Nasi avstrijski, osobito domači{	mimn.	tl
vojaki so se tekoni 14 mesečnega
z n am
Zapoj zdaj pesem Zastavi zvezdnati, Ker svobode ta nam je nak, V deželi ljubljeni. Naj pesem ta odmeva tja Čez dole in čez plan. Od sinila Atlantika, Na pacifiško stran!
(Zbor:) Hurah zastavi zvezdnati, Simbol svobode blag, O j živela Kolumbija. Ti dom svoboden drag!
Vsaj vedno semkaj na za pad, Ozira svet oči; Ker človek tukaj vsak se rad, Prostosti veseli. Tiranstva tu ne vlada meč, Sovrag je že pregnan; Edinost vsem je sveta reč, Naš cilj je svetu znan.
Naj zvezde na zastavi tej, Nam vedno vse žare; Po domovini širni vsej,» Ljubezen v nas planite? Ohrani Bog to Unijo, Še v miru, slavi naj! "Oj živela Kolumbijalf \ Zapojmo vsi sedaj!

t
Zadnji pozdrav.
Iz angleščine prevel Ivan Z.
polja.
Tu na daljnem bojnem Mati draga, jaz ležim; Oakam jutra in rešitve, Z ranjenci tu koprnim. Dosti mrtvih že p*očiva, Okrog mene in trohni-A še več jih pa zdihuje, V smrtni borbi govori:
Mati draga čujte sina, Čujte zadnje te želje: Rad bi Vas še enkrat videl, In pritisnil na srce!"
Prvi boj Vam bil je strašen, Padlo jih je celi-roj; In v tem človeškem klanjn, Angel varh je stal z menoj. —» Ko pa noč je nastopila, Bombe kos me je zadel; Zdaj^tu ranjen poleg drugih, Čakam, kdo me bo otel?
'	1
Kdo opisal bi veselje, Zmagoslavje naših čet? Ko sovražnik bežal, klel je,
£er premagan bil je spet.--
Res, za dom smo mi težave Vsi prestali in gorja; Zdaj pa zadnje Vam pozdrave, Jaz pošiljam mati tja!
Nezvesti Italiji. |F
'oje
se po znani narodni pesmi "Nezvesta".
Oj Italija, kaj si strila, Da me ti sovražit greš? Si trozvezo prelomila,
Izdajalka ti si,--veš!
•Vedno si mi obljub'vala, Da ob strani mi boš stala; In si rekla: "Avstrija, Jaz sem tvoja, — ti moj&!"
Več ne veš le ti res tega,
Da zaupala sem v te?--
"Iredenta" tvoja vsega, Kriva vojske zopet je. Oh, kako sem se jaz spekla, Ker si me za nos le vlekla; Pest si dvigala in prst, Da pograbila bi Trst.
%Čez vse sem te čislala, Dala bi srce za te! Univerzo" ponujala, — In še več b' ti dala še. Rajtala s' me v zanjko vjeti, Vso Primorsko lepo vzeti;
Ko b' te mogla še ljubit,--
Skušala t' bom vrat zavit!
Ivan Z.
Nekateri ljudje so tako pozab-
jivi, da pozabijo celo na reveže, e
Materi je hudo za sinom, če s« je oženil, sestre pa omilujejo njegovo nevesto.
Izgubljene zvestobe ne našli s pomočjo oglasov.
boste
Dosti je neukov na svetu, ki znajo dohodke in izdatke po svojem pisati.
Moč pijače se do j a vi j a v možganih človeka, najbolj pa v noga*.
0§Uaevljena ▼ Jolietu, DL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ Je-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 31. avgusta 1915. skupna izplačana podpora
$1,081.666.43.
GLAVNI URADNIKI: | Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, JU l podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, m. 2L Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago 8t., Joliet, Hi. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Havni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Dihomi vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. pooblaščenec: Martin Uuhič, box 537, Forest City, Pa. Vrkovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, m.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, HI. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. 8t., Chicago, 111
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan. Ill Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, I1L Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo *» glavnega tajnika: JOSIP ZAT.AR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HI. depise, društvene vesti, rasna naznanila, oglase in naročnino pa aa: ' GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PL, Chicago, HI
Na Krasu.
Na levem boku naših stališč je največ možnosti, da si s kake iz-i, med mnogih višav natančno ogledamo svoje in sovražne bojne čr-«-' te. Po nagli vožnji dospemo v Divačo (487 m nad morjem), od koder se odcepi železnica v Pulj. Kraj slovi zaradi Škoeijanske jame, ki je v bližini. Tu se zdi, da si se preselil na luno. Na levi in desni zmeda širokih, okroglih brezen, ob vznožju pa ti izginja Reka v podzemski svet. S "Štefani-jinega razgledišča" si najlepše o-gledaš takozvano "Veliko dolino ". Začudiš se, ko vidiš vse te prepade, tesni, rove in jame na veličastnem prizorišču pred seboj. Navda te vtis, da si videl poseb-j nost prve vrste. Tu so italijancki, letalci ije opetoVano oddali svoje "posestnice", ne da, bi napravili kaj škode; samo število lijev in jam v zemlji so za nekoliko pomnožili. Oni sicer odločno trde, da so kolodvor in njegove naprave razdrli, a so gotovo slabo videli u-srpehe svojega delovanja. V Škoci-janskih jamah je možen dostop do osemnajstega Rekinega vodopa-da. Mi pa nimamo časa, da bi si ta podzemeljski čar ogledali. Preveč se nam mudi na fronto. Med oljkami in vinogradi pri Sežani, ki leži zavarovana v zavetju velike kotanje, hitimo dalje proti Op-činam. V bližini lepe vasi, ki šteje dandanes že mnogo gosposkih letovišč, je triangulirska točka 397 m nad morjem z razglednim stolpom in pa vezervoar za tržaški vodovod. Lepota, ki jo odtod nudi solnčni vzhod, in njegovi krasni barvni učinki na morje se ne dajo popisati. Spomin za celo življenje! Oči se ne nasitijo prizora, ko na rožnatem nebu požari kralj dneva ter s svojo lučjo preplavi mehko, temno zobčasto črto istrske obale, dočim še groma-da hiš in palač ob pristanišču drema pod nami v jutranjem spanju.
Ob Proseških vrtovih in vinogradih, kjer dozoreva slavnozna-no proseško vino, dospemo na Na-brežino in s tem že na pravo bojišče. Temnozeleni gozdiči, nizko hrastje, vrste smokev, mandeljev in breskev, tupatam osamljena pinija. Po kadulji (žajbelju) dehti vsepovsod in po melisah; martinčki in kuščarji se solnčijo po skalovju. Bel cestovod iz apnenca 646 m dol, se kroži nad dvojno železniško progo. Doli se širi sinje morje in lahna sapica s kopnega kroži valove v srebrnobele grebene. Ob italijanski meji se razprostirajo plitvine. Vročil zrak, ki leži nad pečinami gorskega Krasa, ki se tu začenja, nam suši
slani dih z morja, ki nam je po-rosil lica. Tu vlada mir in tišina, ljudje hodijo po svojih navadnih opravkih; malo ' kilometrov naprej pa že bobne in rjove topovi in se vali ljut boj sem in tja ter vlada smrt lii pogibelj. C v«, morje kršja in skalovja, mimo kolesarjev, posameznih jezdece/ in trenske kolone, ki dovaza vodo po vijugah, ki jih varujejo višave nasproti, dospemo čez strmo pobočje do ene naših artilerijskih postojank. Solnce pripeka. Razbeljene skale odsevajo vročino. Zdi se nam, cia hodimo skozi zakurjeno peč. Pot nas obliva, ko dospemo do vrha. Krasen pogled! Nizko zidovje ograja bele, svetle steze, ki se pod nami razprostirajo liki ogromna pa j če vina čez planoto. Na levi, na otoku nasadov ire-di pustinje — grad Devin, dalje naprej izliv Soče, Zdoba. Na obzorju lesketajoče se, z grebeni belih pen posuto morje in zelene istrske obale. Nekaj jadrnic hiti proti Miljam in Kopru, rdečih, rmenih in sinjih.
Pod nami spodaj, ob ustju Soče-kolodvor Tržič (Monfalcone* ladjišče "Adrija," višava "La Rocca" "skala" z grobljo zidov-ja. Potem dalje planjava, prera-ščena z'brajdami vinske trte, njivami s koruzo, preprežena z vodotoki, nizkim sadnim drevjem in belimi vasicami, iz katerih mole sloki zvoniki proti nebu. Tam so se Italijani namestili v mnogih črtah, v drugi za drugo. Ondi je sveti Škocjan, odkoder so bombe naše težke artilerije Italijane splašile in jih prisilile, da so hitro zbežali. Dalje zadej temna gora Medeja. Prizorišče kakor na dlani. Tamle koti 87 — "La Rocca" — nasproti je gora Kosič "Monte Cosich," ki jo je naša vrla pehota proti številnim, premočnim napadom z največjo vztuej-nostjo obdržala v naši oblasti; jia južnem pobočju te gore se še sušijo v poletnem solncu italijanski mrtveci, ki ji-h niso mogli pokopati. Dalje proti severozapadu, med Vermeljanom in Redipuljo je hrib "Monte dei sei Busi" (Griže - Brdo), o katerem laški Gardona venomer trdi, da so ga že zavzeli I-talijani, dočim moremo z dobrim daljnogledom popolnoma razločiti naše roje, ki ondi leže za skalnatimi zaklopi. Tudi sedaj jih obsipa ljut sovražni ogenj v velik i množinah, a ga prenašajo s stoiš-ško mirnostjo. Nad njih glavam: se razblinjajo krdela oblačkov "oveic belih" —, novi prihajajo, manjši in večji, se razprostirajo in razgube. Naše topništvo pošilja bokom italijanskih pehotnih za-klonpv bobneče pozdrave v obliki železne toče, jih "razvija," da so
posadke prisiljene umakniti se zaj v globlje ležeče kritja, ter ob delujejo sovražne baterije ob vzh-vu Soče, ki pa z druge* strani obstreljujejo. Dobrdobsko planoto. To je šum in ropot, da mores o-glušiti.
Solnce se nagiba proti zapadu. Tedaj se, kakor navadno, pojavi italijanski napad. Središče napadalnih čet se primika gozdiču ob robu planjave. Proti tem mno^o-tain, ki kolebajo naprej, zastavijo svoj ogenj vse baterije, ki jih morejo doseči. Vidimo široke vrzeli, ki so jih naši topovi napravili. Še košček gre sovražna truma, zavita v dim in točo kro^e* naprej, potem pa je nihče na svetu ne more več zadržati. Napad se je v ognju našega topniš va žalostno zrušil, izjalovil. Okolica je polna bežečih vojakov. Pa tudi kaj takšnega se več ne ponovi. Tega ne dopuste naši hrabri stražniki ob Soči.
V pestrih barvah izginja rdeče solnce za oblaki, pada globlje in globlje, risaje "čašo opojnosti" na vodah Jadranskega morja. Še žareča pičica, pa izgine v megli. Z morja pripihlja hladna sapica, ki se je doslej sanjaje napajala in naslanjala na gorkih žarkih soln-ca, pa razprši nežno mreno večer- f nih oblačkov, ki še zardevajo od vročih solnčnih poljubov. V tem se pa znova prične besno bobnenje topov tam doli in vsa planjava je na mah pokrita s točo krogel in skalja. Pa tudi vse to naši vrli stražniki ob Soči mirnb pre-trpe, kakor so prestali že marsikaj, zakaj pride dan, ko vsi sovražni topovi — obmolknejo!
Hrib sv. Mihaela ob Soči.
(Izvirno porodilo "Slovene^".)
2. septembra 1915.
Kdo bi mislil pred letom in dnem, da postane naša občina, o-ziroma naš griček takorekoč &ve-tovnoznan! Ne, tega mi preprosti Šerntmihelci, oziroma Vrhovci, kakor nas imenujejo dolinci v goriški okolici, nismo mislili! In vendar! Naš griček igra v tej italijansko avstrijski vojski tako u-logo, kakor so igrali letošnjo zimo strašni slovaški Karpati, ki so bili pogin za rusko vojsko! In kakor vse kaže — in ako nas znamenja ne varajo ;— bodo občutili nesramni kalabreži na našem griču trde bunke, katerih ne bodo mogli prenesti.
Naša občina je mala, šteje nekaj nad 50 hišnih številk. Seveda smo vsi trdi, kraški Slovenci, in naša zvestoba do vere, cesaria in drage slovenske domovine je tako neomajena, kakor trdi kraški kamen.
