Slev. 21. V Lilijam, v čelrlek dne 26. januarja 192?. Leio L. Naročnina SSS sebno žalujemo ob smrti Benedikta XV., ker smo v njem izgubili iskrenega in velikodušnega prijatelja. Žalostno spričevalo nevednosti in nekulturnosti bi si dali Slovani, ako bi ob mrtvaškem odru, ob katerem po kulturnih običajih utihnejo klevete in strankarske strasti, pogrevali nizkotne klevete, da Benedikt XV. ni bil prijatelj Slovanov. Že v prvih dneh svojega pontifikata je pokojni sveti oče pokazal, da hoče hoditi po stopinjah Leona XIII., velikega prijatelja Slovanov, ki je praznovanje slovanskih blagovestnikov slovesno razširil na vso katoliško cerkev in ki se je v svoji slavni okrožnici za cerkveno zedinjenje s posebno sočutno prijaznostjo obračal do Slovanov. Benedikt XV. je svojo posebno naklonjenost do Slovanov pokazal še bolj uspešno in konkretno kakor Leon XIII.; on je v mnogih stvareh izpopolnil in dovršil načrte svojega slavnega vzornika na papeškem prestolu. Znano je, da je krščanski vzhod po večini slovanski. In prav za ta vzhod je storil pok. sv. oče neizmerno veliko. V tem oziru je posnemal velikodušni idealizem in optimizem Leona XIII., izpopolnil je njegove načrte in jih postavil na realno podlago. Še med viharjem svetovne vojne je ustanovil veliko podjetje, ki naj bi pospeševalo njegove miroljubne namene tudi na cerkvenem polju; ustanovil je zalo »Vzhodni institut«, ki naj bi z objektivnim znanstvenim raziskavanjem pospeševal sporazum in spravo med krščanskim vzhodom ip ?§padom. Ta ustanova mu je bila najljubša; ta mu je bila takorekoč njegova življenska naloga. Vsled težkih vojnih n povojnih razmer, vsled pomanjkanja strokovnjakov in organizatorjev, pa tudi raled apatije in slabosti katoliških Slova-iov je moral ta zavod prestati težke kri-se; boriti se je moral s tolikimi težavami, ia so mnogi predlagali likvidacijo, a pokojni sveti oče je z izredno energijo in velikodušnostjo podpiral ta zavod, da je nogel premagati prve težave. Ker je pa Vzhodnemu institutu«, je znatno vplivala na zapadno katoliško teologijo in katoliško pojmovanje vzhodnega cerkvencga vprašanja. Šele zdaj so se na zapadu do dobra zavedeli, da je treba proučevati ne samo poedina vprašana, marveč vse posebnosti vzhodne kulture in vzhodnega značaja, da jc treba spoznavati vzhodno mentalnost, ter delati za spravo velikodušno na najširši podlagi vzajemnega razumevanja in spoštovanja. Očividno je, da bodo slovanski narodi vsled te nove smeri zapadnega bogoslovja veliko pridobili na ugledu in da se bodo slovanske tradicije in pravice vpoštevale bolj kakor kdaj prej. Razumljivo je, da je pokojni sveti oče v zvezi s temi načrti zahteval, naj se slovansko bogoslužje ohrani in spoštuje. Iz prvih virov nam je dobro znano, da jo bil sveti oče pripravljen vsem jugoslovanskim katoličanom dovoliti popolno slovansko bogoslužje, ako bi katoliško ljudstvo to hofelo in želelo. Žalostne jugoslovanske razmere, ki so še posebno poostrile razmerje med Hrvati in Srbi, so krive, da se Benediktova želja ni tnogla uresničiti v onem obsegu, kakor je on liotel. Veliko nevednost in nekulturnost bi razodevali oni, ki bi ob papeževem mrtvaškem odru napake jugoslovanske politike podtikali velikodušnemu pokojniku. Tako nekulturno varanje samega sebe bi nam neprimerno več škodilo kakor nam morejo škoditi klevete naših zunanjih sovražnikov. Slovenci moramo biti pokojnemu svetemu očetu še posebno hvaležni za njegov velikodušni in junaški nastop proti italijanskemu fašizmu v našem Primorju. Zapadne velesile mirno gledajo, kako Italijani teptajo naše narodne pravice. Edini vladar, ki je dvignil svoj glas za naše teptane brate, je bil skromni vatikanski jetnik, neustrašeni branitelj vseh zatiranih in teptanih. Zlobno in omejeno pa bi bilo, ako bi poglavarju katoliške cerkve podtikali napake in krivice, ki nam jih delajo zapadne velesile; kratkovidno in škodljivo bi bilo, ako bi pokojnemu velikodušnemu prijatelju Slovanov podtikali napake, ki jih je zakrivila naša nesrečna notranja politika in naša diplomacija. Ob mrtvaškem odru velikega pokojnika žalujejo pošteni Srbi in po ministru Ninčiču izražajo svojo iskreno hvaležnost za velike dobrote, ki jih je naklonil srbskemu narodu; prav tako žalujejo ostali slovanski narodi ob izgubi nesebičnega, pravičnega in velikodušnega pokrovitelja. Ves svet se klanja dubovni velesili — poglavarju katoliške cerkve. Najboljša sodba o Benediktu XV. kot diplomatu. »Tcmpsi. tako označuje pokojnega papeža: ; Razmišljujoči, logični in prevdarni značaj Benedikta XV. je urnet iz svoje diplomatske izkušnje izvajali ločno in konkretno stališče, ki ga mora zavzeti ccrkev sredi svetovnih dogodkov. Miren, toda vztrajen, je znal čakali pravega momenla, da zavzame najbolj pametno stališče.« Leon je bil genij, Benedikt XV. moder in previden talent, kakršnega jc cerkev rabila v najbolj kritičnem času. Sodba socialističnega poslanca. Znani socialist Enrico Ferri jc izjavil, da jc bil Benedikt XV. spreten državnik, kar je tem večjega pomena, ker se je papeštvo v svetovni vojni nahajalo v izredno težavnem položaju. Benedikt jc z.i-klical vladarjem sveta besede, polne blagorodoe lesnobc in krščanske humanitete. Fc-vri smatra za ponlifakat Benedikta sledeče stvari kot naibolj značilne in važne: 1. Promulgacijo novega kodeksa corkevnega prava; 2. Ustanovitev italijanske ljudske stranke; 3. imenovanje kardinala Gasparija za državnega tajnika. Libcralcc Scialoja, znani dolgoletni poslanec, je glede pokojnega papeža dejal, da so Benedikta odlikovali plemeniti nameni, izvršeni s pobožno zdržnostjo. Po vojski jc rajni obnovo verskega čustvovanja med narodi z velikim taktom vzel vpoštev, da povzdigne ugled svete stolice v Franciji in tudi v Italiji. Scialoja poudarja tudi, da je papeštvo pod Benediktom veliko pridobilo tudi v novih slovanskih državah. V cerkveni zgodovini bo njegovo ime skupaj s Pijevim neizbrisno zvezano s kodifik^icijo cerkvenega prava. Vodja italijanskih nacionalistov, Mussolino, je izjavil, da fašisti ne morejo pozabiti znanih Benediklovih besed, ko je Italija stopila v svetovno vojno, češ da jc to »nepotrebno klanje, (»inutile strage«), Z abstraktnega stališča jc imel, meni Mussolino, papež prav, s konkretnega pa bi bile one besede mogle povzročiti potrtost in za-snžnenje Italije. Kar sc tiče mirovnega delovanja papeža, sc ne more reči, kaj je vse storila v Icm oziru vatikanska diplomacija, ki deluje tiho in lajno. Na vsak način papež ni mogel pospešiti konca vojne. Njegovo zadržanje pa jc bilo vsekakor pravilno; on ni mogel stopiti s križem med vojskujoče sc stranke, ne da bi s tako brezkorislno gesto oškodoval prestiž papeštva; zato je stal vzvišeno nad vojskujočimi se državami, ne da bi količkaj prekršil ne-vtralitclo svete stolice. Nova politična gospodarska situacija Evrope sc jc izvršila brez papeža (zalo jc tudi taka, kakršna jc — op. uredn.). Toda kljub temu se je mednarodno stališče papcšlva dvignilo. Kar sc liče Italije, jc res, da jc napetost med vlado in Vatikanom precej odnehala, toda r.i mogoče, da bi s« papeštvo nacionaliziralo. V tem je moč kato- iišlva, da jc nad vsemi narodi, da jc za vse, da je univerzalno. Zato sveta stolica z ozirom na razmerje do Italije ne bo nikoli prekoračila gotove črte. Politična ugibanja z ozirom na konklave. Popolo Romano* je objavil vest, da je mini-strski predsednik Bonomi zaupno naročil vsem pre-lektom. naj vplivajo na italijanske kardinale, da bi se izvolil papež, naklonjen politiki Italije. Vlada to vest odločno dementuje, ker da se hoče strogo držati nevtralnosti, katero ji nalaga garancijska postava. Nacionalistični kongres se jc odpovedal z ozirom na »politični položaj, ki je nastal vsled sklicanja konklava«. Razni listi hočejo že vedeli, kdo ima največ upanja, da bo izvoljen za papeža. Na prvem mestu se imenuje kardinal Ratti, potem Ragonesi, Lauren-ti in Lafontain, patriarh beneški. O kardinalu Rattiju, nadškofu milanskem, pišejo Miincliener Nachriclilen«, da je znanstveno visoko izobražen in velik diplomat. Bil je do nedavnega časa nuncij v Varšavi. Nemci ga imaio za Poljakom prijaznega, Poljaki pa ga označujejo kot naklonjenega Nemcem. Res pa je le lo, da popolnoma obvlada nemščino, česar dozdaj ni znal še noben papež. — V zadnjem času se pa govori, da je najresnejši kandidat kardinal Gaspari. Imenuje sc tudi kardinal Maffi, nadškof v Pisi. Konklave se zbere 2. februarja. V Vatikanu se že slišijo udarci kladiv, ker mizarji in tesarji pripravljajo cclice za kardinale volivce. Žalovanje oiicielne Italije. V prvič od leta 1870. sem sc jc rimski