Kakor sem že zgoraj omenil, nam pravijo dolinci v goriški o-kolici Vrhovci, in to zato, ker stoji naša občina prav na vrhu hriba Sv. Mihaela, našega cerkvenega patrona. Dušnega pastirja nimamo na Vrhu, pač pa opravlja dušno pastirstvo vsakokratni kurat v Gabrijah pri Rubijah. Šolo pa imamo lastno. Seveda nimamo samostojnega županstva, ampak smo priklopi jeni opati jesel-skemu občinskemu zastopu.
Naš hrib ni visok. Par sto metrov, pa si na vrhu. Iz Rubij potrebuje pešec pol ure. A lep razgled je z našega hriba po celi šir-n goriški okolici in daleč tja po furlanski ravani onstran avstrijske meje za Korminom.
Ko so počili glasovi o italijanski vojski, smo ko} uganili, da bo igral naš griček važno ulogo. Kako pa ne ? Saj leži pod nami bistra Soča, onstran Soče pa obširna furlanska ravan. Tu bo sovražnik gotovo najprej skušal svojo srečo.
Prvi streli so počili. Naš griček je oživel. Veselo so korakali naši vojaki v strelne jarke in tam čakali in prežali na plen. Plen ni izostal! Nesramni Kalabrež se je kmalu naselil na naš griček tam doli iz furlanske ravnine gori. Solnce je žgalo, a naše puško in topovi so žgali in pokončavali ita-janske izdajalce. Kalabrež se je razljutil in zaklel, da mora biti v nekaj dneh naš griček njegov. Ploha krogel iz pušk in topov se ie usula na naše vojake in na naše domove. Res. domovi naši sO pokončani, a pokončani niso naši branilci. Ko so naši domovi goreli vsled italijanskih izstrelkov, so so naši branilci — te dobre in •date tolminske dušice — maščevali tako trdo in neizprosno, da so se veselja jokali, ko so izdajico
popolnoma pobili. Imeli smo Vi! hovci strašne ure, a tudi vesele. Ko je plamen uničeval naše drage domove in visoko se dvigal proti nebu in ožarjeval okolico, so prišla iz strelnih jarkov po točila, da je bil sovražnik grozno topen. Naši domovi so goreli, a mi smo- ob ognju vpili "Živio" in "Slava" našim hrabrim vojšča-kom in našemu cesarju.
Ni nas mnogo ostalo doma, a ti. ki smo ostali, hočemo vstrajati do konca. Biti hočemo priča svetovnemu dogodku, ki se na našem griču odigrava že četrti mesec.
Odkrito izpovem: Spočetka vojske smo se Vrhovci v resnici bali, da se bo verolomnemu italijanskemu izdajalcu res posrečilo prekoračiti Sočo in tudi naš griček zavzeti, kajti naše vojaške vrste so bile tako redke in šibke, da nas je bilo res strah. Malo je bilo našega vojaštva in tudi topov je bilo jako malo. Ker pa takrat sovražnik ni prišel preko Soče in tudi našega <»riča ni zavzel, se mu to sedaj pa ne bo več posrečilo. V tem smo prepričani vsi Vrhovci in tudi vsi oni, ki prebivajo tu naokoli in v celi goriški okolici. To nase vojaštvo vriska je «in pre-pevaje koraka v strelne jarke! Tako se veselijo in ukajo kakor bi šli na ženitovanje. To vemo mi, ki vidimo. In takega našega vojaštva zakleti naš sovražnik ne bo in ne bo premagal! S crcem se bojujejo naši vrli Dalmatinci. Bošnjaki in Slovenci! Pa kaj bi se ne! Saj se bojujejo za svojo zem-ljo.
Nič ne de, če stane ta boj mnogo žrtev, nič ne de, če so naša polja uničena. Vse potrpi m o, da le sovražnik ne pride k nam. Tod vlado izdajalskega iškarjota nočemo biti goriški Slovenci! Narod morilcev lastnega kralja in naše nedolžne rodbine ne bo vladal lepe slovenske zemlje in tudi ne i.a-še solnčne Goriške. To naj si zapomnijo italijanski bogokletneži. In ravno.naš griček Sv. Mihaela bo pripomogel, da se nameravana nesramna italijanska tatvina na ozemlju naše monarhije kaznuje po zasluženju. Z nami je Bog in pravica! Pravica pa je Bogu ljuba. Kakor so nesramni Italijani papežu ugrabili deželo, tako so hoteli sedaj tudi nam ukrasti najlepše naše južne pokrajine z morjem vred. Verolomnim Italijanom lahko že danes rečemo: "Lasciate
ogni speranza . . .!"
L.
Razne stvari.
čez dva milijona vojnih vjetnikov.
"Frankfurter Zeitung" je izračunala, da je število vojnih vjetnikov v Nemčiji in Avstriji dne 17. avgusta prekoračilo dva milijona. Na zaoadni fronti je bilo vjetih dosedai 331.000 Francozov, Angležev in Belgijcev, na balkanski fronti 23.000 Srbov, ruska armada pa je izgubila 1,654.000 vjetnikov.
Trije uradniki — obešeni.
"Secolo' poroča: Vsled sklepa ruske dume, naj se strogo kaznujejo tisti, ki so krivi, da so Rusi morali Varšavo zapustiti, so bili trije uradniki vojnega ministrstva Rieger, Freiburg in Talknikolis obešeni, bairon Grotius pa je bil obsojen na dosmrtno pregnanstvo.
Trinajst sinov v vojni
Trinajst sinov v vojni ima hlapec Franc Ždansky, ki služi na neki graščini kneza Lobkovica na Češkem.	»
Sentimentalnost ruskega vrhovnega poveljnika.
Dunajski list "Abend" poroča: Rtiski generalisimus Nikolaj Ni-kolajevič je bil za zavojevanje Qalicije dobil zlat častni me£. Sedaj je dal ta meč položiti na oltar čudodelne Matere božje v Ka-zanu, ter je storil obljubo, da si ^a vzame šele takrat — kadar bo prijahal kot zmagovalec v Krakov. — Kanzanska Mati božja se torej meča ne bo iznebila.
Finančno poročilo K. S- K. Jednote
za mesec september 1915
Poljski slikar Terlikowski.
Poljski listi poročajo, da je v bitki pri Arrasu na Francoskem oadel znani poljski umetnik, slikar Štefan Terlikowski. Rodom bil iz Varšave. Ob začetku vojne ie živel v Parizu in je kot ruski državljan vstopil v francosko armado. Eden njegovih bratov služi v ruski armadi, drugi pa je Doljski legijonar in se vojskuje >roti Rusiji.
Dr. štev.
Prejeli na račun ases. štev. 8-15
1. 2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12. 18.
14.
15.
16. 17., 20.. 21. , 23., 24. , 25 29.. 30.. 32.. 33.. 38. . 39.. 40.. 41.. ,42.. 43.. 44. .
Izplačali
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85. 86..
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105. 108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
137.
139.
140.
142.
143.
144.
145.
146. 147,. 148.
150.
151.
152.
153.
154. 156 157.

. .$ 381.95 498.68 187.75 118.21 176.90 508.99 152.48 27.99 79.87 425.03 68.25 254.22 215.88 201.60 38.63 62.39 110.67 51.39 35.74 510.87 383.82 350.70 89.70 179.13 103.59 27.54 138.79 113.47 146.57 186.00 296.02
45.................... - 82.58
49.33 137.56
82.94 312.75
55.35 81.75
292.79
92.95 109.33 267.69
134.17
101.93 266.81
67.79 153.35 32.97 230.13 102.47 163.77
27.36 71.79
28.03
35.97 131.22
28.00
117.30
68.55
79.56 109.47
272.61 198.79 140.43
209.62 186.25
95.74
121.31 41.12 55.19
133.10 50.46 153.39
19.04 130.41
75.75 151.99
61.14 131.54
60.03 64.87
100.82
31.60 45.01
9.30 114.01 79.79
52.96
119.18 51.40
58.28
30.61 116.03 • 98.33
38.09 108.20 34.64 38.26 91.53 51.09 34.00 63.40 17.24
52.04 92.59 56.59 22.93 11.30 90.04
71.29 31.19
31.98 93.06 49.52 39.61 25.16 41.61 20.69 36.12
128.94 41.64 73.96
-42.56 28.43 23.21
51.81 29.34 17.63 30.17
13.82
Smrtnina ^ Pofikod.
I........
I $1,500.00 $ 250.00
Bolezen
1,300.00
1,000.00
1,000.00
240.00
1,000.00
1,000.00
500.00
lVo.oo
200.00
100.00
700.00

320.00
50.00
50.00
20.00
Skupaj...........$14,622.26 | $9,010.00 |$ 350.00 $ 20.00.
Preostanek 1. sept. 1915.................................$365.081.23
Prejemki tekom meseca sept. 1915
Plačanega od društev .......X...............^14,622.26
Obresti ...................,......;...........
Najemnina dvorane----;..................... iu.uu
Najemnina dvorane ........................
Izdatki
Plačana smrtnina.............................*9,010.00
Plačana poškodmna........................... ^XX"
Plačana bolna podpora.....................
Razni upravni stroski...........*..........
10.00 15,407.52
20.00 1,894.07
11,274.07
Preostanek dne 30. sept. 1915. Joliet, 111., 14. okt. 191$.
$369.214.68
JOS. ZALAR, gl. tajnik, K. S. K. J.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Večkrat se pripeti, da nam pošiljajo naročniki premembo svojih naslovov kar sami, ali naravnost, brez da bi pri tem tudi obvestili tajnika svojega krajevnega društva. Radi tega bi bilo želeti, da se vse premembe naslovov naznanijo edinole krajevnim dru-
štvom ; društvo bo potem že skrbelo, da pride ta premba tudi v naš urad. Uperabljati je pri tem tozadevne dopisnice.
Pri vsaki premembi je / treba označiti, če je član nov ali star? štev. društva in njegov stari naslov.
<la bo vojna tudi po sklenjenem miru v drugi obliki trajala še na prej in sicer v obliki gospodar skega boja. Po Lichtovem mne nju, bodo sovražne države nadaljevale politiko izstradanja naše monarhije in Nemčije. Britanski imperij se bo se tesneje združil kakor je zdaj pritegnil naše Fran cijo in Italijo in bo delal central-
moratorija. Dunaj, 28. avgusta. (Kor. ur.) Z 31. avgustom se je končal zakoniti od' tog zasebnopravnih plačil. Za večino terjatev, namreč za pred 31. januarjem 1915 v plačilo dospele, je odlog že pred tem terminom ugasnil. Ravnbtako je ta dan ugasnil odlog za oni del terjatev
iz zavarovalnih pogodb, ki že prej Inima državama največje ovire niso bile izvzete. Tudi za terjat- Rusija bo, kolikor ji bo to uspeh ve proti kreditnim zavodom iz vojne dopustil, zaprla svoje meje tekočega računa, blagajniških li- "vozu iz centralnih držav; Ame-• stov in vložnih knjižic. Konec mo- rika b<> uveljavila načelo "Ame-ratorija je neovržen dokaz o zdra- rik<> Amerikancem'\ Japonska pa vih temeljih in odporni sili našega bo zavladala v vzhodni Aziji in narodnega gospodarstva, ko je na Tihem oceanu, bilo v, dobrem letu sredi vojne mo- — Odlikovanja. Bed železne goČe to doseči, dočim mora Fran- krone 3. vrste z vojno dekoracijo oija še vedno držati celoten mora- je dobil polkovnik 3. gorskega top torij.	polka Rudolf Vidošič, gen. štab
— Kaj bode še iz njega. Komaj šef nekega rajonskega poveljstva 15 let stari Lovrenc Sldmc, pristo- Vojaški zaslužni križec 3. vrste z jen v Cerklje na Gorenjskem, je vojno dekoracijo je dobil podpol-kljub svoji mladosti že popolno- kovnik zbornega gen. štaba Mima pokvarjen, silovit ,ljudem in vitez Bleiweis Trsteniški pr tujemu imetja nevaren dečko. Še 45. dom. inf. div. poveljstvu in kot šolar je bil znan za nepobolj- nadporočnik 59. pp. Ivan Kopri-šljivega hudobneža prve vrste. vec. Najvišje pohvalno priznanje Komaj je dobro prekoračil 14 dobili: višji zdravnik 87. pp. leto, je bil že trikrat sodno kazno- dr. Miroslav Scheun; poročnik že-van. Dne 3. julija t. L je bil po- lezniškega pp. Karel Brejnik; posestnik Valentin Jrošeli iz Pešate ročnik 96. pp. Peter Kovač. Zla-v Martinjakovi gostilni v Dvor- t0 hrabrostno svetinjo je dobil jah, kjer se je nahajal tudi ob- podlovec 7. lov. bat. Krauland Bo-dolženec. Ko je Grošelj okrog 4. ži<l«r- Poveljstvo jugozapadne ure popoldne odšel proti domu, ga fronte je podelilo srebrno hra-je dohitel obtoženec. Ne da bi p rastno svetinjo 1. vrsto: kadetu izpregovoril besedo, se je zaletel Sigmundu Steiner, četovodji Av-vanj, sra sunil z rokami v prsi, da I ?ustu Haas in patruljnemu vodji je padel v pšenico ob potu. Napa- Francu Zadravec, vsi trije pri 7. daleč je skočil na moža, ga pričel bat- Srebrno hrabrostno sve-z rokami kresati po očeh in mu tinjo 2. vrste: četovodji Josipu grozil rekoč: "Čakaj, da bom nož Klakočar in lovcu Albertu Kaiser, dobil!" Grošlju se je posrečilo se |°ka pri 7. lov. bat. Bronasto hra-nekoliko dvigniti in poklicati Ja-[;brostno svetinjo: četovodji dr. Jo-neza Kuharja, ki je sedel pred Npu Wojnar, četovodji Valentinu hišo/ na pomoč. Obdolženec ga [ Dovjak, podlovcu Matiji Sohar, je potem izpustil, a pri tem opa- patruljnemu vodji Ivanu Fritz in lil, da ima dečko njegovo denar-[,vanu Kren. vseh pet pri 7. lov. nico v rokah. Zagrabil je kiju-1 bat.