občinski svet ob smrti Benedikta XV. v znak žalosti spomnil pokojnika in potem zaključil sejo, — Žalna zastava i na pot drogu visi tudi iz ministrstva kraljeve hiše. — Tudi rimski deželni zbor je Vatikanu kondolir.il. Isto velja o vseh javnih korporacijah po celi Italiji. Tudi gledališča in kinematografi so zaprti. Benedikt XV. in Slovani. v P e t i l Parisien« poudarja veliko zanimanje in ijubezen, ki jo je gojil pokojni papež zn slovanski svet. Benedikt XV. je bil iskren prijatelj zbližanja katoliške in vzhodne cerkve, je ustanovil v Rimu institut za proučevanje tega vprašanja, bil velik prijatelj Čehoslovaške, Poljske in Rusije ter pri vsaki priliki pokazal, kako želi tesnejših stikov s slovanskim vzhodom. Rajni ni storil nikoli nobenega koraka, ki bi sc. mogel tolmačiti kot vmešavanje v notranje razmere Rusije, Zasluge Benedikta za ze-dinjenja cerkva so glasom »Petit Pariisienac nepre-| tenljive in bodo obrodile v svojem času sadove. Nedškof dr. Bauer je povodom papeževe smrti I izdal okrožnico, v kateri se spominja, kako ;e v ča-j su vojne poslal v Rim večjo vsoto kot Petrov noseč. Benedikt XV. pa je takoj nato podaril prav isto vsoto za srbske mučenilte. Dr. Bauer naglaša tudi, kako se je sv. oče pri italijanski vladi odločno zavzet za to, da sc Hrvatom vrne /.svod sv. Jeronima. Omenja tudi dar 500,000 lir za jugoslovanske vojne sirote in pismo proti fašistom v Istri. Angleži. »T i m e s« povzdiguje visoke zmožnosti uma in srca pokojnega papeža, ki da je bil mož izrednega pomena. Njegova osebnost bo zavzemala vedno odlično mesto med onimi, ki delajo na nravnem preporodu sveta. »Daily Mail« se spominja, kako se je rajni kljub Mojemu težavnemu stališču zavzel za Belgijo in koliko jc storil, da so se lam omilile nemške krutosti. Tudi vsi oslali listi posvečujejo Benediktu XV. dolge uvodne članke. »Daily Ncws« pravijo, da jc Benedikt bil velik papež, kojega besede in dejanja so merila samo na to, da se človeštvo vrne k izgubljeni veri. Nemci. Velika je žalost za Benediktom XV. v Nemčiji, ki ji je rajni po vojni izkazal toliko dobrot. Temu sta dala izraza tako ministrski predsednik Elbert za celo državo kakor ministrski predsednik Lor-clienfeld za Bavarsko, »kjer se očetovska ljubezen papeža nc bo nikoli pozabila.« Preko oceana. Vsi avstralski listi izražajo globoko žalost nad smrtjo papeža in poudarjajo zlasti dvoje: Njegovo prizadevanje za svetovni mir in njegovi uspešni ko-raki, da se pravično in mirno reši irsko vprašanje. — Vest o smrti Benedikta XV. jc povzročila globoko žalost tudi v Južni Ameriki, kjer je bil rajni v vseh državah visoko čislan in priljubljen. Kardinalski kolegij. Ako se vsi kardinali udeleže konkiavn, bomo imeli 29 italijanskih in 30 inozemskih, če je štelje ;>Journal des Debats« pravilno; večina bi bila to-icj neitalijanska. Neitalijanski kardinali »o; Nemčija: Bertram. Schulte, Faulhaber (3); Anglija: Bour-r.e, Gasquet; Irska: Logue; Kanada: Begin; Belgija: Mercier; Avstrija: Friilnvirth, Piffl, Skrbensky; Brazilija: Arcoverde de Albuquerque; Holandlja: Van Rossum; Ogrska: Czerncch; Poljska: Dalibor in Ka-kovskij; Portugalska: Mcndee Bello; Francija: An-drieu, Billol, Dubois, Lucon, Maurin. Volitve novega papeža. Papeža volijo samo kardinali šele od tretjega lateraoskega koncila (1179). Konklave je bil vpeljan ua lyonskem koncilu. Končna definilivoa odločitev glede volitve datira od papeža Pija X. iz leta 1904. (Constitutio >Commissum nobisr in constitutio »Vacante sede apostolicac. Volijo samo kardinali, ki imajo najmanj di* jakonat. Kardinali ni Irobn. da so posebej pozvani v Rim. Voli se navadno na mestu, kjer jo papež umrl. In sicer deset dni po papeževi smrti. (To je enajsti dan.) V izrednih razmerah smejo kardinali z večino glasov sami določiti kraj volitve. Volitev se vrši na sledeč način: V katedrali sv. Petra se vrši slovesna sv. maša s klicanjem sv. Duha. Nato gredo kardinali v konklave, popolnoma zaprt n od ostalega svela ločen prostor. Prostora ne smejo zapustiti. Prvi dan smejo podeljevati še avdience S seboj smejo vzeti samo dva, s posebnim dovoljenjem največ tri sluge. Kardinali sc zbero pred vsakim v olivnim aktom v kapeli v konklave; če traja volitev več dni, vsak dan dvakrat, pred-poldne in popoldne. Glasuje se polom posebnih glusovuic. Če je kak kardinal v konkluvu bolan, gre posebej izvoljena komisija kardinalov k njemu po glasovnico. Kol skrutinatorji fungirajo trije najmlajši' kardinali. Za izvolitev je potrebna d-e-tretinska večina vseh oddanih glasov. V svrno kompromisa je potrebna soglasnost vseh volivnih upravičencev. Nobeden ne sine samega sebe voli'i. Ko je papež izvoljen, ga naprosijo I rije capita or-dinu in (najstarejši kardinal škof, najstarejši kav,ii-nal duhovnik in najstarejši kardinal diakon), če volitev sprejme, če je sprejel, si izbere papež ime, ki ga bo nosil. Nato oblečejo novoizvoljenega papeža v zakristiji v papežev ornat. Pred oltarjem sprejme prvo poklonitev kardinalov v obliki poljuba roke. Kardinal c-ainerlengo mu natakne -i-bičev prstan. Nalo proglasi eden izmed kardinalov dijakonov raz balkon volitvene kapele rezultat volitve: >Annuntio Vobis gaudium maguum, Papjin habemus.c ( Naznanjam Vam veliko radost, imamo papeča.t) Nalo pove ime novoizvoljenčevo. Druga poklonitev se izvrši v sikstinski kapeli. Tretja v presbileriju v katedrali sv. Petra. Pap\'a posveti kardinal dekan, škof Ostije. Kronanje je od Leona XIII. izostalo. Par dni pozneje gre pa p t: slovesno v Lnleran. Pašicev govor o zunanji politiki. ITALIJA MORA IZPRAZNITI TRETJI PAS. — KLAVERN GOVOR DR KUMA- NUDIJA. Belgrad, 25. jan. (Izv.) Današnja seja ; treba, da jo vlada odobri. Enako je tudi z narodne skupščine se je pričela ob 10.30 dopoldne. Predsednik dr. Ribar je sporočil, da jc bila skupščini izročena trgovinska pogodba z Avstrijo in da sc bo sestavil poseben odbor, ki jo bo proučil. — Zatem je govoril ministrski predsednik N i k o 1 a Pašič o zunanji politiki. Izjavil je, da se naša politika strinja s politiko zaveznikov. Govoril je nadalje o mirovnih pogodbah in razmejitvah s sosednimi državami. Izjavil je, da ni šc došlo do popolne razmejitve napram Avstriji in Mažarski, medtem ko jc razmejitev z Romunijo končana in samo Bolgarsko. Nalo je govoril o zgodovini albanskega vprašanja ter izjavil, da bo naša država priznala Albanijo, ako postane samostojna. Nadalje je govoril o razmejitvi napram Italiji ter navajal vso zgodovino tega vprašanja. Izjavil je, da stoji naša država na stališču, da se mora izpolniti rapallska pogodba. Pogajanja z italijansko vlado za sklep trgovinske pogodbe bo naša vladu pričela šele tedai, ko bo evakuiran tretji pas v Dalmaciji, Glede solidarnosti s slovanskimi drža- vami jc izjavil, da nc priporoča gojiti sovražnega razpoloženja napram Bolgarski, kar sc pa tiče Rusije, nc moremo izpreme-niti svo e politike napram ruski vladi, do-Idcr se sama ne pomiri z ruskim narodom. Dokler se to ne uredi, nimamo vzroka, da ,bi jo ovirali, niti da bi jo podpirali. (Medklici pri Jugoslovanskem klubu: Zakaj so bili komunisti izključeni iz narodne skupščine?) Glede notranje politike je nagla-šal Pašič, da je vlada navedla v svojem programu one zakone, ki so potrebni državi, vsled česar zahteva, naj jih skupščina votira. Na popoldanski seji narodne skupščine je govoril Ljuba Jovanovič, ki je predvsem skušal pojasniti vprašanje sporazuma s Hrvati, ker da je njegov govor, ki ga je imel na zadnjem radikalnem kongresu, bil napačno komentiran v hrvatskem tisku. Najvažnejše ;e, da streme zahteve Radiča in zahteve hrvatskega bloka po samostojni Hrvatski brez Slavonije in da streme k večjemu lc po plebiscitu za Slavonijo. Jasno je, da bi bili Hrvati v ostalih pokrajinah s tem nezadovoljni. Govornik je izjavil, da sta točno označila hrvatsko in slovensko razpoloženje le govora posl. dr. Dcželiča in posl. Sušnika, ki sta zahtevala izpremembo položaja in avtonomijo za vse pokrajine. Po njegovem govoru je finančni minister dr. K u m a n u d i odgovarjal na izvajanja Stoiana Protiča in Sušnika. Njegov govor je bil bolj oseben kakor pa stvaren. Tako je n. pr. navajal po navodilih slovenskih demokratov, da je bil govor dr. Korošca v Ptuju naperjen proti državnemu posojilu in da je tudi dr. Korošec kriv, ker ni posojilo uspelo, dasi je dr. Korošec govoril samo o pogojih, pod katerimi bi se moglo podpisovati državno posojilo, t. j. da se morajo izplačati 20 odstotne obveznice na vojna posojila. Nadalje je tudi n. pr. navedel, da je dr. Korošec kot minister za prebrano nabavil ladjo blaga ter navajal predmete, ki