ček. *ki je bil privezan pri dena"- — Srebrno častno svetinjo Rde-nici, ter ga odtrgal, dočim je ob- oega križa je podelil nadvojvodjaj toženec z denarnico, v kateri je Franc Salvator kot pospeševatelju bilo nekaj krajcarjev, zbežal. "Rdečega križa," g. Jožefu Poto Sleme deloma priznava. Dva dni kar, župniku v Tržiču in načelni kasneje je srečal 131etne dekli- ku podružnice "Rdečega križa' oo, ki je šla skozi gozd na Porebri za Tržič in okolico, domov. Skočil je za njo in jo _ Osebne novice t pošte. Pošt vrgel- obttla ter vzlic dekletovemu ni oficiant Karel Hribernik je i kriku skušal doseči svoj pohotni menovan za poštarja v Starem tr-namen. Tudi to obdolženec pri- gU pri Kočevju; poštna aspirant znava. Sodišče mu je za kazen ka Jadviga Keržan je imenovana prisodilo 5 let težke ječe.	za poštno oficiantko v Radovljici
-r-I* Trityk. V laškem ujetni- Postni oficiant Josip Frank je do-Štvu se nahaja tukajšnji posest- bil mestno poštnega ekspedienta nik in mizarski mojster Pretnar, v Črnomošnjicah. Poštni oficiant Tudi bivši načelnik Orla Blaž Dominik Defranceschi je preme Teyrovsky, o katerem se je sploš- ščen iz Vodnjana v Trst, poštni no govorilo, da je padel v bojih oficiant Anton Babič pa iz Kra-z L$hi, se je zglasil * iz laškega pja v Postojno. Nadalje sta pre ujetništva. — Čez leto dni se j« meščeni postni oficiantki, in sicer javil posestnik Franc Rotar iz Frančiška Majdič iz Radovljice v ruskega ujetništva v Berezovki na Kranj ter Mihaela Hrovat iz Ži-Transajkalu. Bil je lansko leto rov v Boh. Belo. V pokoj je sto-v avgustu nevarno ranjen, sedaj pil poster Mihael Bižal, poštna o-piŠe, da je popolnoma zdrav in ficiantka Adela Koutny je pa zaprosi za denar. Tudi o Janeza (časno umirovljena. Janežič, delavcu v predilnici, sel — Iz seje magistratnega gremi-je čez leto dni potom "Rdečega ja dne 3. septembra 1915. Kiparju križa" izvedelo, da je bolan v ru- Lojzetu Dolinariu se odkupi za <*em ujetništvu. Tudi o tem se 300 kron bronasto plaketo "Mag-je trdilo z vso gotovostjo, da je daleno." — Za prehranitev civil-umrl za kolero v Galiciji.	nih bolnikov v mestni bolnišnici
— Osemdesetletnico svoje sta- za silo se dovoli od 15. avgusta roati je obhajal te dni gospod nadalje po 3 K na dan. mesto <10-Ivan Saje, nadučitplj v pokoju v I sedanjih 2 K, za bolniške strez-Št Jeraeju na Dolenjskem. Jubi-jnice pa od 1. septembra nadalje lant je opravljal težavno učitelj- po 4 K in nekoliko vina. — V i-sko službo celih 47 let v raznih tet i bolnišnici »e bo postavilo dve krajih, večinoma pa v sedanjem novi peči, ki bosta stali približno svojem bivališču. Z izredna mar 2000 kron. — Mariji Jesihovi se Ijivostjo in štedljivostjo si je po- podeli stavbno dovoljenj^ za vi-stavil v lepi dolenjski vasi lično sokopritlično hišo ob nanovo pro-hiŠo, svoje otroke je vzgojil skrb- jektirani cesti ob Dolenjski železno, narava pa ga je obdarila z nici 11a parceli št. 88/1. — Maksi nenavadno trdnim zdravjem in s Venedigovi v Spodnji Šiški, Kav Čilim duhom. Vzlic visoki staro- Skova ulica 139, se dovoli prezi-sti hodi gosp. Ivan Saje pokonci, dati dve stanovanji v pritličju v kakor pred petdesetimi leti, s h?ostflniške prostore. — Adolfu humorjem pripoveduje poslušal- Žab j eku se dovoli v njegovi go cem neštevilne zanimive dogod- Utilni na Poljanski eesti 55 razne Ijaje, ki jih je doživel v službova-1 prezidave. — Dedičem Marije
Ponkratzove se dovoli pri njihovi hiši st. 10 na Ahacljevi cesti, napraviti hišno kanalizacijo in jo izpeljati v cestni kanal. — V Kne
h Jlihnl trtv? da "T"8? pevskem*. tamburaškeiau I ovadbe, s katero sta bila osumlje-
i n „n7Z , žh , Sif? - I ^tVU' ŽrtVOVal '»»OK«' ^ prej r.. dva Imoeana žaljena ceaarake ho POtem^ito^pomelje. temveč tako znano Soštanjako narodno L manifesta. Pokazalo se je, da tudi, da se zares svojemu name- godbo, ter je sodeloval bodisi kot je ovadba neutemeljena. Kedar-nu zagotovi m obvaruje zlairt. predsednik, odbornik ali član pri ja sta obsojena vsak na 4 mesece pred požarom. V tem oziru je ti. vseh narodnih društvih in prire- Upora, kr. notranje nun.atr.tvo vnovič ditvah, najbolj markantno je pa „ . . opozorilo politične okrajne oblasti podčrtati njegovo skrb in liube — B€gllncl 12 pnmonkih dežel na potrebo primernih odredb, ki zen za mladino. Zavedal se ie Sl rmh»j«j<> P« raznih severnih dens j služijo v to, da se letina ob- da leži v mladini povračilo
varuje uničenja ali zle poškodbe, ševal nas za daljne boje za sveto zlasti na Moravskem' češkem, Niž-Občinstvo pa je ponovno poučiti last, mn0 zemljo našo S kako Me in Gornje- Avstrijskem. Na o veliki važnosti letošnjih pridel- ljubeznijo in ponosom se je okle- Moravskem Je izkazanih doslej kov, s pozivom, da naj jih skrbno pal "Sokola" v Šoštanjp kako slov<incev 8627> na Nižjeavstrij-varuje pred požari ter hudobnimi je negoval preporod ki ima priti skem 106°- lla °&rskem v Tolni nakanami. Vsem in povsod je iz vrst mlade generacije' Tako in Fe^er''u 110°0, skuPno 20.687. skrbeti za to, da se pravočasno marsikatero inicijativo smo dobili' ltaliianov Pa izkazanih po ome prepreči vsakršno poškodovanje ravno od pokojnika. Sedaj te ni letošnjih pridelkov.	več med nami. "Zemlja ti bodi
Radi mlekaric, ki odpovedn- peresce!'» pravi ruski pregovor.,	. ■ 1,1
jejo strankam mleko^ se vsak dan Ne bo ti težka nje odeja rahljala 80 po vecmi 8am<>stojni kmetje, ki čujejo večje pritožbe. Z mestne- j0 bodo dobra dela, rahljala naša 11180 ^ Vsi V Lipnic0 in 04 tam v ga magistrata se nam piše o tem: ljubezen do tebe, nepozabni! Do-|8evern'" dežeIe» marveč jih je ja-Matere kar jokajo, ker ostajajo kaz iste je bil že v številnem spre- ko do8ti P° Kranjskem in Štajer-otroci brez mleka. Menda mle- vodu, katerega so se med drugimi skem» «.Furlanije in Trsta pa je karne vse mleko od mlekaric na udeležila vsa narodna društva šo-'šla veSina z evakuacijskimi vlaki, debelo pokupijo. S prodajo mle- štanjska, požarna bramba v Drui-ka se tudi vgnezduje oderuška mirju in nebroi prijateljev od bli-špekulacija, ki hoče navijati ce- Uu in daleč, kolikor je bilo to mo- na pnmer ?lede Goriške' da ie
____TT______ A. ---M«	__•___I	w	. _ .. .	I n/\ tr/v^n i rvwirvn /i AI TTAO f I I MI O V4 olrl
njenih deželah 85.697. Torej o-gromno število napram, Slovencem. : To pa treba umeti: Slovenci
iz Istre pa Ho večinoma morali oditi. Poleg tega treba vpoŠtevati
po vojni prizadet ves furlanski del dežele, slovenski pa v delih
ne. Vsemu temu je mestni ma-|goče vsled žal tako slabe zveze, gistrat ža na sledu. Vsi prizade- Pevci, pod vodstvom gosp M ti naj se oglasijo na prihodnje Tajnika so zaoeli ganljivo žalos-|ob Soči ** le.vera bJegu .7 dni v mestnem tržnem uradu tinko pri hiši in ob odprti gomili. Inem' ~~ zlastl v P5^tnu je (pritličje nasproti mestne posre- Nobeno oko ni ostalo suho. Že-dovalnice). Zlasti naj se navede- lezno ograjo, ki bo mejila tvojo jo v tem uradu imena vseh mle- zadnjo parcelo, so ovijale zadnje karic, ki so doslei iz kateregako-Jcvetke "Sokola:" simbol nas šali vzroka opustile dovažanje mle- mih, kakor cvetke železja, tako ka.	se hoče naša ljubezen oklepati že-
— Mestni kruh je vse hvale lezne volje; stremiti po tvojem, vreden, toda s prodajo je težava, našem idealu. Tako hočemo ohra-Naval na prodajalne je velikan- niti ljubeč spomin nate v svojih ski. Ženske se včasih kar med srcih, dokler ista tudi nam ne pre-seboj rujejo. katera pride prej na | nehajo biti! vrsto. Nekateri pa morajo čakati' kar po dve uri in še dlje, konČ-1	PRIMORSKO, no pa še kruha ne dobe. V tem oziru se bo moralo kaj ukreniti.
mnogo beguncev z Goriškega,
ko so tam beirunci iz občin* Pc gora, potem iz raznih diugihi jev kakor Iz Ločnika, Fare it V GrossGerungsu so: iz Goi Ločnika, Podgore, Pevme, iz vi, Kanala, Steverjana, Desk« Marijinega Celja, iz Doberdot v Št. Polten je odšlo naenkrat 18?[ drugič 225 oseb. V Oberholia-brtihn je odšlo 258 oseb, največ iz Doberdoba, potem iz Dola, VolČ.! in Tolmina. — To pcsneinamo po dosedanjih izkazih.
NA PRODAJ
je lota nasproti slovenske cerkv«
v Chicagu. Cena $675.00.
Nova. modema hiša v Cicero,
111., v dva nadstropja s pritlil. jem (basementq^i) s 5 in Š sobami. Nizka cena: samo $5500.00.
Oglasite se pri:
FRANK KOSMACH,
2116 W. 22. St., — Chicago, DL
NE ZAKASNI.
Pridi in si oglej naše lepe
zimske obleke, suknje (Maekans)
Naše obleke so ukrojene po najnovejši modi, takozvane 'Peck Victor'.
V raši prodajalni dibite vse opravi, dalje obuvala za soške ia dečke (šolarje)
Mi izdelujemo obleke za moške po meri. Cene od $15.00, $18.00, $20.00 in naprej.
Naše blago je vse jam ceno, ali garantirano.—Cene primerne.
Pridi in si oglej prejo našo zalogo, predno greš k tujcu. Pokaži da nisi nevoščljiv domačim trgovcem in da se držiš gesla Svoji k svojim!
nju, ali pa po mnogoštevilnih po tovanjih, pred katerimi se ni stra Šil tudi ne v poznih letih. — Prepovedano je hoditi
na
gore civilnim osebam brez legiti- povi ulici v Spodnji Šiški se bo macije v okrajih Radovljica, napravifo večjo ponikovalnico Kranj, Logatec. Po imenovanih rastnim jarkom in požiralniki. — prepovedanih krajih je dalje pre- Odkloni se prošnjo Jožefe Jezer-povedano kuriti, če^ogenj ni zava- škove, da bi se ji dovolilo posta-rovan tako, da ga je popolnoma viti stojnico za prodajo brezalko-nemogoče videti, delati dim, raz- bolnih pijač in jestvin obešati perilo ali postavljati nal< — Za varstvo letošnjih pridel daleč vidljiva očividna znamenja, kov. Zasiguranje letošnje letine — Gospodarski položaj po vojni, za aprovizacijo armade in ljud-V dunajskem ''Fremdenblattu"Utva je poleg vojaških odredb izje drž. poslanec Licht priobčil čia- mod najvažnejših predpogojev za nek. v katerem izreka mnenje, I srečen izid sedanje vojske. V to
Patlogar & Thomas
II 133 So. Union Ave. vogal D. ceste, Pueblo, Colo.
lm a i i	———————........——JSSSSSSSSSEEEZiZUmmimm
Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine
priporočamo
--t Podgorski karat, č. g. Ciril Metod Vuga, ki je bival nekaj ča-
ftTATWPAirn	Isa kot be*unec v Ljubljani, je
oiajfiKioau.	odšel med svoje farane v St. Pol-
Umri je štajerski deželni po- ten. Tam je večina beguncev iz
slanec ravnatelj Jožef Afosdor Podgorske občine, ki so gotovo z
er.	največjim veseljem sprejeli v svo-
—	Roparski napadi ob štajer-Uc» sredo svojega dobrega duSn©-8ko-hrvatski meji so se vedno ta- ga pastirja. Kakor znano, je Pod-corekoč na dnevnem redu. Ropar- gora pod slovečo Kalvarijo grozo-ska tolpa je vdrla 25. avgusta v vito razdejana, pa so še vedno vas Zabukovje, kjer je pri nekem dan na dan priletavale nad njo vlomu "vplenila" 6.000 kron. granate in šrapneli in je bila ved-Ljudstvo je jako razburjeno. Ste- no velika nevarnost za življenje, vilo orožnikov je ob Savi premajh in Italijani so silili in še silijo v no, zato bi morale poklicane obla Podgoro s strani Ločnika in Groj-sti poskrbeti za energično remc- ne, vendar vse to ni oviralo č. g. duro. Po vsej priliki so roparske kurata, da ne bi bil šel še enkrat tolpe, ki se klatijo po štajersko- pogledat v Podgoro in rešit eer-hrvatskih obmejnih okrajih, ci- kvenih reči, kar se še rešiti da. g&nske.	To je dosegel. Pomagal mu je o-1 prvo !■ fla|stara|ŠO domaČ* tVTdko
—	Slovensko znamenje zlatega če, mož, ki je že precej v letih, in	w
klasa. — Štajerski cesarski na- kar sta mogla, sta rešila in prine- ¥T KPP7P (jO mestnik je dal znamenje zlatega Ula v Gorico in drugam na varno. * #
klasa izdelati tudi s slovenskim — Don Oalligaris iz Ajella v\27ll So. Millard Avenue napisom.	Furlaniji piše z vjetništva v Cre-	Chicago, IIL
—	Maribor. Poročila sta se dne moni baronici Tea Lapenna, da Vse delo in blago garantirano. — 1. septembra v frančiškanski far- se nahajajo internirani duhovniki Ceniki zastonj. — V zalogi imam še ni cerkvi nadporočnik 20. lov. ba- v krasnem zavodu "Marini," tam nekaj obeskov na spomin 20. letnice taljona gospod Feliks Grom in je fe 16 duhovnikov, Furlanov in|5!jS.K.J1 kot ^i^Pnjd^dele; gospica Andreana Vrtovec iz zna- Slovencev. Pa tudi drugi vjetni-ne tolminske narodne rodbine Vr- ki so tam, tako conte Varmo iz tovčeve.	Ajella, postopajo ž njimi lepo. V
—	Iz Celja. Poročil se je g. Loj- tem za^rodu tudi conte ze Jerin, uradnik celjske Po^jilJ jz Medeje in njegova soproga. Cal-nice, z gdč. Milko Šentjurc iz ligarjs poroča dalje, da so ostali Hrastnika, vrtnarico na Ciril-Me- doma:, nie»ov kaplan, župnik v todovem otroškem vrtcu v Gaber-1 Campolongo in dr. Tarlo, duhov-jn ori Cplin.

gatje zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato.
V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne.
J
—	Iz Žalca. Dobili smo tudi v našem trgu lepo, moderno urejen kino v dvorani Virantove gostilne "pri kroni." Prve predstave so zelo ugajale.
—	Iz Poljčan poročajo "Gr. Tagblatt," da učitelj Seb. Kro-tky iz Studenic ni utonil lani v Drini, kakor se je poročalo, temveč da živi v Proseku pri Trstu.
nik v tiomansu.
— Iz bombardirane Gorice pri-občuje "Kaertner Tagblatt" pismo, iz katerega posnemamo: "Ce-s?te v mestu poslajajo nemirnejše. Čeprav je Gorica odprto mesto, je Italijani obstreljujejo vsak dan in granate in šrapneli ne padajo samo na periferijo, marveč tudi na trge in glavne ceste. Zakristija v stolni cerkvi je razdejana, poškodovanih obilo hiš. Mnogo ci-
PokoJ>iemu notarju Vinko L-liatov ranjenih in ubitih, mate-Kolseku v spomin! Iz Šoštanja pi- rijalna škoda ni majhna. Videl šejo: Hladna Morana je posegla sem mater> ki je hitela z otrokom
s svojo koščeno roko v itak redke v naročju čez cesto. Kri je tekla vrste šoštaniških Slovencev, iz- čez obraz otroku, šrapnel je bil trgala iz srečnih rodbinskih vezi raZpočil nad njim.'In videl sem ljubljenega soproga in očeta, j^sko, ki je pela po ulici, kričala nam pa nenadomestljivega prija- in si ravaia lase> 8mejala se, da telja. Skozi mozeg je šlo ječanje, mj je gj0 skozi m0Zeg, granata je ko je padala lipa v našem narod- kila padla v njeno bližino in rey. nem vrtu, že tako željna življenja. na ^nska je zblaznela.
.. Potem, ko si, kakbr lipa svo- — Veliko poneverjenje v Dal-jemu kosu grude, daroval svoje- macijt Aretirali so več uslužben-mu narodu najdražje cvetje svoje: Cev ' deželnega gospodarskega sve-deco, prepojeno narodnega duha, ta' v Dalmaciji, baje je zaprtih 6 si legel v prerani grob. Zena m oseb. Podrobnosti sicer
$1.00
•e otvori lahko pri nas
hranilno vlogo
katera se O ^ obrestuj e jM^
Joliet Trust & Savings Bank
,114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ta banka je pod državnim nadzorstvom.


■■■■	še niso	__
I1? °^r0C1' deležni tvoje velike	znane, ali zatrjuje se, da je pone- DA7ADf	IfclllflV* CO nohoioln vr
ljubezni, in mi vsi, ki smo te po- verjenega nad pol milijona kron. * ^UIlVIM	Ud Udi M, lldlldldlt V Q OS li 1111«
znali kot zaslužnega, požrtvoval-	Tajnik Hribar je odsoten. Svoj1	.....
nega in idealnega moža, plakamo gas je bil poslan, da nakupi razno
ob tvoji gomili... Pokojnik je bil blago za društvo, ki ima skrbeti ilaga duša, nezmožen koga rani- za aprovizacijo gorenje Dalmacije, ti, živahno — veselega tempera- aii so ga zaman iskali, baje je bil menta, priljubljen vsepovsodi. O- odšel v Italijo, stal je zvest samemu sebi in glo- — Občinska redarja obsojena boko vkoreninjenemu idealizmu, radi krive ovadbe. Pred deželnim dasi ie nreživel vesele in težke n- Uodišč(em v Trstu se je vršila raz-re ^Šoštanja in njegove usode. U- prava proti dvema občinskima itanovil je šaleško posojilnico, bil | redarjema iz Imotskega radi neke
3 pristne pijače, 2 zdravita«.
zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, iB to so A. Horwetove: Importirani Brinjevec, Slivovec, Tr* pinovec, Grenko Vino in Kranjski Grenčec. Moja tvrdka je prva i edina samostojna, ki importira žgane pijač« in zelišča naravnost iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite da je A. Horwatovo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega californijskega rudečega vina in iz najzdravejših zelišč ter nadkriljuje vse druge pijače te vrste za člfoeik« zdravje. Ravno tako Kranjski Grenčec. Posebno ako pijete slabo žganje, ne bo nikdar škodovalo, če denet« polovico tega grenčeca vmes.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO BTn JOLIET, ILL.

KRONA V VIŠAVI
SPISAL JOSIP PREMIC.
(Dalje.)
Jakob ga je gledal iz hleva in videl kako si pritiska robec na usta, kot da ne more prenesti o-strega zraka, in vsakikrat, ko ga je posilil kašelj, se je upognil in sklonil bolestno, in v lice mu je udarila temna rdečica.
"Stopi v hišo, da se ne prehla* diš," ga je opomnil, ko je prišel k njemu; a Dominik je skimal in stopal počasi dalje gorindol.
Jakob je izginil v veži, a se kmalu zopet pojavil na vratih s težkim kožuhom, ki ga je imel e
od očeta.
"Daj, saj ogrni se," mu ga je ponudil, a Dominik se je branil, pa ker se Jakob le ni dal pregovoriti, je vendar oblekel očetov kožuh, ki mu je segal skoro .o peta.
"Dominik, meni se zdi," je pričel Jakob skrbno, "da nisi bogve kako trdnega zdravja. Dobro bi bilo, če bi pil kako gorsko cvetje —"
Dominik pa ga je pogledal debelo in se mu je celo nasmehnil.
"Le pusti gorsko cvetje, Jakob in nikar se ne skrbi!"
"In svoji ženi bi kaj sporočil," ga je opomnil Jakob plaho in skušal počasi napeljati pogovor na stvar, ki ga je zelo zanimala.
"Ženit?" se je začudil Dominik in namršil obrvi. Čelo se mu je nabralo v temne gube in Jakob je spoznal, da mu kar nič ni po volji njegovo govorenje. "Kakšni ženi T"
In sedaj Jakob ni vedel, kako in kaj bi odgovoril, da bi ga zopet ne razdražil. Pogledal je v tla in si je pomaknil kučmo nazaj na tilnik.
"I no," je dejal naposled počasi" in gledal tja nekam čez travnik— "pred leti, ako se prav spominjam, si sporočil po nekem tiskanem listu, da si se oženil tam nekje... z neko. . . eh, pozabil sem ime in kraj!"
Dominik je razširil oči in se je pogladil po redki osiveli bradi.
"Glej, pozabil sem, da sem sporočil," je zamrmral, a v obrazu se mu je poznalo, da ne govori rad o tej stvari. "Da, oženil sem se, kaj zato, pa je umrla — pred leti že," je dostavil in odšel proti koncu hiše. Tam je postal, pritisnil zopet robec' na usta in se zagledal v gore. ki so bile pokrite z debelim snegom.
Jakob je uvidel, da noče govoriti o stvari kaj več in je odšel v hišo, kjer je povedal ženi in Ma-nici, da je Dominik udovec in ni čudno, če je tako čemeren.
"Gotovo je bila lepa in rad jo je moral imeti, seveda, zato žaluje in se ogiblje druščine. Revež," je pripomnil in naglo u-molknil^ ker na veznem pragu se je prikazal Dominik.
Odložil je kožuh in odšel naravnost v gornjo sobo; a ko je prišla Manica za njim, da zapre okno in zakuri v peči, ga je našla na veliko začudenje v postelji.
"Dominik, ali si bolan?" ga je no vprašal a skrbno in pristopila k njegovemu zglavju; a Dominik je nevoljno nagubančil čelo in odkimal:
"Okno zapri in zakuri," ji je velel in se obrnil v zid. Čez nekaj časa pa je odgrnil odejo do pasu in se uprl na komolce.
"Tako zatohlo je v sobi, tako težak zrak. — Manica, daj mi vode."