niso bili nikdar na tej ladji, kljub temu, da je znano, da so to blago uničili načelniki ministrstva za prehrano, ki niso organizirali prodaie blaga ter pustili, da je propadlo v f^ladiščih. ZA ODPUŠČENE ŽELEZNIČARJE. Belgrad, 25. jan. (Izv.) Danes dopoldne sta bila pri prometnem ministru posl. G o s t i n č a r in Ira Didak B u n t i 6 , ki sta zahtevala, naj se reši vprašanje onih železničarjev, ki so bili odpuščeni med železničarsko stavko. Minister je obljubil, da bo skrbel za čimprejšno rešitev tega vprašanja. FIKTIVEN PRORAČUN PROMETNEGA MINISTRSTVA. Belgrad, 25. januarja. (Izv.) Pomočnik ministra za promet Jelič je izjavil na seji finančnega odbora, da ni podpisal proračuna ministrstva za promet, ker je fiktiven. Vso krivdo je zvračal na finančnega ministra, ker je zahteval redukcijo proračuna ter ni upošteval stvarnih potreb prometa. RAZPRAVA PROTI STEJICU. Belgrad, 25. jan. (Izv.) Danes se je pričela pred sodiščem prve stopnjo razprava proti atentatorju Stejiču in tovarišem. Čitala se je obtožnica. Razprava se je ob 12. uri prekinila in se bo nadaljevala jutri. OHRIDSKI ŠKANDAL. Belgrad, 24. jan. Pododsek zakonodajnega odbora za proučitev koncesije delniškega društva »Ohrid«- je na današnji seji podal nastopno poročilo: Pododsek smatra, da gre tu za dogovor, ki je bil sklenjen pred sprejetjem ustave; dalje smatra, da se je ta pooblastitev dala z izjemnim 6kIepom ministrskega odbora, s katerim se je eksploatacija ribolova na Ohridskem in Prespanskem jezeru odstopila družbi »Ohrid«. Pododsek ugotavlja, da je bila koncesija dana pred sprejetjem ustave in da je zakonodajni odbor pristojen, da sklepa o tem vprašanju. Pododsek smatra, da je napačno, dati koncesijo kaki družbi tam, kjer velik del prebivalstva živi od ribolova. Ko se je izdala ta koncesija, se niso vpoštevali interesi onih krajev, kar se mora obsoditi. Pododsek predlaga, da se mora tamošnjemu prebivalstvu pustiti svoboden ribolov in misli, da se morajo v bodoče take želje vpoštevati. Koncesija se sme izdaiati: a) oblastni samoupravi, b) krajevnim ribiškim zadrugam, c) sme se izdati tudi delniški družbi »Ohrid« s pogojem, da se rezervira prostor za svobodni ribolov. To poročilo in sklep pododbora je bil sprejet z večino glasov. Dr. BENEŠ DEMISIONIRA. Praga, 25. jan. (Izv.) »Narodni Politika« naznanja v uvodnem članku, da se za kulisami pripravlja nova vlada z novim miniatrskiip predsednikom. Kot vzrok Pe-neševega odstopa navaja, da se misli dr. Eeneš popolnoma posvetiti ministrstvu za zunanje zadeve. Za Benesevega naslednika se imenuje poslanec Švehla. TUSAR OSTANE V BERLINU. Praga, 25. jan. (Izv.) »Narodni Politika« in »Pravo Lidu« najodločneiše zani-kavata vest, da bi češkoslovaški poslanik v Berlinu, Tusar, zapustil svoje mesto. MASARYKOVA POT V LONDON. Praga, 25. jan. (Izv.) »Narodni Listy« poročajo, da bo potovanje predsedniKu Masarvka v London neslužbeno, an pa samo na pol službeno. BOGOSLOVNI SEMINAR ZA SLOVAKE. Bratislava, 25. jan. (Izv.) V Trnavi na Slovaškem se bo prihodnje šolsko lelo otvoril seminar za bogoslovce. ROMANJE CEŠK1II NEMCEV V RIM. Praga, 25. jan. (Izv.) 0 veliki noči priredijo nemški katoličani na Češkem veliko romanje v Rim. P.USKO GLEDALIŠČE V PRAGI. Praga, 25. jan. (Izv.) Začetkom februarja se bo v Pragi otvorilo rusko gledališče. Angažiranih je že več prvovrstnih ruskih gledaliških umetnikov. GENERALA B0HM-ERM0LY IN TIŠLJAR. Fraga, 25. jan. (Izv.) Bivša avstro-ogrslca generala Eohm-Ermoly in Mihael Tišljar sta sprejeta kot vpokojenca v češkoslovaško armado. SOCIALISTIČNI KREMATORIJ NA DUNAJU. Dnnaj, 25. jan. (Izv.) Mestna občina je sklenila, da sezida krematorij. Stroški so proračunjeni na 33 milijonov kron. DEMONSTRACIJA URADNIŠTVA NA DUNAJU. Dunaj, 25. jan. (Izv.) Nocoj ?o imeli državni nameščenci shod, na katerem so sklenili zahtevati povišanje plač. Kljub temu, da jo vlada naklonjena njihovi zahtevi, so priredili pred parlamentom demonstracijo in pobili več oken. Policija je demonstrante razgnala. GRŠKI KRALJ NE ODSTOPI. Pariz, 24. jan. Grško poslaništvo kategorično dementira vest, da namerava kralj Konstantin odstopiti. STRAŠNA POROČILA IZ RUSIJE. Izstradani jedo človeško meso. Moskva, 25. jan. število slučajev, da uživajo ljudje zaradi lakote človeško meso, je vedno večje. V Bugačevem (guber-nija Samara) sta bili aretirani dve ženski, ki sta pojedli dve otroški trupli in truplo kmetice. Zaklali sta tudi dve stari osebi. V bugačevski guberniji se je deset rodbin hranilo z kuhanim mesom izkopanih trupel. V Slavinki (bugačevska gubernija) je kmetica razdelila svojim otrokom, ki so še ostali pri življenju, truplo svoje trinajstletne hčerke, ki je od gladu umrla. Ofcč. volitve na Primorskem. VOLITVE V GORICI. Gorica, 24. januarja. Volitve v Gorici, ki so sc vršilo preteklo nedeljo, dne 22. t. m. morda nimajo para v zgodovini Slovencev. Goriški Slovenci so v tem vollvnem boju podpirali neko laško skupino in edino na ta način dosegli, da jo padla »tara magistralna klika z Bombičem na čelu, ki jo nad 30 let gospodarila v mestu. Sami Italijani niso bili več zadovol:ni ž njo, zato se je odcepila levica in tvorila posebno skupinn iGruppo d'Azione, ki se ni dala na vse miglja;e iz Rima več sprijazniti z Bombičem in njegovimi zvestimi, ki jim je napovedala hud boj na nož. Ta me-ičanska skupina je zavzela stališče proti fašistom, je za avtonomijo in mirno življenje s Slovenci. V tej skupini se je osredotočil ves tisti mirni trgovski in obrtniški živeli Gorice, ki ga poznamo Se izpred vojne, ki hoče miru in blagostanja, zato pa ne mara »privandravcev« in ne fašistov. Slovenci so se morali odločiti za dvoje: ali gredo volit samostojno, in s tem pomagajo stari kliki do stolčka, ker nobena ostalih skupiu ni dovolj močna, da bi magistratovce preglasovala, ali pa se nagne na eno stran in pomaga vreči kamoro. V resnici je bilo vse od Slovencev odvisno. Vse je gledalo na nas in čakalo, brez nas niso mogli delati računov, krčmar smo bili to pot mi. Odločili smo se enoglasno za to, da vržemo kamoro. S kom? Komunisti in republikanci so prešibki, da bi mogli iti t enimi izmed teh z gotovostjo, da bi zmagali, četudi bi jim drugače ne bili nasprotni. Ostala je le že skupina »Aziono«, ki se je kazala še dokaj strpno, na vsak način pa bolša kot stara kamora. Odločili smo se, podpreti jo. Na čelu liste je stal dr. Podgornik radi štetja naših glasov. Italijani so Izvedeli komaj v soboto popoldne za to, da niso mogli več dovolj uspešno izrabljati. Nervoznost po mestu je bila velikanska. Vsi so slutili, da so računi zdaj vse drugačni. Fašisti so sicer nosili po mestu tabl: »Kdor voli za Azione, voli za Slovence«, a ta tabla jim ni pomagala, tudi zastava ne, ki so jo izobesili na gledališču. Vgrizniti so morali v kislo jabolko in kljub vsemu priznati, da so Slovenci odločili njih padec; če tudi niso dobili nobenega zastopnika, so storili mnogo. V mestu je bilo 10 sckcij. Volivcev vseh 5621. Volilo je 3666 vo- j livcev. Med temi je dobila magistratna Usta (Co-mitato Cittadino) 1104 glasove, Gruppo d'Azione 8S2 glasov, Slovenci 713 glasov (skupaj z Gruppo d'Azione 1595 glasov). Republikanci 571 glasov. Socialisti 235 glasov. Komunisti 539 glasov. Iz teh številk je sicer razvidno, da bi bili Slovenci, če bi bili podpirali republikance ali komuniste tuJi do. segli svoj uspeh, a možnost jc bila, ba bi v slučaju takih kombinacij ostali nastopili kompaktneje. Vsakega drugega bi bili v družbi Slovencev razvpill za sovražnika Italije, o »Azione« vendar tega ne morejo trditi, vsaj beseda jim tež^e gre iz grla, V ZNAMENJU SAMOKRESA. Tržaška »Edinost« dne 24. t m. priobčuje podrobna poročila o sramotnem nasilju, ki ga Je o priliki občinskih volilev v Trstu izvrševal prosluli laški nacionalizem proti slovenskim volivcem. V Barkovljah, na Katinari, v Rocolu, na Občinah, v Bazovici, pri Sv. Križu in povsod drugod so mleč-nozobi fašisti Šakali na naše ljudi v avlomobilih in s samokresi v rokah. Kdor ui hotel izročili legitimacije ali se vrniti, je dobil samokres na prsi. Kdor je kako po skrivnih potih dospel v bližino volišča, je bil oklofutau, ako ni bolel izročiti voliva« legitimacije, ki so jih fašiatl trgali ia metati proč. Vse to se je vršilo vpričo ali vsaj z vednostjo kraljevih strai in vojaštva, ki pa ni ni U euemo fašistu skrivilo lasu. Največje juauštvo ao pa fašisti izvršili t Sv. Križu. Tam so jim prosešld volivci užli po neki stranski poli na volišče, za kar so se fašisti maščevali a tem, da so razbili razpelo in druge svete podobe v kapelici pred vasjo in kose razmetali po cesti proti