Manica se je stresla, kajti prvič, odkar je bival v njeni bližini. jo je nazval z imenom.
Podala mu je vode in je videla, da se mu roka trese.
"Dominik, ti si resnično bolan," ga je opomnila in gledala dobrotno in usmiljeno. "Ali naj pošljemo v trg po zdravnika?"
"Kako ste grozni vsi skupaj!" je vzdihnil in stisnil ustnice. "Kaj hočete vendar z boleznijo in zdravili? Saj sem zdrav, pustile me vendar!"
Nato je legel nazaj in Manica se ni upala več izpregovoriti. Pospravila je še nekoliko okrog peči in je odšla molče.
Med vrati se je ozrla še enkrat, a izpod odeje se je videla samo redka, osivela brada, njegov obraz pa je bil skoro popolnoma pogreznjen v blazine.
Ko je povedala Jakobu in Cili, kaj je z Dominikom, se je pojavila na Jakobovem obrazu skrb in prestrašenost in pričel je takoj ugibati, kaj bi se ukrenilo.
"Zdjavnika ne mara," je premišljeval in gledal zdaj v Mani-co, zdaj v Cilo — "zdravila tudi ne, težave so ž njim. Kaj neki mu je treba tičati vedno med tistimi knjigami in tratiti še noči, ko je slab in spanja potreben. Pa si ne da svetovati! Še ne posluša človeka, ki mu hoče dobro in pametno. Bojim se, da ga bo zvilo kar naenkrat. Pet let je mlajši od mene, pa izgleda, kakor da je moj oče. Čudno se je izpremenil, nikoli nisem mislil, da se bo tako zgodilo. •Včasih, Bog mi odpusti nekršČan-ske misli, se mi zdi, kakor da ni več pri pravi pameti. Pogleda te, poslušalko mu kaj pripoveduješ, pa če ga vprašaš potem to in ono, odgovori čisto kaj drugega ali pa odide brez odgovora. Bogve, kaj je z njim, da ni več za pogovor, niti za družbo.. . . Tiste knjige, če bi bilo po mojem, bi mu poskril za nekaj časa. kaj mu je neki venomer gledati vanje: ako se ni do sedaj naučil, ker je želel in mislil, se zdaj na stara leta menda tudi ne bo. To bi že lahko vedel, pa mu reci kaj, ko te gleda, kakor da ne razume več materinega jezika in misli svoje stvari, pa če bil bil menda tudi v cerkvi pri pridigi. Saj res, k župniku stopim in povem, da je obolel, naj pride on in ga pregovorin in mu nasvetuje, kar je prav in potrebno. Če pa bi bilo tako daleč, pa je tudi potrebno, da se spravil z Bogom, da bo saj umrl kakor kristjan. Pa tako hudo menda še ni, no, pa bomo že videli."
In čez pol ure je gazil Jakob v kožuhu in kučmi proti vasi, da obvesti župnika Andreja o Dominikovi bolezni.
Manica pa se je potikala po hiši in ji ni bilo do dela, vse tako pusto in dolgočasno se ji je zdelo po-vsodi, kamor se je obrnila.
Tudi druga leta je zapadel sneg •po dolini zlatppoljski, mrzel veter je žvižgal okrog Klandrove hiše in ^)lnce se ni prikazalo po cele tedne, pa je bila Manica vendar zadovoljna in celo veselila se je teh mrzlih dni. Zdaj pa ji ni bilo nikjer obstanka: hodila je iz izbe v shrambo, po veži, ob ognjišču, okrog hiše in povsodi, kakor da išče dela, pa se ni dotaknila ničesar. Postajala je tu pa tam, podpirala roke v boke in gledala zamišljeno zdaj v to zdaj v ono stvar. Čim bolj se je skušala otresti vsake misli na Dominika, tem. pogosteje je vstajal pred njo njegov bledikast obraz in ni ga bilo kraja ne kota, kjfcr bi ubežela njegovi podobi.
Popoldne je prišel župnik Andrej in se napotil naravnost v njegovo sobo. Ko je potrkal lahno na vrata, se mu prvi hip ni nikdo odzval; šele čez nekaj časa je zaslišal nekak šum, kakor da se je postelji nekdo obrnil in glas, ki ga je zaslišal iz sobe, je bil hripav in skoro osoren.
Dominik je ležal v posetlji napol dvignjen, uprt z levim komolcem v zglavje in gledal proti vratom.
"A, ti si," je dejal, ko je vstopil župnik Andrej in ga pozdravil s prijaznim nasmehom. "Pa kaj te j« prineslo v tem mrazu in snegu?"
Župnik Andrej je opazil, da je Dominik precej dobre volje in je sedel zadovoljno poleg postelje.
"Sporočil so mi, da si obolel," je opomnil a Dominik je skimal nezadovoljno in stisnil obrvi nizko na oči. ,
"Kaj ti ljudje vsega ne store! Veš, to je grozno! Mučijo me in nadlegujejo, da se mi je pristudi-lo že vse skupaj. In sedaj prihajajo celo k tebi s takimi novicami. Ne, to je neznosno," se je razjezil, da mu je udarila v lice lahna rdečica. Hotel je izreči še nekaj, a tistikrat so se mu žile v vratu napele in iz prsi mu je udaril suh kašelj. Prijel se je za čelo, potegnil z-roko preko oči in legel nazaj.
"Dominik, ne razburjaj se," ga je opomnil župnik Andrej prijateljsko in mu popravil odejo —
"to ti škoduje, ker begve kako trdnega zdravja res nisi.
Pa Dominik je zamahnil z roko in se ni dal umiriti. "Ti ne veš, ker jih ne poznaš. Komaj toapra-vim korak iz sobe, so mi že za petami s stoterimi vprašanji in mučijo s svojo glupostjo in radovednostjo človeka in ne spoznajo, da so mi nadležni. Če bi moral živeti med njimi leto dni, bi menda zblaznel! In'sedaj so si kakor praviš, izmislili bolezen! Kakšno in kdo jo ima? Jaz ne! Če pa sem v postelji, ker mi je nekako težko in slabo, kakor se to pogosto zgodi, še ni potreba razbobnati, kakor da je že vsa zlatopoljska dolina polna mrličev. Kako bedasto je vendar to ljudstvo!"
Župnik je nekaj Časa molčal, nato je povzel mirno in se primaknil bliže k njegovemu zglavju.
"Ti jili sodiš napačno, Dominik. Nič drugega, nego ljubezen in prava bratska skrb je v nji hovih srcih. Tebi je vse to tuje, ker ne razmišljaš o njih, ker živiš popolnoma drugačno življenje kakor oni. Mislili smo vsi, ko si prišel na svoj dom, da si odpoči ješ, da se odtegneš vsaj nekaj časa od svojega duševnega dela, a smo se varali, kakor vidim. Tvoji ljudje te ljubijo in vidijo v tebi le svojega Dominika, a ne človeka, ki nima in noče imeti časa, da bi se razgovarjal o življenju in razmehah, ki se zde tebi smešne in malenkostne, a so njim važne in zanimive. Glej, dva meseca si že skoro doma, a o tvojem življenju vedo prav toliko, kakor prvi dan, ko so te pričakovali s takim hrepenenjem."
"Pa kaj hočejo?" ga je prekinil Dominik nervozno in se napol dvignil v postelji.
"Nič drugega, kakor da jim daš dobro prijateljsko besedo, da se pogovoriš ž njimi, kakor si se kdaj v mladosti in da se jim saj nekoliko približaš in jim ne osta neš taka zagonetka. Pusti za nekaj tednov svoje delo in pojdi med nje, da se razvedriš in oddahneš in ta visoka stena, ki se dvi ga zdaj med teboj in njimi, bo izginila popolnoma. Veruj mi, Dominik, tvoji živci so bolni, ti tiraš svojo duševno moč z železno silo više, a ne pomisliš, da je treba odmora in počitka. Zlato žlvm i tem bolnem duševnem razdraže nju in ne čutiš, da ti peša telesna moč dan na dan kar očividno. Vem, da se ti zdi v tem svojem duševnem življenju vse, kar misli* jo in govore ti ljudje, ki so ti po duhu popolnoma tujij smešno in neznatno, da se ti zdi škoda tre-notka, ki bi ga izgubil v pogovoru z njimi, a ne premisliš pri tem, da je to bolno samoljubje, ki je škodljivo ne samo tebi, temveč vsem, ki pridejo s teboj v dotiko. Kakršenkoli je cilj tvojega življenja in delovanja, ako ni združen z ljubeznijo do rodne grude, je škodljiv in napačen. Ako si šel v svet, da postaneš svojemu ljudstvu nerazumljiv in tuj, si zgrešil pravo pot in ob tvojem koncu ga ne bo, ki bi plakal za teboj in te proslavljal!"
Dominik ga je gledal zamišljeno in se mu je nasmehnil. "An dre j," je dejal polglasno in trud no — "če se prav spominjam smo govorili tako v mladosti, ko je bilo naše obzorje še vse nejasno in temno."
"Nasprotno, prijatelj," mu je oporekal, župnik Andrej in na ustnicah mu je krožil trpek nasmeh. "Da so ostali vsi istih nazorov kakor takrat, bi jih živelo danes mnogo srečneje in več bi koristili svojem unarodu."
Dominik je zamahnil z roko in je odvrnil skoro razburjeno:
"Čemu povsod in vedno edino svoj narod! Kaj ni vse človeštvo ena sama mogočna družba, vredna enake ljubezni ali enakega sovraštva, kakor že hočeš?!" (Dalje prihodnjič.)
SVARILO.
Jaz zdolej podpisani naznanjam občinstvu, ,da nisem odgovoren ali plačnik nobenih dolgov, napravljenih po moji ženi Alice Vi-detich.
Math Videtich,
2059 W. 23rd St. Chicago, Hi 20. septembra 1915.
(Adv. 10. 27. 15.)
^ZA VSEBINO OGLASOV je uredništvo le toliko odgovorno, koHkor določa zakon**3
To in ono.
V	državi Siam imajo nekaj nad 3000 udomačenih slonov.
Naravoslovci so preračunali, da je na svetu približno 19,000 vrst raznih rib.
Na Francoskem so iznašli posebne vrste električno pripravo, s katero sušijo lesene hlode, zložene kar na kupe.
• ,
• • t'
V	Združenih državah se rabi v neki veliki pekarni električni stroj, s ko jim se lahko naenkrat umije 2000 ponev.
Neki švicarski profesor je dognal, da polži nimajo čuta za vid. O tem se je prepričal pri številnih poizkušnjah.
Po raznih mestih Združenih držav je toliko kanalizacijskih odtokov, da bi se lahko s temi kanali obkrožilo celo zemljo.
Neki športnik je izumel zadnji čas posebne vrste trnke, ki ribo samo stisnejo, brez da bi se kaj
ranila, ko pograbi za vado.
•
Tobakovo seme je tako drobno, da se lahko ž njim zase je cel aker zemlje z samo za naprstnik veliko tega semena.
•
Noj, ako razjarjen, je zelo nevaren, ker lahko umori s svojimi nogami človeka.
T	•
. Na falklandskem otočju je toliko žensk, da se računa po pet mož na vsako žensko osebo.
Posamezne skupine slanikov v morju se včasih raztezajo po 6 milj v dolžini in po 3 milje v širini.
•
Umetne cvetlice iz papirja in drugih snovi so pričele že pred več stoletji izdelovati nune po raznih samostanih v Italiji, da so s temi cvetlicami krasile oltarje v cerkvah.
Takozvani peruvianski zdravilni balzam se ne prideluje iz zelišč ki rastejo v brazilski provinci Peru, temVeč na obrežju otoka San Salvador v Bahami.
#
•
Prebivalstvo Kanade se je v zadnjih 4 letih pomnožilo za 850,000 ljudi, k tem se prišteva 1,330,000 novodošlih naseljencev v tem času. Kanada šteje sedaj 8,000,000 ljudi.
Dušilne ali strupene pline v vojni so poznali že stari Grki 430 let pred Kr. rojstvom.
V	vojni 433—404 1. pred Kr. rojstvom med Atenci in Špartanci se je moralo udati mesto Delium samo radi dušilnega plina.
Sovražnik je namreč zanetil pred ..mestom velike sklade drv, namočene s smolo in žveplom. Ta dim bi bil kmalu stanovalce tega mesta zadušil, ako bi se ne bili pravočasno udali.
Muhe ne dihajo skozi usta te-muč skozi male luknjice na telesu. Muhe so tako močne, da neseio lahko stvar, ki je 60—70krat težja od njih lastne telesne teže.
Pravo ime slovečega pisatelja potnih romanov Jules Verne je bilo Olschewitz.