vasi. Tako ao »e vršile prve občinske volitve pod »svobodno« in »kulturno« Italijo. Bolj ko vse drugo govore glasno In jasno številke saine. V Trstu je bilo 56.000 upravičenih volivcev. Od teh je pa prejelo volivue legitimacije le 44.000 volivcev. Kaj in kako je bilo z ostalimi 12.000 legitimacijami, javnost ni obveščena, a veudnr vsak lahko sod L Glasovalo je vsega skupaj samo 20.000 volivcev, in to kljub temu, da so italijanska nacionalistična glasila neprestano trobila, da mora vse na volišče za italijanstvo Trsta in ia se no sme izgubiU niti eu glas. Po posameznih krajih se Je glasovalo talco-le: V Barkovljah je od 714 vpisanih volivcev prišlo volit 365; od tega je bilo za Slovcnce oddanih 156 glasov. Na Občinah je od 710 vpisanih volivcev glasovalo 247, od teh 93 za Slovcnce, 115 za italijansko naroduo zvezo 29 za komuniste, 1 za socialiste, 6 za republikance. V sekciji Gropada, Trebče, Padriče, Bazovica je od 646 volivcev prišlo volit samo 138. Naj zadostujejo te številko. Spričo njih si vsak sam lahko napravi sodbo o vrednosti teh občinskih volitev v Trstu. Za nravni prerod. (Nadaljevanje poročila o nedeljskem shodu v Unionu.) Popoldne je pozdravil zborovalce v imenu delavske zbornice C c 1 e š u i k, kateri je zahteval socialne reforme, katere so v stanu najbolj omejiti uživanje alkohola. O predmetu alkohol in mladina. je poročal šol. nadzornik Ivan Bezeljak, kateri je poudarjal: Prckrižanih rok pričakujemo boljših časov i ker jih ni, zabavijamo, drugega ne storimo. Naša slabost je, ker pričakujemo vsega od drugih. 'L v3o silo se mora delati na to, da oso-vražimo mladini alkohol. Olrocl morajo biti brezpogojno vsi popolni abstinenti, ker v tem je edina rešitev našega naroda. Vzgojtelji morajo v lem bili ljudem zgled. Ne smemo puščati otrok brez nadzorstva. V gostilno se ne sinejo otroci voditi. Nadučitelj Alojzij K r ž 1 š n i k je predaval o vzgoji mladine k dostojnosti. Rekel je: Ne dobiš izdaleka toliko surovosti, kolikor jo je med nami. Se premalo Imamo lastnih surovih Izrazov, iščemo jih še pri Italijanih. Mladino vzgajajmo v vsem dobrem in jo odvračajmo od vsega zla. Gojimo med mladino usmiljenje do živali. Komur se smili žival, ta ne bo surov. Društva, katera sprejemajo mladino po dovršeni šoli, naj jo obvarujejo pred pijančevanjem. Ne zadošča samo telesna, potrebna je tudi duševna izobrazba. Gospa Marija Bartolova je predavala o predmetu: 2cne v boju proti ncnrarnostL Poudarjala je, da je verižništvo uvedlo luksus. Kdor ni imel sredstev zanj, si jih je pridobil po prepovedanih potih. V inozemstvo se za to stekajo velike vsote našega denarja. Naše ženstvo naj se omeji na najpotrebnejše predmete in naj bi ei vsaj nekaj časa ne nabavljale novih oblek. Slovstvo naj bi ne bilo opolzko. V gledališču naj bi ne bil balet nedecenlen; predstave, ki niso za mladino, naj bi se ji do 18. leta prepov edale. Boj nenravnosti! O tem predmetu je predavala dgč. Franja Petrtž poudarjajoč: Rane, katere zadaja nenravnost, so globoke, težke. Toliko razuzdanosti, toliko zakonskih nezveslob ni bilo še nikdar, kolikor jih je zdaj. Tatvina se kaznuje, razudanost pa ne. Dobe se celo starši, ki trpe razuzdano življejnje svojih hčera. Glede na prostitucijo naj se ne kaznuje samo ženska, marveč tudi mož. Grajala je, ker se poveličujejo zablode velikih mož. V debato so posegli konzbt. svetnik K a 1 a n , ki je želel, naj bi dame izvedle kolodvorski misijon in obiskavale kaznilnice in naj bi posvetile pozornost leposlovju in gledališču; kmečko dekle Marija Jagodic i Visokega, katera je pozdravila zbor imenoma zbo-rovalcev z dežele in pristav drž. železnice Crček, ki je poudarjal, da je najboljše sredstvo proti pl- Colomba. 45 Prosper Mžriraže. — Poslovenil —5—. »Kaj ne,« ji je šepnila Colomba na uho, »moj brat zasluži, cla ga človek ljubi? Malo ga imate vendar radi, ali ne?« »Ah, Colomba,« je odvrnila miss Lidija in se kljub zmedenosti nasmehnila. »Zapeljali ste me, ki sem vam tako zaupala.« Colomba ji je položila roko okrog pasu in jo objela z drugo krog čela: »Draga mala sestra,« je rekla čisto tiho, »mi odpustite?« »Pač moram, grozovita sestra,« jc odvrnila Lidija in ji vrnila poljub. Prefekt in kraljevi namestnik sla stanovala pri pribočniku. Polkovnik je radi svoje hčere ves nemiren pritekel že dvaj-setič izpraševat po novicah, ko jih je obvestil o grozili bitki z banditi s61, ki ga je narednik poslal pred sabo naprej; pripovedoval je, kako so zaplenili pisker, kosmat plašč in dve mladi deklici, najbrže priležnici ali ogleduhinji banditov. Tako naznanjeni sta prišli v Pietranero obe ujetnici sredi oboroženega spremstva. Lahko si mislimo ponosito obnašanje Colom-be in sram tovarišice. Kraljevi namestnik si je privoščil hudomušno veselje in uvedel zaslišanje Lidije, ki je izgubila vso prisotnost duha. »Zdi »e mi,< je rekel prefekt, »da bomo mogli kmalu .vso oprostiti. Ti gospo- dični sta se izprehajali, kar je v takem lepem vremenu popolnoma naravno. Srečali pa sta slučajno ranjenega mladeniča, tudi naravno.« Potem pa je povedal posebej še Co-lombi: »Gospodična, vašemu bratu lahko sporočite, da se vrača na bolje kakor sem pričakoval.-Pregled trupel in izpoved gospoda polkovnika dokazuje, da je bil samo silobran in da je bil za časa bitke na licu mesta sam. Vse se je razjasnilo, samo goščo mora hitro zapustiti in se dati zapreti.? Ura je bila že blizu enajstih, ko so polkovnik, hči in Colomba sedli k hladni večerji. Colomba je slastno jedla in se norčevala iz prefekta, kraljevega namestnika in vojakov. Polkovnik je jedel, a ni črhnil besed;ce. Opazoval je neprestano svojo hčer, ki ga ni upala pogledati. Končno je vendarle sladko, a važno vprašal po angleško: »Lidija, ti si zaljubljena v gospoda della Rebbia, kaj?« »Da, od danes naprej,« je zardevajoč odgovorila z odločnim glasom. Potem ga je pogledala in ko je opazila, da v očetovem obrazu ni nevolje, ga je objela okrog vratu, kakor delajo v podobnih slučajih dobro vzgojene gospodične. »Veliko sreče,« je rekel polkovnik. »Junak je; a pri Bogu, stanovali ne bomo v tej vražji deželi, ali pa odbijem privoljenje.« »Ne znam angleško,« je rekla Colomba, ki ju je sila radovedno opazovala. »Toda stavim, da sem uganila kaj sta govorila.« »Rekla sva,« je odvrnil polkovnik, ^da vas morava peljati na Irsko.« »Da, kako rada in jaz bom sorella Colomba. Velja, polkovnik. Udariva!« »V takem primeru se objame,« je popravil polkovnik. XX. Par mesecev po slovitem dvojnem strelu, ki je po poročilih časopisja razburil vso občino Pietranera, je mladenič z obvezano levico odjahal popoldne iz Bastije v smeri proti vasi Cardo, ki je na glasu radi svojega vodnjaka, ki poleti nudi prijaznim prebivalcem pitno vodo. Spremljala ga je mlada, vitka in nenavadno prikupna ženska. Jahala je na malem črncu, čegar moč in ličnost bi občudoval vsak poznavalec konj, a žal mu je bilo po čudaškem naključju odrezano uho. Ko sta dospela v vas, je ročno skočila s konja in ko je po-mogla s konja še tovarišu, sla skupaj snela s konja precej težke malhe. Konja sta oddala kmetu v varstvo. Obložena dekle z malhami, ki jih je skrila pod mezzaro, in mladenič s svojo dvocevko, sta krenila navkreber po ozki, strmi stezi, ki navidezno ni vodila do nikakih bivališč. Ko sta dospela do vzvišenega obronka gore Quer- cio, sta se ustavila in sedla v travo. Zdelo se je, da nekoga čakata, kajti kar naprej sta se ozirala okrog sebe in dekle je pogosto pogledavalo na prijazno zlato urico, morda največ iz radovednosti, da je opazovala zaklad, ki ga še očividno ni imela dolgo časa. Nista dolgo čakala. Iz grmovja je pritekel pes in ob imenu Brusco je pritekel k njima, da ju pozdravi. Kmalu za njim sta se s puško pod pazduho prikazala dva bradata moža. Njuna razcapana in s krpami posuta obleka je nasprotovala krasnemu orožju s tvrdkami s celine. Kljub očiti neenakosti njih stanu, fio se vsi šlirje takoj domače prijazno med sabo pozdravili kot stari prijatelji. »No torej, Ors' Anton,« je izpregovoril starejši bandit mladeniču, »vidite, pa je končana vaša zadeva. — Postopanje je torej ustavljeno. — Moj poklon. Žal mi je, da odvetnika ni več na otoku, bi ga videl, kako se jezi. In vaša roka?« »V štirinajstih dneh, so mi rekli, bom že lahko obvezo pustil,« je odvrnil mladenič. »Dragi moj Brando, jutri odidem v Italijo in hotel sem se posloviti od tebe in od gospoda župnika. Zato sem vaju tudi prosil, da prideta.« »Kako se vam mudi,« je rekel Bran-dolaccio. »Včeraj so vas izpustili in jutri že odhajate.« »Opravki, kaj se hoče,« je zdihnilfl ženska. »Gospoda, jesti sem vama prinesiu-Jejta, pa na Brusca ne pozabita.