• »
Čevlji se v poletnem Času bolj naglo trgajo kakor po zimi.
Velika Anglija poseduje okoli 10,000 otokov skupaj.
Predsedniki Švice se volijo samo za eno leto in ne dobivajo od
vlade nikake stalne plače. •
Na otoku Mauritius so plohe z gromenjem zelo redke, ker se pojavljajo ondi vsako 80. leto:
• > ■ •
Republika Monaco ima najmanjše število stalnega vojaštva
na celem svetu, samo 170 mož. •
i Na Kitajskem se goji več rac, j kakor v vseh ostalih delih sveta skupaj.
Ako zahteva v Švici 50,000 vo-lilcev ali 8 kantonov se mora dati vsako važno, če tudi že sprejeto predlogo parlamenta na splošno ljudsko glasovanje za sprejem ali odklonitev.
Kadenje tobaka pomanjšuje lakoto, radi tega naj se isto opusti
neposredno pred jedjo.
•
Kadar napadaj-o gorile slone, rabijo pri tem moene' palice ali debele veje dreves.
Beseda 44 Sandwich'' (mrzel prigrizek) je posneta po priimku nekega angleškega grofa sličnega imena. Ta grof je bil tako strasten igralec na karte, da ni hodil opoldne h kosilu ter je jemal namesto tega le prigrizke.
Smešnice.
Dobro odgovoril
V pisarni za posredovanje že-nitev: — " Ali ni ta dama, katero sem vam predstavil taka kot roža?"
— "Da, kakor sprešana roža v herbariju."
V šoli.
Učitelj: Jožek, s čim se pa igraš zopet, kaj imaš v roki?" Jožek: "Nič."
Učitelj: "Deni isto takoj proč!"	,
Času primemo.
Mizarski pomočnik svojemu tovarišu, kovaškemu pomočniku: "Čemu pa nosiš lopato seboj na potovanju?"
— "Čudno vprašanje. Kadar zagledam od daleč žandarja, skop-ljem hitro ob cesti jarek in se skrijem vanj."
Sreča v nesreči
A: "Ste li čuli, da je naredil tr govec N. že tretjič krido?"
B: ".Da. — prav ima! Saj ima tudi tri hčere za oddati."
Izgovor.
A: "Hiram, obleci si hitro rdečo srajco in deni čelado na glavo. Zelo se mudi, da gremo gasit k sosedu!"
B: "Ne morem. Srajca še ni suha? čelado ima pa moja žena na glavi, ko dela na vrtu."
Višek pohvale.
Odjemalec pri starinarju: "Je li zgledam v tej obleki res tako elegantno?"
— "če bi prišli v tej obleki prosit za roko mojo hčer, dal bi vam jo takoi v zakon."
Čuden izgovor.
—	"Čemu si pa kupil svoji ženi tako dragocen prstan? Ali se ti
ne zdi tp preveč stroškov?
—	'' Ravno nasprotno! Odkar sem ji kupil to dragocenost, ni kupila žena nobenih rokavic več."
Času primemo.
—	"Mislim, da bomo imeli pri nas kmalu mir?"
—	"To bi bilo res želeti! Kako pa to misliš?
—	"Danes so pri nas vse tri mirovne sodnike zaprli."
Stara iznajdba.
—	"Si že čul, da je iznašel Edison nove vrste žarke, s katerimi je mogoče prodreti in videti skozi zid?"
—	"To ni nič posebnega. Že stari Feničani so imeli take naprave."
—	"Katere?"
—	"Okna, pri hišah."
Pred sodnijo.
Sodnik obtožencu r "Zdi se »i, da sem Vas že nekoč videl, pa se ne spominjam ravno kje??"
Obtoženec: "Pred leti sem po* dučeval jaz Vašo mlajšo hčerko igrati na klavir."
Sodnik: (srdito). Deset let ječe! '
Frank Pelkovšek
720 Market Street WAUKEOAN, ILLINOIS. Zastopnik ranih paro brodnik droit. Pošilja denarje v staro domovino in pravlja
8e toplo priporoča Slo kegan in okolieL
ŠOLA •
sa učenje voinje s avtomobili. •
Kdor m koče temeljito in kmnla priučiti vožnje s avtomobili, aH iste pe> p rahljati, naj pride k nam v ftolo, hm mi vse to nčimo. Podnk se vrti pedna-vu in ponoči I
Mi garantiramo, da dobi nčeaee "Li cenee" ali dovoljenje. Pridite m torej učit k nam t
penn auto Sola -
M art lan d Ave. and Kelly BL (55.—11. 5.)	Pittsburg, Pa.
PETER CULIG
J A. VQV7 MOT AH.
1245 So. Santa Fč A venae.
Pueblo. Colo
Izdeluje vsakovrstne pravova-ljavne listine, spadajoče v notarsko stroko za Združene države in staro domovino.
M« POGORELC
trgovec z zlatnino
29 E. Madison St. Room 1112.
CHICAGO, ILL.
Pilite po cenik!
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem »e prepričal, da dospejo denarne po-iiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
K100 velja sedaj samo $15.50, K 50 samo $7.75
T s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, 6104 St. Clair Ave.,
Mew York, M. Y. Cleveland, Otilo.
»
IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV K. S. K. J.
ro s v. Štefana, Chicago, 111. John fcefran, 2313 So. Lin •^n fit.,; tajnik: Math. Grill, 1823 W 22nd 8t.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Bedna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu, v sloven ski cerkveni dvorani.
2. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111 Predsednik: A. Golobič, 211 Jackson St v tajnik: John Vidmar, 1112 N. Broad way St.; zastopnik: John A. Težak, 1012 N. Chicago St. Bedna seja se vrfii vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani , stare iole, 108 Clay St.
•	3. Društvo Vitezi sv. Jurija, Joliet DL Predsednik: John Pezdirtz, 1506 Center St.; tajnik: Anton NemaniČ ml., 1000 N. Chicago St.; zastopnik Anton NemaniČ st., 1000 N. Chicago St Bedna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare Sole, 108 Clay Street.	■
•	4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank 8ehweiger, Box 835, Soudan, Minn.;
tajnik: John Loushin, Box 1230, Soudan Minn.; zastopn 741, Soudan, Minn. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Tower, Minn.
5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111 Predsednik: John Tomše, 118 — 4th St tajnik: John Pražen, 1121 — 3rd St.; sastopnik: Josip Gende, 70 — 2nd St. Mesečna seia se vrši vsako prvo ne-ieljo v Math. Kumpovi dvorani
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Math. Jerman, 321 Palm St.; tajnik: Peter Culig, 1245 So. S. Fe Ave.; zastopnik: Math Novak, 300 8pring St. Bedna mesečna seia se vrši vsakega 14. v lastni društveni dvorani.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda. Joliet, 111. Predsednik: Frank Terlep, 1407 N. Hickory St.; tajnik: Math Buchar, 706 N. Broadway; zastopnik: Stephen Stakel, 1200 Elizabeth St. Mesečna seja se vrši redno vsako tretjo nedeljo v šolski dvorani.
10.	Društvo sv. Boka, Cliaton, Ia. Predsednik: John StefaniČ, 608 'Pearl St., Lyons, Ia.; tajnik:1 John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Ia.; zastopnik: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Ia. Mesečna seja vsako 2. nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, m. Predsednik: Anton Fajfar, 417 Fulton St.; tajnik Anton Krajnc, 500 N. Broadway; zastopnik: Anton Jeraj, 670 Hay St. Bedna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v W. Rossovi dvorani in sicer ob 9. uri dopoldne.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. — Predsednik: John Dečman, P. O. Tajnik: Karol Zalar, box 547; zastopnik: John Telban, P. O. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
13.	Društvo sv. Jan. Krst., Biwabik, Minn. Predsednik: Math Junko, Box 524; tajnik: Math Tomatz, Box 144; sastopnik: Josip Gilač, Box 58 Pine-ville, Minn. Bedna mesečna seja: vsako prvo nedeljo v navadni društv. dvorani.
14.	Društvo sv. Jan. Krst., Butte, M oft. Predsednik: John Tekaučič, 436 Watson Ave.; tajnik: Karol Prolesnik 511 Watson Ave.; zastopnik: Karol Prelesnik, 511 Watson Ave. Bedna me sečna seja se vrši vsako drugo in četrto sredo v "Cash House4' dvorani. |
,15. Društvo sv. Boka, Allegheny, Pa Predsednik: George Flajnik, 3329 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.; tajnik: Frank Cvetič, 4636 Hatfield St. Pittsburgh Pa.; zastopnik: Math Klarič, 1146 E Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Bedna mesečna seja se vrši vsako tretjo nede ljo v K. 8. Domu.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia Minn. Predsednik: Math Kostainšek 302 Wyo.vAve.; tajnik: John Sumrada Box 349; zastopnik: Anton Skubec, 113 Chestnut St. Mtsečna seja: vsako dru go fiedeljo v "Duluth Brewing" dvorani.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Martin čoš Box 75; tajnik: John Eržen, Box 47; sastopnik Mihael Paučnik, Box 82. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v društveni dvorani
20.	Društvo sv. Jan. Krst., Ironwood. Mich. Predsednik: Frank Smaltz, 298 Bondey St.; tajnik: John Bamuta, 418 Bonne St.; zastopnik: Paul Mukavec, 207 Bondey St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Frank Beck, P. O. box 31,
>ik: Bev. Anton Leskove«, 515 Ohio Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo 9 Slovenski dvorani, 515 Oh»o St
39. Društvo sv. Jožefa, Biggs, IoWa
r^.t
K)TE.
65. Društvo sv.
Evang,
ft »K I
243 — 1st Ave.; zastopnik: Fr. Fran- netu g nedeljo v dvorani v Be-Predsednik: Anton Fir, B. D. 2, Delmar, dič, 293 Beed St. Mesečna seja: vsako 93*. Društvo Frirf.riir
tajnik: Jos. Lukožič, P. O. Idrugo nedeljo v "Ilirija" dvorani holm MinT pr^„?V	^
m, Iowa; sastopnik: John Skala, 60. Društvo sv Frančiška. Cleveland, Box 422- tainik P r' riSJ ? * o«o v 'o T^-,' _	. I nu;« TJ^o/iooHnit-	v.ki. »Kftdn . . ' aJDU: reter Staudohar. 203
lova Brown
B. D. *2, Delmar, Iowa. Mesečna seja vsako pfrvo nedeljo v Biggs, Iowa.
40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Mihael Bižal, 126
:' Ohio. Predsednik: Josip Mehle, 7505 Central A^ z^tVnnYw m	203
Woodland Ave.; tajnik: Eg. Verhovec, 21« -Oakfil ^ESS"1",	KJnaua'