« janosU delo v piostcm Času v kulturnih organizacijah. — Surovi Slovrnce in njegova kletev. O tem predmetu Je razpravljal dr. Janko A r n e J c, ki je poudarjal, da se Je surovost posebno p vojski povečala. Našo domače kletve niso hude, hujše so tuje, zlasti mažareke. Proti italijanskim kletvam nastopnjmo najodloincje. V organizacijah, po dru&ivih, Šolah in tudi na visokih šo-lnh naj se vodi boj preti ar dim Italijanskim kletvam. iz posurovelosti izhaja nelepo obnašanje do ženske. V Jugoslavijo moramo zopet spraviti pojem o pravem vileštvu. Višji nadzornik W e s t e r je opozarjal, da «e mladina obsoja, ker je posurovela, a pri tej obsodbi ne smemo prezreti, da je neša mladina živela v dobi vojne strahote in grozote. Neljube posledice se zdaj pojavljajo. Prišli bodo časi, ko bomo zopet s ponosom kazali na našo mladino. Premalo je stika med šolo in slarši. Prosil je starše, naj zaupajo šoli in naj se mnogokrat s šolniki posvetujejo o napredku svojih o'rok v šolah. Predsednik SKSZ dr. V. Rožič je govoril o temi: Problem rešitve. Rekel je: Notranje duševno se moramo pre-roditi in padla bo vsa surovost sama ob sebi. Največ sredstev in meči v to pa daje krščanska vera. Krščanstvo je rešilo zagouetke življcn a. Suverenost človeka je neomejena. Ali vera. ali propist družbe, na to resnico opozarjajo že zdaj najboljši duhovi: »Grki,« tako je rekel Ma3aryk, >so bili srečni, dokler jim ni filozofija omajala vere. V dobi. ko je vse hrepenelo po rcšilvi, se je pojavil Mesi>a in samoumori, kateri so bili takrat zelo navadni, so izginili!« Za narodov prerol Je potrebno, da zanesemo vse denes izražene misli med narod. Vse organizacije in posamezniki naj krepko podpirajo naše smetre. Država daj veri ne samo svobode, marveč jo pri izvajanju njenega zvanja krepko podpiraj. Ljudstvu dajte čiste vere, pa bo zdravo, srečno in prerojeno. Cerkev, šola, država, družba delujte za prerod našega naroda. Soglasno se Je nato sprejelo besedilo načrta resolucij zbora, katere podrobna redakcija se je prepustila odboru Svete vojske._ r+ Strašna obsodba. Bel grajska »Tribuna« piše o našem ministrstvu za prebrano in obnovo: »To je zločinsko ministrstvo, ki je sestavi eno iz hajdukov in apa-šev, iz velikih in malih lopovov, popolnoma brezbrižnih napram državi, in to ministrstvo je gotovo uničilo eno tretjino bodočega našega državnega posojila.« + Češka ljudska stranka. Kakor poroča »Čcch« se je 19. t. m. vršila seja kluba poslancev češke ljudske stranke. Seje se je udeležil tudi minister Šramek. Predsednik kluba je na seji poročal, da se je škof nitraski dr. Kmetko odpovedal mandatu. Glavni vzrok odstopa je velika skrb ra škofijo, ki se ji z ozirom na plodonosno delovanje v parlamentu ni mogel dovol, in-tenziVh'6" posvetiti. »Čcch« se ob tej priliki toplo spominja parlamentarnega dela škofa de. Kmctka in pravi, da ga bo klub zelo pogre'šat. Na njegovo mesto pride dr. Robert Kubiš, odvetnik v Žilini. -f Nova Bolgarija. Po svojem povrat-ktt Iz Sofije, kamor je potoval baje v sporazumu in po odobrenju g. Nikole Pašiča, je napisal poslanec dr. Momčilo Ivanič v »Radikalu« lep članek o svojih vtisih, ki jih je dobil o vodilnih osebah, o strankah in o splošnem političnem položaju v Bolgariji. Dr. Ivanič ugotavlja, da je »stara« to je predvojna Bolgarija res še močna, mogoče še premočna, toda poleg nje se začenja dvigati vedno jačje »nova« Bolgarska, čisto drugačna in boljša. Nosilci mišljenja »stare« Bolgarije so predvsem stari ljudje in stari politiki, ki se težko vžive v nove razmere. »Novo« Bolgarsko pa zastopa pred vsem mladina in najvišji bolgarski znanstveni zaved, t. j. vseučilišče v Sofiji. Ko je bolgarska vojska odnesla iz Niša v Sofijo srbsko vseučiliško knjižnico in jo dala sofijskemu vseučilišču na razpolago, naj dopolni svojo knjižnico iz ugrabljenih bibliotek, je vseučilišče v Sofiij to ponudbo kot nečastno odločno zavrnilo. To dejstvo dr. Ivanič posebej podčrtava. Tudi o da-našnih političnih voditeljih je dobil dr. Ivanič dobro mnenje, zlasti o ministrskem predsedniku Stambolijskem, ki se mu zdi res odkrit in pošten mož. O stranki zemljo-radnikov pa pravi: »Ta stranka korenini globoko v narodu. Nastala je in razvila se je od spodaj navzgor in ima danes nedvomno večino med narodom. Zemljorad-nlška stranka predstavlja vsled tega naj-silnejšo moč »nove« Bolgarske, čeprav tudi ona ni brez hib.« — To je razveseljivo poročilo, toliko bolj, ker dokazuje, da na Balkanu ne nastaja le »nova« Bolgarska, ampak tudi »nova« Srbija, ki bo prej ali slej temeljito revidirala razmerje med Srbijo in Bolgarijo. + Kakšno stališče zavzema Anglija napram Franciji? Napram predlogom Poin-careja, na Anglija sklene s Francijo pogodbo na 30 let in naj se obveže tudi potom vojaške konvencije nc samo, kar se tiče morebitnega napada Nemčije na Francijo, ampak tudi v slučaju nemškega napada na Poljsko, namerava glasom »Agence Havas« Anglija zavzeti sledeče stališče: 1. Anglija nima ničesar proti 30 letnemu trajanju pogodbe, dasi se ji ta rok zdi predolg; 2. sprejme stališče obojestranskih ugodnosti, dasi ne uvideva nujne potrebe za to; 3. vojaško konvencijo odklanja; 4. za slučaj »apada ali kakršnegakoli vojnega konflikta, ki bi se tikal Poljske, se na noben način ne veže. + Predsednik sovjetske ukrajinske vlade Rakowsky pride ua Češko, češki li- sti poročajo, da pride v kratkem v Karlove Vari predsednik sovjetsko ukrajinske vlade Raicowsky v važni politični misiji. Gre z« utrditev zveze med Češkoslovaško in sovjeti. Rakovvsky je poleg Ljenina in Trocke?a najznačilnejši voditelj komunistov. Rojen v Bolgariji, je študiral v Švici in v Parizu, kjer se je seznanil z ruskimi emigranti in se tudi poročil z Rusinjo. Pozneje se je nastanil v Romuniji in dobil državljanstvo. Po boljševiški revoluciji se je nastanil v Rusiji, kjer je kmalu postal predsednik sovjetske vlade v Harkovu. — Katoliška duliovščina se vsled naraščajoče draginje nahaja v kritičnem stanju zlasti po mestih in trgih, kier mora vse življenske potrebščino za visoko ceno kupovati. Opozarjamo gg. poslance, da store potrebne korake pri vladi, da napravi konec temu evropskemu škandalu in da vsaj zviša draginjrke doklade duhovnikom na ono višino, kakoršno imajo pravoslavni duhovni. Ali smo duhovniki študirali po najmanj 12 let zato, da stradamo in da smo plačani slabše kot cestni pometači. Župniki delajo za državo in spisujejo za vojaštvo družinske liste, sezname mlade-ničev, matične izpise i. dr. Da bi se jim povišala mizerna plača, ki pa niti ne zasluži tega imena, zato se vlada ne zmeni. Kako dolgo še? — Spremembe pri kapucinih. Sloven-sko-hrvaški samostani so sedaj združeni v eno provincijo, ki se imenuje »Ilirska p r o v i n c i j a«. Provincijal e P. Donat Zupančič, štirje definitorji so: izmed Hrvatov: P, Kari, gvarclijan v Karlobagu in P. Vinko, superior v Gružu pri Dubrovniku; izmed Slovencev sta P. Linus in P. Ladislav. Novi samostanski predstojniki v Sloveniji so: P. Jeronim v Celju, P. Oton v Skofji Loki, P. Rafael v Krškem, P. Ladislav pri sv. Jožefu v Studencih pri Mariboru. — Tržič. V ponedeljek je predaval v Domu član delavske zbornice lov. Majeršlč o prvi seji nove zbornice in o njenih nalogah. Predsednik društva sv. Jožefa g. Vider se je v toplih besedah spominjal smrti papeža Benedikta XV. — Prihodnji teden v ponedeljek predava v društvu domačin Anton Dobrin o petnajstletnici smrti Simona Gregorčiča. — Nagla smrt srbskega carinskega uradnika. V Boh, Bis rici je v noči od 20. na 21. januarja nagloma umrl carinski uradnik Stevan Filipovič in je bil pokopan na tamkajšnjem pokopališču. — Pogreša sc že od začetka novembra 1021 gostač Janez Malej p. d. Tomažkov iz Savico pri Boli. Bistrici. Jeseni je gnal koze črez italijansko mejo. Koze so se vrnile — njega pa ni. Najbrže se je ponesrečil. —S kamuiške Železnice. Uprava državno železnice je začela štediti s tem, da nič več nc razsvetli vozov. Potniki se morajo voziti v temi in so lzposlavl:eni nadlegovanju pijanih surovežev, ki na cajostudnejši način kvantajo i. t. d. Ne ozirajo sc niti na mladino. Železnica je dovolj draLta in zato zahtevamo, da pri jutranjem in posebno pri večernem vlaku železniška uprava vozove zadostno razsvetli. Obenem naj pa tudi naroči sprevodnikom, da bodo take suroveže na prvi postaji postavili na piano. — Sklop višjega šolskega svefa v Ljubljani, da naj se preiščejo vzroki nesoglasja med ljudstvom iu utiteljstvom v R., se tiče ljudske šolo na Raki pri Krškem. Preiskava so a a ui zdi popolnoma nepotrebna, ker je občinski odbor, v katerem