, 2777 120th St. S. E.; zastopnik Anton nedeljo	86ja V"ko dru«°
41. Društvo sv. Jožefa, Pittsburgh, So. 3rd St. Mesečna seja: vsako tretjo Cirej.
Pa. Predsednik: Ig. Podvasnik, 4734 | nedeljo v dvorani djr. se. Alojzija. I* 95. Društvo sv. Alojzija Broutrhton
i Irwin Pb I Po DwaJoj.j^ii. _ >r«« ' ® ^
Hatfld. St.; tajnik: John Bojane, 207
68. Društvo sv. Barbare,
57th St.; zastopnik: Joseph Walenčič, predsednik: Josip Boltič, Box 248 - 185;, tajnikf Ant Kozlevčar Bn^ 17? 5412 Carnegie St. Mesečna seja vsako Adamsburg, Pa.; tajnik: John Terbots. zastopnik: Jak Brule Box 197 W * drugo nedeljo točno ob 9 uri dopoldne Box 276 Manar, Pa.; zastopnik: Fr na seja: vsako'druco nedelio v Hvo^i v K. S. Domu. .	Baspotnik, Box 105, Westmoreland dr. sv. Barbare	J dvorani
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. City, Pa. Mesečna seja vsako prvo ne; 96. Društvo sv Barbare K« vi Ar p« Predsednik: Mart. Krašovec, Box 206: deljo v Westmoreland City, Pa.	Predsednik: Nik-' Zvon&ri* p n I™ tajnik: Anton Hren, 252 Main St.; za-' «0 .v .r<t«»f* aMo«. v. 11. I t>„ .	„ »t opni k: Anton Papič, 128 Frederick
Mesečna seja vsak tretji četrtek v	RH _____ ____________^u
'vorani.	In. 5th Ave.; zastopnik: Jakob Stariha, I Mesečna seja:vsakiTdrueo'nedel'io'ob
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, 1711 N. 6th Ave. Mesečna seja: vsako 2. uri popoldne v cerkevni dvorani Mont. Predsednik: Frank Petelin, 622 tretjo soboto.	97. Društvo sv. Barbare M t Oliv* E. 3rd St;; tajnik: Mih. J. Kraker, 614 1 70. Društvo sv. Srca Jezusov.. St. I Tli. Prod™ui»iir.	J« A E. 3rd St.; zastopnik: Mih. J. Kraker,
<>14 E. 3rd St. Mesečna seja: vsak prvi	____
in tretji torek v cerkveni dvorani. IČi«, 2842 So. 7 8t.; zastopnik: Ant6n|seja: vsako prvo nedeljo*ob l
44.	Društvo Vitezi sv. Florijana. So Bukovec, 3400 Kosciusko St. Mesečna {»oldne.	'*
Chicago, 111. Predsednik: Math Pirnar, Ueja: vsako tretjo nedeljo* !M;05 Ave. "L"; tajnik: Jakob Smre- 71. Društvo sv. Ant. Padov
kar, 9520 Ave "L"; zastopnik: Ralph Tree, Pa. Predsednik: John Tome, box	1120 Moen St.; tajnik: tforip SneSc'lTlJ
Kompare, 9206 Commercial Ave. Meseč- 94: tajnik: Andrej Jereb, Box 92; za-	Davis St.; zastopnik: Alois Mlakar
na seja: vsako prvo nedeljo v Medosevi Utopnik: Ant. Barkovitz, Box 464. Me-	114 Steel Vil. Ave. Mesečna seia: vsa-dvorani. sečna seja: vsako prvo nedeljo v pro- ko prvo nedeljo v Mavričevi dvorani
45. Društvo sv. Cirila in Metoda, E. štorih br. Jereb.	100. Društvo sv. Jurija Sunnvside
Helena, Mont. Predsednik: Josip Ma 72. Društvo sv. Arftona Padov., Ely,	Htah. Predsednik: Anton'Težak Box'
ierl<» Bo* tninik: .Tosin Sn<Ei»k. Bo* I \finn l'rf>,lami nik • fl Aor<r Potornal Kay	35: tft-inilr* Tul>»k T _• i.
^ L i ? ' J?™8**0 »v. Treh Kraljev, Bock-Crab I dale. 111. Predsednik: Anton Oberstar, St.: tRinJk. »t osi p Snedic, 115 Alois Mlakar,
2207 Madison St. Mesečna seja vsako trdijo nedeljo v Cerkveni dvorani na 22 Adams St.	^	1 ?
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, box 24, Mineral, Kans.; tajnik: Peter Do-lftnc. box 1H3. W Mineral. Kans.: r.a stopnik: Pet. Benda, box 328 W. Mineral, Kans. Mesečna seja: vsako drugo! nedeljo ob 10 uri dop.
127.	Društvo sv. Ane, Waukeg^n, 111. Predsednica: Marija Turk, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, 111.; tajnica: Marija Bartel, 1016 Lenox Ave., N. Chicago, 111.; zastopnica: Marija Brence, 1428 So. Sheridan Bd.. Waukegan, 111. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v šolskih prostorih.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 37 Sycamore St.; tajnica in zastopnica: Johana škof, 13 Ganster St. Mesečna seja: vsako zadnjo nedeljo v prostorih predsednice.
129.	Društvo Marije Pomagaj, 8o. Omaha. Neb. Predsednica: Alojzija Po-lončič, 1454 So. 18. St.; tajnica: Ana Urek, 1450 So. 18. St., Omaha Neb.; zastopnica: Antonija Jakšič, 1427 N. 33. St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v prostorih 385 8o. 23. St.
130.	Društvo sv. Pavla, De Kalb, 111. Predsednik: Pavel Košir, 1409 State St.; tajnik: Math Košir, 808 Prospect St.; zastopnik: Frank Mrlak, box 302. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo ob 9. uri na 1409 State St.
131.	Društvo Marija Božn. Venca. Aurora, Minn. Predsednik: Math Ko-stelich, box 155; tajnik: John Bobiek, box 14; zastopnik: Anton Smolich, box 303. Mesečna seja: vsako čeVto nedeljo.
132.	Društvo sv. Boka, Frontenae, Kans. Predsednik: Frank Zrzovf* taj-
jerle, Box 59; tajnik: Josip 8«>&ek, Box Minn. Predsednik: Georg Peternel, box 35; tajnik: Jakob Lončarich Box'	^	\ "u 7"5° VrV'
15;"zastopnik: Josip Lozar, Bcx 36. Me-j 925; tajnik: Louis Perušek, box '441; »stoplik: Anton Nemanlch,' Hs fc v/p ^tt« K.^!' sečna seja: 14. in 18. v mesecu v Josip /rastopnik: Jernej Janežič, box 398. - Mesečna seja: vsako zadnio nedelin v ' • t f	.aMVM.r
[.ozarjevi dvorani.	Mesečna seja vsŽko drugi nedeljo do- Pet. Barbolio dvorani. *	^^inl/ '	g° Dedel3° V AVStnJ'
46. Društvo sv. Frančiška Seraf. za | poldne ob 10 uri v Frank Viranthovi|_ 10L Društvo sv. Cirila in Metoda, | ! Društvo sv. Ime Marije, Iron-
sečna seja vsako drugo nedalj« v
štorih Martin Klarič, 250 Se.
156.	Društvo sv. Ane, Minn. Predsednica: Maria Barkoi 400 Central Ave.; tajniea: Katy 8ta» dohar. 115 Bireh St.; zastopnica: Maria Putzel, 223 Poplar St. Mesečna , seja vsako prvo nedeljo v Frank Hr%. novi dvorani.
157.	Društvo Kraljice Majnika, _ boygan, Wis. Predsednica: Jožefa Kro-novšek, 816 So. 13th St.; tajnica: M«, rija Prisland, 723 Georgia Ave.; zastop. niča: Johana Susha, 933 Indiana Ave, Mesečna seja vsako drugo srede v secu v cerkveni dvorani.
OPOMBA:
F7 Gg. društveni tajniki so nspro> šeni, da poročajo takoj vsako premem-bo naslova in sieer glavnemu tajnik« Jednote, ter upravništvu "Glasila K 8. K. Jednote"1.
crZA VSEBINO OGLASOV m odgovorno ne uredništvo, ne i. pravniitvo."*3
<
Za farme in zemljišča
ob dobrih cestah, blizu Sol ia blizu železniške postaje se obrnit« na rojaka:
WH BRUNSCHMID, farm«;
Jump River, Wii.
(Ad. 12. 1. 15)
Presto, Pa.; tajnik: John Krek, Box 205, Burdine, Pa.; zastopnik: Frank Primožič, Box 237, Burdine, Pa. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Anton Hočevar, B. F. D. 2, Box 11% ;tajnik: Frank Hočevar, B. F. D. 2, Box 11%; zastopnik: Frank Gregorčič, B. F. D. 2, Box 11%. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Boyds-ville, Ohio.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Josip Skok, Box 317; tajnik: Josip Aubel, Box 410; zastopnik: Frank Keržič, P. O. W. Blocton, Ala. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v prostorih br. Jos. Aubel-na.
25! Društvo sv. Vida, Cleveland, Ohio. Predsednik: Mih Setnikar, 6305 Glass Ave. N. E.; tajnik: Josip Bus, 6712 Bonna Ave. N. E.; zastopnik: Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Knausovi dvorani.
29.	Društvo sv. Frančiška Sal., Joliet, 111. Predsednik: Mart. Težak, 1201 Hickory St.; tajnik: John Lekan, 406 Marble St.; zastopnik: Josip Legan, 209 Hdiana St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v dvorani šole sv. Jožefa.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: »Mihael Majerle, 7 Chestnut St.; tajnik: John B. Sterbenz, 2008 Calumet Ave.; zastopnik: John B. Ster-benz, 2008 Calumet Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo po prvi sv. maši V Cerkveni dvorani.
32.	Društvo Jezus dobri Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Joseph Paši d, B. B. No- 1; tajnik: Josef Mal-neriteh, B. B. No. 1, box 70; zastopnik: Josef Malneritch, B. B. No. 1, box 70. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v dsnštveni dvorani.
33.	Društvo sv. Marije Dev., Pittsburgh, Pa. Predsednik: Peter Balkovec, 5206 Dresden Alley; tajnik: John Filip-čič, 5161 Na'trona Alley; zastopnik: Jo sip Pavlakovič, 54 Low Bd., Sharpsbg. Pa. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Krau.jaVA Slov. Domu, 57 Str.
38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter Majarle, 415 North 5th St.; tajnik: Peter Majerle, 322 Ann Ave.; zastop-
47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. 111. Predsednik: Jernej Mlakar, 1848 8.	zastopnik: Ivan Intihar, 2T~ Webster Haiizh 8t • tainiča- Antom* 'KY»i'
Predsednik: John Stajer, 1717 So. Baei- Renfro St.; tajnik: John Peternel, 92f<	St., Newark, N. J." Mesečna seja Holmes Ave zastoDnica F^^s Rte;
ne Ave.; tajnik: John Wuksinich, 2432 So. 15th St.; zastopnik: Jos. G rube*	vsako prvo nedeljo v prost. Fr. Stem• Ur 768 Wama A, S
So. Hamlin Ave.; zastopnik: Mart. Ne- Lik, 1831 So. 15th St. Mesečna seja:	bal-a, 38 Newark St., Newark, N. J. fslko drulo^delfo oh J?\
manich, 1900 W. 22nd St. Mesečna seja: vsak četrtek po 15. v mesecu v šolski	103. Društvo sv. Jožefa. Milwaukee šoTskem 3low?u
vsako drugo nedeljo v cerkveni dvo- dvorani.	Wis. Predsednik: Math Sekula, Had- n *
1 P™"™ Vit"i	ta «•-*	Si. mSTnSiJSSS
box 246; tajnik: Frank Koshar, box 553; zastopnik: Ant. Erchul, box 214. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo v nik: Stefan Rogitfa, 4831 Plum Alley. I nedeljo v dvorani Jos. Woodschank, I AJiV "	T	' I Aat. Intiharjevi dvorani.
Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v 1153 — 1st Street.	104. Društvo Marija Cist Spočetja 136' I>ruStvo «v. Družine, Willard,
Pittsburgh Pa	77 Drw5tvo Marije Vnebovz., Forest	Colo. Predsednien: Ana Princ! LWfS'.vPr^SedblliJc:	leko}' hox
,n0J)rUŠt^°	»edem Žalosti, Cit Pa Predsednik: Frank Matos, Box p22 Taylor Ave,; tajnica: Julija Kra- r*imkT: *)*nk. Per°vSeck' b°x
Alleghenv, Ps. Predsednik: John Mra-^'I ltfO*« tainik* John Osolin Box 49"- za- Sevec» 1237 Eiler Ave-J zastopnica- L nik: ^ Cesnik, box 69. Mesečna seja: vintz, 1114 Voskomp St.; tajnik: Frank Lopnik: Anton Bokal, Box 552. Meseč T°rleP> 1230 Elm St. Mesečna seja vsa- rsako P™ °edelj°. ob 9 uri Opoldne Trempuš, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, nn geja. V8ako drugo nedeljo v Mestni keKa J5- v ^secu v prostorih M. Luk- v	dvorani.
Pa.; zastopnik: Marko Ostronich. 1132 dvorani	-	setič-a.	137. Društvo sv. Ant. Padov, Auro
Voskomp St. Mesečna seja vsako dru- 78. Društvo Marije Pomagaj. Chicago. Lr 105- Društvo sv. Ane, New York, N. t*, Minn. Predsednik: Jakob Serjak, go nedeljo v Pittsburgh, Pa.	m |>red»ednira: Marija JoTga, 1703 W. |Y- Predsednica: Fany Pirnat, 2803 Ca- U>ox 275; tajnik: John Lesar, box 163;
51. Društva sv. Petra in Pavla, Iron 2i8t Pl.; tajnica: Marija Kobal, 2040 ^P* Ave-» Brooklyn, N. Y.; tajnica, »stopnik: John Kmet, box 31. Meseč-Mtn, Mich. Predsednik: Josip Groznik. sV o'Jnd Pl ; zastopnica: Mariia Kre Pan-V Staudohar, 1693 Linden Street, »«ja: vsako prvo nedeljo. ;	.4th St.; tajnik: Nick Paljuk.kn(>(W,; JH04 W. 22Pd Place. Mesečna Jrooklyn, N. Y.; zastopnica: Josipina 139. Društvo sv. Ane, La Salle. Ill
-n- St.; zastopnik: Frank btn Leja. vsako tretjo nedeljo v cerkveni	424 9- St., New York. N. Y. Predsednica? Johana Bruder. 154-Urd
rasa, aOo Blaine St. Mesečna seja: vsh dvorani.	Mesečno soju: vsako drugo nedeljo. St.; tajnica: Maria Stušek, 1043 —2nd
ko prvo nedeljo.	| 79. Društvo Marije Puma^iij. Wauke-1108^ Društvo sv. Genovefe, Joliet. | zastopnica: Maria Pražen, 1121—3.
ja: vsako drugo nedeljo
Bozalije, Spring-Predsednica: Johana Bučar, R - tajnica: Aloisia Kuž-8t.; zastopnica: Boža
Društvo sv. Družine, Alliquip-1 Kulovic, 1916 E. Stuart St. Mesečna ti—j—"	'seja vsako tretjo nedeljo v slovenski
šoli.	*
142. Društvo sv. Jurja, Lansford.
stopnik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave. I,eja: vsako tretji) nedeljo v dvorani na I ~Tl0.' Društvi s v" Jožefa Barberton I Rid^r^^0 T^n^ 8,®koPer; 6 ™ N. Chicago, HI. Mesečna seja: vsako 9485 - 95th Street; J	Ohio. Pre^n^^nk^Stepen Vo^S & oSfiSl
1pft\DrS8p°	SedemA 0rt,' Senter st -	•'<>*. Lekšen, 149 Pa.; zastopnik?John Kupres, 210 wit
Pittsburgh Pa. Predsednica: Agnes Go- Center St.; zastopnik: Alois Balant. Waier 8t, Lansford, Pa. Mesečna sela
u- p 1 ^ -v 1	~ o^r' I	Phim	I ♦ ^ ■	Mesečna seja: vsako I vsako d raco nedelio v Lan«fordp'J
Minn. Predsednik: Jos. Ule, Box 257; Josipina Fortun, 4822 Plum Alley; obe tretjo nedeljo v prostorih N. Dormish
tajnik: Fr. First, ml. .124 Hemlock St.; v Pittsburgh, Pa.; zastopnica: Ana Go- m. Društvo sv. Srca Mariie Bar-
zastopnik: John' Klun, box 668. - lob« 6 Martha St, West Etna P J berton, Ohio. Predsednic^ Anto^ja I v'"	T^FŽJl' ^ ^a
Mesečna seja: vsako prvo nedeljo po 20. | Mesečna seja: vsako četrto nedeljo v | Ratai. 513 First St.: taini/.«-	I.^jnij11 8teve O
TEL.: CANAL 6027.
PRVA SLQVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
iS IS W. 22nd St.. Chicago. Ill,
Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobre sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od farmer je v. Mleko je preje natančno pro-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem.
Mleko razvažam po bišah točno vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
F*RA.SfK G HI L L.
tata w. 2 2nd . Chictkjm, lil.
Telefon: 617 R.
LOUIS M. PTAK
80. Društvo Mariie Čist. Spoč., So. I 109
drugo nedeljo v Math Slana-tovi dvorani
54. Društvo sv. Srca Jezus., Chisholm
tajnik: Fr. First, ml.,124 Hemlock St.; | ^	^ I. UL	I m. Predsednik: Joseph M. Griil, 1208
N. Broadway St.; tajnik: Steve G
d™«,, .v. Jožefa.	-
v mesecu v Fr. Hrenovi dvorani. I K« S. Domu. Društvo sv. Jožefa, Crested
^deLr^llo^rlinV Axajnica; Mary	1004 N. Chicago St.; zastopnik
Jera^ fohr JLl l *n H za^Pnica:	Jo8eph j. Ple8e 911 ^ gcitt St. Me
oo. A/rusivo sv. jozeia, urested \ v	j r."	',m---p»|Jera l^odpečnik, P. Q. Box 225. Me-	geAna seia vsakn tr^tin	v fini
Butte, Colo. Predsednik: Ivan Težak,	Predsednik: John Benedik ml., 9e^a 8eja vsako drugo nedeljo na 14»	Jki dv^ni " j<SfL J
L. Box 59; tajnik in zastopnik: Math ^ox Fr; BentedlAk ^ ^ PittsburgJ Center St.	^ n J	n- m - „ ,
Skala, L. Box 41. Mesečna seja vsako	<;^!^ADtonjSkubitz, box 64, 112. Društvo sv. Jožefa, Elv, Minn. "*- Dni4£? 8VUCl"la » Metoda,
četrto nedeljo ob 2. uri po^ldne, v ?•	Pittsbur«, Kans ; zastopn.k: Predl>ednik: M. Mushich, Ely,' Minn.;	J* Pl^tedSik:
V	| Josef Geront, B. B 2 Pittsburg Kans. tajnik: John Kovach, box 365 zastop-	J?eteiko'.i0?.2, }5*h	tajnik
Mesečna seja vsako drugo nedeljo v aik: Nik Cernich, box 924. Mesečna se	Fra., Mlfol,4» 1414 Geele Ave.;
nedeljo Hrvatski dvorani.
56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, I dVorani" Frank SDeharia'	i-	i 4 .« ,
Colo. Predsednik: John Vidmar, 502 W.' T Društvo MaS Sedem žalosti v8ako tretJ° nedelJ° v SLe8t^Ut	tainik= *****	Trimountain, Mich. Predsednik: Ivan llT^Druš^o
Y. — Predsednik: Josip Cvetkovič, 328 I seja: vsako tretjo nedeljo v Trimoun-Bond St.; tajnik: Gabriel Tasotti, 423 tain, Mich.
114.
za
Cerkveni 18topnik: Martin Zagorc, 1010 Wise Ave. Mesečna seja vsako prvo nedelj« v Cerkveni dvorani.
Društvo sv. Valentina, Beaver Pa. Predsednik: Kari Lovše 8th Ave.; tajnik: Ignac Krklec — 3rd Ave.; zastopnika Frank Društvo Marije Milosti Polna. I Br.0zieh', 152/ ~ 2nd Ave. Mesečns Pa. Predsednica: Marija .vsako dru«° nedelJ° popoldne ol
Throop Ave.; zastopnik: Albin Zakraj- 85. Društvo Marije Cist. Spočet., Lo-	f^iJS	VIZTTT^'	I drugi uri.
šek 403 South 5th St. Mesečna seja rain, Ohio. Predsednica: Jera Virant,	^"ff"^®'^2 1*' tajo,ca: Manja
vsako prvo soboto v dvorani Kusler & 1700 E. 28 th St.; tajnica: Frances Ju-	L^^' l	OMo P^dSdlik T«??fw^r
~	794 E 29th St • zastoonica- Ivana	nja Starašimč, 764 8o. 2. St. Mesečna	V"10- Predsednik: John Lekan, 3514 E
, 1782 E 28th sTZsečna seTa:	tPja:ArS?k? tr<,tj° Dedelj° V dv0rani dr	R*gfit^Sl MtthV Zakra^ek'
' -	A1	Sv. Alojzija.	E. 81. St.; zastopnik: Jcsip Lekan, 355«
Al. Virantovi ___ Drugtvo' fy> y	^^	E. 86 St. Mesečna ^seju: vsako tretj
Mrak, 211 Graham Ave.	I ha, 1794
58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa.	3™te,
Predsednik: Boštjan Dolenc, B. F. D. 2,	vsako drugo nedeljo v
Box 125 Irwin, Pa.; tajnik: Jernej Bo	dvorani,
hinc. B. F. D. 2, Box 107 Irwin, Pa.;	86v Društvo sv
zastopnik: Tomaž Oblak, B. F. D. 2,	9PrinS8> wy°- pr®di
Box 140 Irwin, Pa. Mesečna seja: vsako	Pro3» 614 — 10th St
lrnffn TlpHplin v 1 notni drnrani	Perlič. 211 Sherman
115
%Jt I«»IH N.' Broadway. Meae.a & £ |	^^ ^
Koste- v cerkvenem pritličju
—..»umu«« xinuiiun duht » Marij« 150. Društvo sv. Ane, Cleveland, O 104 Ahmeek, Mich.; tajnik: Josef Bu Lo^r» 222 Midland Ave. Mesečna seja Predsednica: M. Miklaučič, 3568 E. 80 . . —	.. ' . »___ v	i van k a rtrnor/4 noHoi m v iniobi a «... _: i <34- <3T7> .	_^. jjarija Sad ar 352f
zastopnica: Maria Pes Bd. 8E.; Mesečna seja nedeljo v šolskih prostorih
vsako drugo nedeljo v dvorani" stare L 89^-Društvo sv. Petra in Pavla, Etna. I .ejarvsako Vr7tjrn7ddio.'	I ^ Društvo sv. Dražine Indiana
hrvaške cerkve.	| Pa. Predsednik: Math Belavič. 46 j 121 DrnJitvrt	d_____, |pohs^,Ind. Predsednik: Jernej štanfel
Bridge 8t camore St
376 Butler St. Mesečna seja vsako p'rvo I Leako'veev	I 739 Ho,me8 Ave" Mesečna seja: vsak«
oedcljo v Bene,t, Pa.	^P ^Itbr^h^T^St XS	' '"""il. "" ^^
90. Društvo sv. Ciriln in Metoda, So. seja vsako drugo nedeljo.	_ Drugtvo sv. Mihaela, South
Omaha, Neb. Predsednik: Mart. Der 122. Druš. sv. Jožefa, Bock Sprines	Pred8ednik: John Kralj
^anc, 118 N. 22nd St.; tajnik: Frank Wyo. Predsednik: Math. Ferlic, 211 I ■}	taJnik: L^a Ma
-	Sherman St.; tajnik: Jos. Gosar bo> f 'J ^5mV6'; EM?®P<,Jk:
------- „ . ___L	I Ivan Tnmioflli 10s19	A___
62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, HI. Predsednik: Frank Drasler, 268 Wabash Ave.; tajnik: Louis Shilz,~Box 373; zastopnik: Anton Križan, Box 364. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland. Ohio. Predsednik: Anton Globokar •3612 E. 82nd St. S: E.; tajnik: John Susteršič, 7718 Issler Ct. S.. E.; zastop nik: Frank Jernejčič, 3550 E. 8lst 8t. S. E. — Mesečna seja: vsako drugo ne deljo v M. PlutoVi dvorani, 3611 E 81st Street S. E. ,	^
64.	Društvo sv. Jurja, Etna, Pa. Pred sednik: Jos. Kolakovič/47 Chasman Ave.; tajnik: John Skof, 13 Ganster St.; zastopnik: Frank 8krlin, 13 Wine St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri pop. na 28 Bridge St., Etrih, ftu
Compare, 2201 Madison St.; zastopnik: Josip Gerdun, 1018 N. 27. St. Mesečn« ifija: vsako tretjo nedeljo v "Schlitz" dvorani.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Ban-''in. Pa. Predsednik: Jos. Budman, Box 175 Braddock, Pa.; tajnik: Lorene Bla-žina, Box 203, Braddock, Pa.; zastopnik: Lovr. Blažina. Box 203 Brad-lock, Pa. Mesečna seja: vsako drugo f'fideljo v hrvatski cerkv. dvoranL
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburgh, ''a. Predsednica: Ljuba železnak, 4915 Butler St.; tajniea: Mar. Novogndee,
412; zastopnik: "Frank Plemel, P." O I £an Jomicalj, 10812 Torence Ave. -
Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo > n ^ 8eja	ž?trto nedelj° v
Slov. Domu.	D. F. dvorani, 106 St. in Torence Ave
123. Društvo sv. Ane. Brideeoort I	Društvo sv. Jeronima, Canons
R. F. D. 2, box 11%. Mesečna seja: vsa John Sedinak. box 178, Canonsburg, Pa ko tretjo nedeljo.	Mesečna seja: vsako prvo nedeljo.
124. Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind 154. Društvo Marije Majnika, Peo Predsednik: John Ropar, 1043 Jeffer ria, 111. Predsednik: Jos. Kocian, 2501 son St.; tajnik: Joe Bukovec, 2160 Jef So. Adams St.; Tajnik in zastopnik: ferson St.; zastopnik: Marko Mrzljak,1 Math. Papich, 314 Easton Ave.—Me-
oblastv. pet jeni
POGREBNI«
210 St. M ar K* Street
PERU. ILL
Se toplo priporoča rojakom Slovencem v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, ID., za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kraji ter okolici, ki je tudi član K S. KTj. Na razpolago imam vedno ambulančni voz, ter kočije za razne prilike: poroke, kratije, itd. ČWJ podpirajte —'
Važen nasvet
Ako ste v zadregi, da morda potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
obrnite se za zaupne na:
August W. Kerr-a
ki Vam bode stal na strani in pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec ia odvetnik velike unije
United Mine Wor Kjer^ of America,
District 12.
Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je -
A. W. KERR,
ROOM 810-8U FERGUSON BUILD INC
Springfield,