zboruje 12 >samostojnih* in 11 »kmet. zvezarskih« odbornikov enoglasno pojasnil vzroke nesoglasja g. pokraj. namestniku in večkrat šolskim oblastem. l.'aije se je Kmet Zveza obrnila na Člana višjega šolskega svela s 100 podpisi, da to ni nobeni soli podobno, da je na rašld petrazrednici devet učnih sil, na cnorazretlnico v Zamcško, ki spada v občino Kaka, pa hodi nad-učitelj iz št. Jerneja dvakrat na teden podučevat. >ker noče nobena učna moč tjc doli«. Razburilo pa je učiteljstvo kmete najbolj s tem, da se v »Jutru« baliajo, kako v šoli in zunaj šole pridno delujejo v napredek našega naroda, zlasti s plesnimi vajami pri Sokolih. Za ples in pijačo ne rabimo učiteljev in učiteljic. Saj »mi Dolenjci vlnca ne prodamo, ker ga sami dobro pili znamo*. — Razpust taborišča r Sirnišču. Ko je Iela 1915 nastala avslrijsko-italijanska vojska, je moralo na deseltisoče Goričanov zapustiti svoje domove. Večina so je naselila na ozemlju sedanjo Slovenije, najbednejši begunci so pa bili razmeščeni po raznih taboriščih, zlasti v Brucku ob Litvi, \Vngni itd. Ob razpadu Avstro-Ogerske so se vrnili ti begunci v Jugoslavijo, kjer jih jo takratna Narodna vlada naselila v barakah bivšo vojno bolnice v Strnišču. Njih število je znašalo zače kom leta 1019 nad 8000 in njih oskrbovanje je stalo našo državo mnogo milionov. Ko se je odprla italijanska meja, so se začeli po malem vračati v svojo staro domačijo. 30. decembra I. 1. so je priredil za strniško begunco zadnji transport, 8 katerim je odšlo okoli 100 ljudi, katerim so Jo ob tej priliki razdelila potrebna obleka in primerna denarnn podpora. S koncem tega meseca sc konča likvidacija državno uprave taborišča v Strnišču in tako izgine zopet eden najžalosfnej-ših ostankov svetovne vojne. — Zasmehovani orožnik. Orožnika Vid Am-brožič in Anion Furlan sta izvedla 17. novembra 1021 v Vevčah pri Francu Aliču ln Matiji AUču hišno preiskavo, ko Franceta Aliča ni bilo doma. Ko se jo Fianco AliČ vrnil domov in izvedel, da so orožniki poizvedovali o njem, Je šel na orož-niiko postajo, kjer se je pritožil zaradi poizvedb in rekei orožniku AmbrožiČu, da Je lažniivec in pristavil zelo prostaško frazo. Franc« Alič se bo zato pokoril 3 dni v zaporu in ae bo v teh treh dneh dvakrat postil. — Skrb ta mladino r Zagrebu. Zagrebška polit ijr. je dobila to dni navodila, da mora posebno paziti, kako se na niici obnašajo otroci od 10—14 let in mladina od 14—18 let. Detektivi ln stražniki so dobili navodila, da morajo predvsem gledati na to. Ha se mladina no potepa po ulicah in nc berači in du se iolootmmi otroci med poukom no potepajo. Proti staršem takih otrok se bo uvedlo postopanje. V slučaju aretacija smo mladino vodili samo policaj v civilu, na stražnici pa morajo biti slrogo ločeni od starejših a rotiran rev. — Zapravljanje denarja. Od 1. februarja do 31. decembra 1921 jo bilo plačanega samo davka na vstopnice za kinematografe: v Srbiji in Črni gori 8,725.988. na Hrvatskem 8,340.665. v Bosni in Hercegovini 946.265, v Vojvodini 8.172.618, v Dalmaciji 193.699 in v Sloveniji 957.412 dinarjev. Skupaj torej 12,495.049 dinarjev ali 49 milijonov 982 tisoč in 596 kron. — Ponarejeni češki 5 kronski bankovci. Na Ounaju so te dni aretirali večjo družbo ponarejevalcev čeških 5 kronskih bankovcev. Ponarejeni denar so v velikih množinah spravili v promet v Avstriji in bate tudi v JugoslavjL — Ustreljeni ropar. Orožniki v Slatini so izsledili in hoteli aretirati roparskega morilca lv. Hlosnega kateri jo usmrtil in oropa! Dragotina in Malvino Smlt. Orožniki so preganjali morilca, kateri je bežal in ker se ni pokoril ponovnim pozivom: »Stoj! Stoj!« so streljali. Merili so dobro in so pa ustrelili Pri ustreljenem roparju Hlosncm so našli predmete, katero je uropal Dragotimi ln Malvlni Smit. — Kdo je našel? V vlaku št. 47, ki vozi zvečer iz Maribora v Ljubljano, je bil v sredo due 13. t. m. v prvem vozu, malem kupeju, v temi nn klopi puščen v papir ovit brevir (lat. molitvenik). Prosi se, kdor ga io našel, da ga blagohotno odda pri poslajenačelništvu v Poljčanah, ■-- al;o se zahteva, proti plačilu. — Tajnik kraljevega namestnika. V Brodu so je to dni pojavil elegantno oblečen gospod, ki so je na policiji predstavil kot tajnik kraljevega namestnika in izjavil, da mora voditi preiskavo pioti ravnatelju nekega tamkajšnjega podjetja. Ker so je zdel ta gospod policijskemu ravnatelju sumljiv, se jo zanj zanimal in dognal, da je »tajnik« samo nižji uradnik, ki jo hotel na lal-ek način priti do denarja. Ko so ga aretirali, je pričel simulirali blaznost. — Radi bode v smrt. Pred par dnevi jo med vožnjo Relgrad-Zemun skočil s parnika v Donavo ruski dijak Kobanov. Krmarju so Je posrečilo, da ga je še pravočasno rešil. Dijak je živel v zelo slabili razmerah in si je radi bede hotel vzeti življenje. — Najbogatejši človek r Belgradu, bivši konzul Zivko Barlovae, je lo dni umi.. — Kraljevi dvor. Za kraljevi dvor v Belgradu jo ministrstvo za javne zgradbe naročilo popolnoma nov srebrn service, ki stane 3500 funtov, to je okroglo pol milijona kron. — Prebiva'9tvo Italije. Glasom zadnjega ljudskega štetja ima Italija 39 in pol milijonov prebivalcev. — Premeščena pravoslavna škofa. Ilarion, motropolit v Tuzli, jo imenovan za pravoslavnega škofa v Vršcu, dosedanji timoški škof dr. Irinej pa za škofa v Bački. p Dolujelcndavskega vlomPca ln tatn, ki jo vznemirjal z vednimi vlomi celo okolico, so končno vjeli in predali okrožnemu sodišču v Maribor. Bil je to bivši vojak v Dol. Lendavi imenom švarepah, rodom nekje iz Dravske doline. Gotovo jo bil v zvezi še z drugimi ter so tudi za daličnimi pridno poizveduje. p Kup slamo, last vikarja tn dekana veleč. g. Strausa, je nek zlikovee pretečeno nedeljo zvečer užgnl. Škcdo je nad 100.000 krou. p Pred kazenskim sodnikom dr. Fabjanljcni v DoL Lendavi se jo pred kratkim končal dolg proces s poravnavo. Bivši sekvester Esterhazyje-vega veleposestva Simon Falež jo obdolžil mestnega gerenta manipulacij s pšenico, katero je isti prevzel za mestno aprovizarijo. Pri za Inji obravnavi je pa dotični, ki je bil le orodje JDS, slovesno vse svoje trditve preklical, plačal vse stroške in v časopise poslal izjavo. Smo radovedni, katera blagajna bo krila sedaj ogromne stroške skoraj leto dni trajajočega proccsa. p M. Sobota. V kratkem nas zapusti g. dr. Igo Jana, odvetnik, in se preseli v Maribor. p V Gradcu so pred kratkim pokopali mater uglednega dolnjelendavskega sodnika dr. Tomšiča. Naše sožaljsl p Murska Sobota. Pri Šolskem oddelku tukajšnjega okr. glavarstva je po milosti liberalne gospodo nastavljena neka profesorica, ki ss obnaša napram prekmurskemu domačemu učileljslvu kakor kak majnat napram svojim podložnim. To vsekakor spada k »demokratični« vladi. š Minister n, r. dr. Jankovič obolel. Minister n. r. g. dr. Jankovič v Mariboru ;e tako opasno obolel na sladkorni bolezni, da se je moral podati v zdravljenje v mariborsko javno bolnico. Gospod doktor je v torek sicer že vstal in obiskal svojega prijatelja, pa se je vrnil zopet v bolnico. Njegovo obilno zdravniško klijentelo nadome-stuje kolega g. dr, Novak. Gospodu bolniku želimo čim najhitrejšega povratka zdravja, stoteri bolniki v Mariboru ga težko pogrešajo, š Novi poslanec g. Žebot je v torek popoldne vsled telegrafičnega poziva predsednika državne skupšične odpotoval iz Maribora v Belgrad. § V Kapelah pri Brežicah se je poročila dno 23. jan. gdč. An trn Ve bi (5, posest, hčerka is veleugledne rodbino Vebtčtovo ter sestra g. dr. Andr. Vebleta, odvetnika v Sv. Lenartu v Slov. goricah, z odličnim našim somišljenikom g. Jos. Kolmanom, posest, sinom v Slivnici pri Mariboru. Na svatbi so zbrali gostje 400 K za sklad S. K. Z. Novoporočencema naše iskrene časti ke! 8 Čudna konfiskacija mariborske »Straže«. Zadnja »Straža: je bila zopet zaplenjena In zaplemba je Cirilov! tiskarni zopet povzročila na tisoče stroškov, ker moderna cenzurna oblast radi treh stavkov uniči celo naklado lista. To se je »Straži« že epetovano pripetilo. Ampak to pot jc bila cenzura g. Grassclli a prav čudovita. »Straža* jc namreč to pot ponatisnila malo notico iz »lljvaiskc Obrane« Stev. 19, ki samo konstatira, da so se pri povl-Sanju rezervnih častnikov upoštevali samo Srbljan-el ln niti en prečanec. Hrvatski državni pravdnik v tej konstatacijl ni videl nič državi nevarnega. Vse drugačnih nazorov jc njegov kolega v Mariboru. l,ist se je predložil ob pol 2. uri popoldne v ccnzuro, toda šele ob pol 7. uri zvečer se jo gospod cenzor odločil radi par stavkov ponatisnjenih iz nekonfisciranega hrvatskega lista uničiti celo naklado ter povzročiti ogromno škodo listu. S. L. S. za Ljubljano vabi na volivcev in somišljenikov Slovenske Ljudske Stranke, ki se vrši v nedeljo, dne 29. januarja 1922, ob 10. dopoldne y ve-- liki dvorani UNIONA. - Dnevni red: Poliiični in gospodarski položaj ljudstva v državi in občini. — Poročajo občinski svetovalci SLS fn narodni poslanec SLS za Ljubljano. SOMIŠLJENIKI, UDELEŽITE SE SHODA' V OBILNEM ŠTEVILU! DORZA. Zagreb, 25. jau. uzv.) Devize: PeSta 48.75, Berlin 1*0—102, ltaaja 13-12—13.50, London 1313, Ne\vyork 303—307, 1'uriz 25, 1'raga 000—607, Dunaj 3.17—3.20, Napoleoni 10C0. — Valute: Marka 154, dolar 303—301, čsL krona 590—008, lej 220. Dunaj 25. jan. (!zv.) Devize: PeSta 13.75, Berlin 48.„0. i talija 430.00, I.ondon 419.00, Neu j ork 98..0.U0, Pariz 80:j.00, 1'raga 103.00, Curih 1920.00, Zagreb 31.87, Varšava 293.00. Curih, 25. jan. (Izv.) Devize: Pešta 0.70, Berlin 2.-10, Italija 22.C0, i.ondon 21.72, Newycrk 514, Pariz 41.90, 1'raga 9.95, Dunaj 0.15, Mftdrid 77.10, Bruselj 40.15, Zagreb 1.70, Varšava 0.15, Holand-sko 187.30. g Ure. Gospodarska zveza nemške urarske industrije je zvišala cene za velike ure za 105%, za kvalitetne žepne ure pa za 200% napram cenam v poletnem cenovniku. Nove cene so stopile takoj v veljavo. g Znižanje jadranskih tarifor. V špecijalnem tarifu tržaškega Lloyila za tovore iz Trsta in Benetk na Grško in Levanto itd. od avgusta 1920 (sivi zvezek) so biia pristanišča Burgas, Gatac, Konstanea, Brajla, Odesa, Sulina in Varna prestavljena iz skupine IV. v tarifno skupino III. (Kon-&lanlinopei), s čimur so je morska tovornina znatno pocenila. CT Produkcija tobaka r Bolgariji. V letu 1920. se je pridelalo v Bolgariji 28 milijonov kg tobaka, med tem ko so ga pridelali leta 1915. semo 1-1.6 milijonov, v letu 1903. pa celo samo 8.9 milijonov kg. Klimatično najugodneji kraji za pospeševanje tobaka so Kirdjali, Haskovo iu Dupuica. Država jo svojčas sajenje tobaka z uvozom tobačnega semena zelo podpirala. Dobre Iržne cene, ki so jih dosegli sadilci tobaka, so bile prebivalstvu v spodbudo, ^a so izboljšali tobecne nasade in uvedli pri obdelovanju zemlje najboljše metode. (L'Echo de Bulga-rie, od 15. novembra 1921.) g Tekstilna industrija v Švici. V letu 1910 ! se Je izvozilo iz Švice za skoro 1500 milijon.jv frankov tekslilnega blaga, to jo skoraj poio-i vica celotnega švicarskega izvoza. V tekstilni j in konfekcijski industriji je bilo zaposlenih 12.S00 delavcev, to je tretjina vseh delavcev v Švici. Ve-zilna industrija ima svoj sedež v vzhodni Švici (SL Gallen, Appenzell, Thurgau) ter je izvozila v letu 1920. samo na Angleško za 90 milijonov vezenin, razen tega še znatno množine v nnglcšlce kolonije (Kanado, Indijo), na Francosko, Špansko, Nizozemsko in v Zvezne države. Izdelalo se jo: 45 milijonov m svile in polsvilo (Curih, Basel), da je barZunaste lra'.-:e (Bnsel, obratuje okoli 800 statev), bombaževino (Curih, Glrrus, St. Gallen), p.aluo (Beril). (L' F,xpcr!ateur Suisse, od nov. 1921.) Ii Umrla je predvčerajšnjim v Metelkovi nI. 5t. 1 po dolgi, zelo mučni bolezni soproga na l-strojnika Jugoslovanska tiskarne gospa Ivana Prem k roj. Nabcrnik. Togrebni sprevod bo danes popoldne ob 4. uri izpred žalnega doma ne pokopališče k Sv. Križu. Svetila ji večna luč! lj Krščansko žensko društvo. Danes ob 0. uri popoldno v posvetovalnici KTD važna seja. Pridite vso odbornico ter drugo č.atiicel — Preds. lj ("lani društva državnih n;ijih nslnžbencer sc vljudno vabijo na sesiauek, ki sa vrši v petek dne 27. januarja ob pol 8. uri zvečer v gostilni j-ri Mraku na Rimski cesti. Vsi člani, katerim je na srcu deorobit društva in njego.o delovanje, naj se tega važnega sestanka zanesljivo in polno-šlcvilno udeleže Ii Pevski zbor Glasbeno Matice. Skupna pevska vaja (meški in ženski zbor) se vrši v soboto dne 28. t m. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani. Po vaji zelo važen razgovor. Polnoštevilno! — Odbor. (k) lj Prihodnja vaja orkestralnega društva Glasbeno Matice je v p: tek, 27. t. m. mesto v četrtek, 26. t. m. ob 8. uri zvečer, in sicer v mali dvorani 1 Glasbene Malice v Gosposki ulici 8, v pritličju. ! Radi koncerta, ki so vrši 13. februarja, jo važna nujna udeležba vseh. (k) lj Sprejemanje 5 dinarskih bankovcev. Policija je naznanila oblastem nekega ljubljanskega trgovca, ker ni hotel sprejeti 5 dinarskega bankovca. i I| Poprnvl cna krivica. Na nedeljskem shodu Preroda sc je Imenoma napadalo, da se katoliška ntellgenca in katoliški akademiki niso zanimali za Prerodov dan. Imenoma sta bi!i za to napadeni ; »Danica« in »Zapa«, Tem napadom nasproti ugo-, tavljamo sledeča falita: Na zboru »Preroda« so govorili trije doktorji, laiki starešine kat. akad. sta-rciinstva. Udeležili so se zbora skoraj vsi v Ljubljani se nahaja'oči starcilne in je bil na njen tudi neki starešina doktor laik iz Maribora. Od ilinov-akademikov »Danice« ln »Zarje« se jih j« udeUiilo zbora nad 70. lj Tatvin«. Mariji Rasti v Vodmatu ie bilo okradeuo perilo v vrttdiiosli 6000 K. — Ceciliji Hace iz Grahova Je bila na glavnara kolodvoru ukradeuu denarnica, v kateri jo bUo 140- ameriških dolarjev. — Na Vodnikovem trgu je bilo vlomljeno prodajalki Mariji Zupanovi. Vlomilci so odnosli manufakure v vrednosti 4000 kron; v svoji ^velikodušnosti« so pustili Zupanovi v zaboju še manufakture v vrednosti 12.000 kron. — Kavarnarju Tonejcu (kavarna »Evropa«) jo bilo ukradeno pregrinjalo, vredno 1000 kron. — Na državnem kolodvoru je bila ukradona velika steklenica kisove kisline. — Mod vožnjo iz Ribnico v Ljubljano je bilo neki ženski ukradenih 260 K. — Zasleduje se zaradi tatvine Dunnjčan Fiitz Werner. — Dne 24. L m. jo gonil po Martinovi cesti Hudoš Lajoš v klavnico 60 prešicev. Na Martinovi cesti je en preiič omagal in poginil, lludoš Lajoš ga je pustil ležati in se je vrnil nazaj, ko je ostalih 59 prešičev oddal v klavnici Ko se ie vrnil, pujska ni bilo več lam. O tatvini obveščeni organi 1. kriminalnega oddelka so šli precej na dolo in so v najkrajšem času izsledili tatovo, kateri so medtem pujska že — prodali. lj Fant, ki bo policaja ne boji. Višji policijski stražnik Starič jo 20. novembra 1921 stavil na odgovor mesarico Katarino Bizilj, ker ni imela za pljučke nobene cene določene na ceniku, kar je njenega sina, 20 letnega Janeza Bizilja iz Kurjo vasi tako razjezilo, da je zaklical nad gospodom Staričem: >Pr... lumparija h..., naj le policaj zapiše, če hoče desetkrat, se nič ne bojim f ; Ko-rajžni Janez iz Kurje vasi bo moral za svojo pre-korajžno besede plačati 150 dinarjev globo. Narodno gledališče. DRAM A. Petek, 27. januarja: Gardist Ab. E. Sobota, 28. januarja: Hamlet. Ab. D. OPERA. Četrtek, 26. januarja: Faust. Ab. B. Petek, 27. januarja: Labodjo jezero. Ab. C. Sobota, 28. januarja: Boheme. Ab. E. Iz gledališke pisarne. Zaradi nepremostljivih zaprek odpade v dramskem gledališču predstava v četrtok dne 26. januarja. Kupljene vstopnice veljajo za sobotno predstavo. (Hamlet, izven.) pr Predavanjo o hrvatski glasbeni literaturi. V dneh 7., 8., 9., 14., 15. in 16. decembra predaval je na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani o hrvatski glasbeni literaturi dr. Božidar S i r o l a iz Zagreba. Dasiravno je bil temu predavanju odmerjen precej pičel čas (13 predavateljskih ur), vendar so dobili gojenci kouservatorija prucoj točen vpogled in jasno sliko hrvatske glasbe. V lepih besedah je nanizal gospod predavatelj ves glasbeni pokret v hrvatski glasbi ter kolikor mogoče podrobno karakteriziral sledečo dobo: 1. Glasbo v predilirski dobi, 2. narodno glasbo, 3. glasbo ilirskega pokreta, 4. glasbo poilirske dobo, 5. sodobno iirvatsko glasbo Svoja izvajanja jc podprl z raznimi primeri hrvatskih pesmi, posebno onih iz starejše in narodne dobe. O predavanju je bil napravljen stenogram in želeti je le, da so v svrho splošne informacije izda to predavanjo tudi v tisku. Naši Glasbeni Matici smo za to kulturno delo zelo hvaležni ter pričakujemo, da nam v najkrajšem času nudi podob-io predavanjo i/, srbsko glasbene literature. Pripominjamo še, da je bilo predavanje dr. Sirole zelo številno po-sečeno, ne samo od konservatorijskih gojencev, ampak tudi od drugih glasbenih interesentov. Vestnik S. K. S L " Odbor Slov. kršč. sor. zvezo ima danes dne 26. jan. t. I. ob 20. uri v I. nadstropju Jugoslovansko tiskarne rodno sejo. Prosim vse gg. odbornike, da sc seje zanesljivo udeleže. — Predsednik SKSZ. Dijaški vestnik. d Osrednji odbor Slov. dijaške zveic ima jutri dno 27. jati. točno ob pol 14. uri v Ljudskem domu izredno važno sejo. d Diskusijski večer. V četrtek 26. t. m. ob 8. uri zvečer so vrši v Akademskem domu disku-sijski večer Danice. 1. Poročilo letopisca. 2. Slučajnosti. Udoležba obvezna! Orlovski vestnik. Seja vaditeljskegu zbora Orliške i vrte se vrši v nedeljo dne 29. t. m. ob 9. uri dopoldno v prostorih Orlovske Podzvezo. Turistika šn šport! II. Smučarski izlet v nedeljo dne 29. t. m. na Planico pod Liscem 673 m! Odhod iz glavnega kolodvora ob 5. uri 50 min. do železniške postaje Preserje, odtod čez Preserje ua Planinico 1 uro 30 nun. Vabimo vso novince kot tudi starejše smučarje. Teren obširen, gladek, za vse pripraven, posebno za vežbanje v ovinkih! Proviant za opoldan seboj! Opoldanski odmor v Selišču »Planinica« poleg cerkvice (vsak nekoliko čaja in sladkorja seboj). Povratek ob 16. uri 30 min. čez Sp. Brezovico v Preserje. Mala večerja >Pri Rjavčkui v Kamniku p. P. Dohod v Ljubljano ob 21. uri 52 minut. Sankačem - tekmovalcem v vednost. Zimsko-sportni odsek Bohinj vpelje pri letošnjih sankaških tekmah glede merjenja dosežnih časov novost, ki jo bodo tekmovalci kot višek nopristranosti gotovo pozdravili z največjim veseljem in zadoščenjem. Cilj in start bosta namreč zvezana med seboj z elek. tokom in doseženi časi se bodo zaznamovali avtomat, z natančnostjo do petdeset inske sek. Naše vednosti je to edina v Jugoslaviji vpeljana izvedba merjenja časa. Vremensko poročilo is Bohinja. Dne 24. jan. 1922 ob 14. uri. Barometer: 757 cm (so stalno dviga). Termometer ob 14. uri: — 2° C. Vreme: Oblačno. Veter: Lahek severovzhodnik. Množina snega: Na stari, na 40 cm sesedeni sneg je padlo nocoj 3 cm kožuhastega pršila. Kakovosti snega: Za smuko prav ugoden. Saninec. Prav dober. Sanka-lišče >Belvederec: Urejeno, izborno. — Cesta na Ravno: Kot naravno sankališče prav dobro. Smuka: Zelo ugodna, vsled naraščajočega mraza pri-čakovti z vsakim dnevom še boljšo. Skakalnica: Prirejena, prav dobro uporabljiva. — Drsališča: Neuporabna, ker še vedno pokrita s snegom. Tujski promet: Kljub izbornim predpogojem za izvajanje vseh panog zimskega športa naravnost malenkosten. Meteorologično poročilo. Ljubljana 306 ra n. m, viš. (Jas opazovalna Baro- metor v mm Tormo-motor v O 1'siliroui. diloronca v O Nebo, vetrovi Padavino ▼ mm 24 1. 21 h 746 - 6-6 0-8 obl. 8. V. 25., 1. 7 h 746-4 — 7-7 0-9 obl. — 26./1 14 h 745 5 - 4-4 0-9 obl. sever Dobra žena in mati ima doma vedno nekaj steklenic lekarn. Feller-ja prijetno dišečega »Elsa-fluida«. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Je mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kot Franc, žganje. 3 dvojn. stekl. ali 1 špecij. steklen, z zarnotom In poštnino pošlje za 48 K: Eugen V. Fcller, Stubica donja, Ulsatrg 134, Hrvatsko. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 3 Din.) BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stadler, Sv. Petra cesta štev. 23. F0T0GRASKI ATELIJE: Grabiec Fianjo, Miklošičeva cesta št 6, KLEPARJI: Kom T., Poljanska cesta štev. 8. Remžgar & Smcrkol, Florijanska ul. 13. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarno, Pred škofijo. KONFEKCIJSKE TRGOVINE: Olup Josip, Pod Trančo. MEHANIČNA DELAVNICA «a pis. stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean Scbreja nasl. Jakob KuvČie, Gradišče stev. 5. PISALNI STOROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12. SPEDICIJSKA PODJETJA: • ■ i š č e m z večjim kapitalom in RanzingerR., Cesta na Juž. železnico 7-9.'osebnim sodelovanjem v svrho TELOV. POTREBŠČINE IN KLOBUKI: !. L92^]^^?'^JOi??^ Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št. 2. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z 2ELEZN1N0 IN CEMENTOM S STEKLOM IN PORCELANOM v velikem mestu Slovenije. Ponudbe pod: »500.000« poštnoležeče Maribor 1. 274 Dva krojaška pomočnika dobro izvežbana za velika in fina dela Erjavec & T,.rk pri »zlati lopatic, Valva- JP"*?® * dpl? -™1.'VHHOVBC, iro Sle« 7. | Dravljo, St. Vid pri Ljubljani. - Stano- vanje in hrana v hisi. 278 zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 21. URARSKA POPRA VILNA DELAVNICA:' K S j UČa¥SllČc3rS kS Vaj8n6C Sc!cknr LnTočno) * ^ d°liU° 10' i močan in zdrav- se prejme pri ^ I STAN. SCtIMID zaloga cementa in Cem. izdelkov werksta!!e fur lamUvirtschaflli-Cihlar Josip, Dunajska cesta štev. 07. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesla 17. che Maschinen und Motore in STRASS, Steiermark. Mesarski učenec se sprejme takoj ! LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 7!>. Korespondent ljiva in samostojna moč, spreten strojepisec in stenograf, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Absolventi slov. trgovske šolo z daljšo prakso imajo prednost Ponudbo je poslati na upravništvo »Slovenca-: pod šifro: KORESPONDENT 283. Prav dobro samostojna sloven- ohranjeua ska in nomška ko- na prodnj. HIŠNA OPRAVA LJUBLJANA, respondentinja, izurjena strojepiska in ulica št. 10, L undstr. desno, stenografinja, sc takoj pod ugodnimi pogoji sprejme za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost Imajo absolventinjo slovenske trgovske šole. Ponudbe jo poslati na upravništvo »Slovenca-; pod šifro; »Samostojna pisarniška moč« 284. Gledališka 287 Pieolni ctrni znamke Rcmington. gladil!! OliBUj v dobrem stanu ceno na prodaj. Naslov pove upravništvo -SLOVENCA pod štev. 288. __ pU.Ntvjr, KIMIČkurvOl ctthilo z* m,vahj£iknjlce vj e nc e s lava pcola £a(j£l8 iucaic Halo! Halo I Zahtevajte takoj PECH - črnilo le pri domači I. jugoslovanski tovarni za črnilo Vlenceslav Pech, 3 llica 191. 9 Tel. 6-43. Obvestilo! Enonadstropna hiša K"puiem stare ob,eke' ^ pohištvo itd, MARTIN DRAME Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. Kranjskem, pripravna za trgovino ali obrt, so ceno proda Naslov pove An. zav. Drago Beseljak & dr., Ljubljana, Sodna ulica 5.1 t V neizmerni srčni boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežnloslno vesf, da je naša nadvse ljubljena soproga, odnosno sestra in lela, gospa Ivana Premk, roj. Nabornik soproga nadstrojnika jugoslovanske tiskarne danes 24. 1. m. po dolgi in muke polni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, blaženo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v čefrlek, 26. 1. m. ob 4. uri iz hiše žalosii, Melelkova ulica 1, na pokopališče pri Sv. Križu. Rajnko priporočamo v iskreno molilev in blag spomin. V Ljubljani, dne 25. januarja 1922. ZAI.lljOCI RODBINI, PREMK, NARERNIK. Leča za kuho, nova, dcbelo-, : zrnata in : sc dobi pri SEVER & KOMP., Ljubljana, WolIova ulica 12. Zahtevajte naš cenik vrtnih iu poljskih semen. 254 h o ■ o n a b a b s cb n b n «s am ta s h s b a si Ul ■ ■ !l BoaannaDDnDDa. DnoDDaaaaacananaannnaaDQDnna-Doa,ionDonn a D Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. Glavno zastops vo polnih gumijevih obročev za tovone avtomobile tovarne Walter Martinu. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev v centrali, R m ska cesta št.2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kra- je, za kar je na razpolago deset tovornih avtomobilov. Centrala: LJUBLJANA, Bimska cesta 2. Podružnice: LJUBLJANA, Dunajska cesta 23, tel. št. 470. MARIBOR, Jurčičeva nI. 9, tel. št. 133. BEOGRAD, Knez Mibajlova ulica št. 3. vsake vrste nudi po najpovoljnejših conah - A O. g ZAGREB U) Preradovičcva ulica 2. g Int. tel. 23-88. Brzojavk Astra, B v ■ I Ž B » b R Smrekove, bukove in hrastove hlode kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Ponudbe Iranko vagon nakladalna postaja. S^fCin tovarna parketov in If <991 SaJmd. parna žaga, LJUBLJANA, METELKOVA ULICA 4. Istotam se sprejme zanesljiv in izvežban 262 T čc mogoče za takojšen nastop. Nakazila v Rusijo. Vsa nakazila v sovjetsko Rusijo, brzojavna in navadna, akreditive, in sicer v celo sovjetsko Rusijo, kakor tudi v sovjetske republike Geor-gijo, Ukrajino in celo Sibirijo oskrbuje v vsakem znesku zanesljivo in promptno v sovjetskih rubljih po najboljšem tečaju Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38.j/., kakor tudi njene podružnice v Somboru, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Sibeniku, Djakovem in ekspozituri na Bledu. Sedanji kurz sovjetskemu rublju je približno ena naša krona — 600 sovjetskih rubljev. □ a u □ □ □ □ D i □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aaaaaDaaaaDaaaaaaaaaaaanDann1 Izdaja konzorcij »Slovsncac, d. d. o LJUBLJANI m prodaja iz slovenskih premogovnikov Y8len]ski, šcntjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čehsslovaski in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ul. 19 iT Utlgovorni urednik Aliiiael Muškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani.