Cena 15 din PTirJ, 23. oktobra 1959 Utitfk XII v štirinajstih letih »d ustano- vitve Združenih narodov je do- živel svet marsikatero spremem- bo. Njegovo prebivalstvo se je povečalo in narašča še naprej z nejjojmljivo hitrostjo; prebujena narodna zavest med ljudstvi, ki so bila nekoč odvisna, je ustva- rila nove narode; azijski in afri- ški kontinent sta zavzela v sve- tovnih vprašanjih pomembnejšo vlogo kot kdajkoli v zgodovini; tehnični napredek je še bolj zmanjšal časovno in prostorno oddaljenost med državami; zna- ncst je uvrstila atom med vire in radioaktivnost med nova sred- stva za raziskovanje; in že na- mer ja človek svoj korak v ne- raziskani prostor vesoljstva. Vse to bi lahko napovedovalo ero še nevidnega napredka in blaginje. Vendar je treba upo- števati tudi dejstvo, da se v ne- katerih plateh svet ni spremenil. To je še vedno svet, na katerem živi več ljudi v pomanjkanju kot v blaginji; na katerem nezaupa- nje loči narode; na katerem vsi narodi hrepenijo po miru in var- nosti, niso pa še popolnoma uvi- deli, da se je treba za to boriti; in nasproti skupnemu življenju in delu, dostojnemu dobrih so- sedov, stoji nevarnost jedrske vojne, ki M mogla uničiti celo samo človeštvo. Smotri Združenih narodov ostajajo prav tisti, ki so začrtani v Ustanovni listini in ki izražajo potrebe in up« »nas, narodov«. Le malo pa je manjkalo, in or- ganizacija jih ne bi bila mogla uveljaviti — kar je dejansko storila — v svojem vsakdanjem delovanju in ne bi mogla postati sestavni del mednarodnega živ- ljenja. S tem da so to dosegli, so Združeni nDrodi pokazali bistve- ne lastnosti zdravega organi?!- ma. Povečanje števila članic od 51 do 82 je pomembno dejstvo, ne samo zaradi številčne veljave in dokaza o vrednosti, k{ jo države pripisujejo članst\'u v Združenih narodih, temveč tudi zato, ker vsaka nova članica prispeva s svoje strani v toku izkušenj, misli in kulture, iz katerega črpa Organizacija svoj kolektivni navdih in moč. S svoje strani uživajo nove članice, posebno tiste, ki so šfcle pred kratkim dosegle svojo državnost, korist, ki izvira iz občutka mednarod- nega statusa in enakopravnosti zaradi članstva v Združenih na- rodih. Majhne in srednje drža\'e so prišle do spoznanja, da se njihov p.las najbolje sliši po Zdniženih narodih, v katerih lahko ustvarja n,iihov vpliv sku- paj 7. vplivom drugih držav po- dobne velikosti moč, ki je že več- krat zmagala v .«;vctovni politiki. Organizacija si je nabrala de- lovnih izkušenj za skoraj \'T5e vrste problemov na raznih pod- ročjih politične, gospodarske m dn^žbene dejavnosti. In čeprav vidimo v teh štirina.fstih letih napi*edek in neuspehe, kar je značilno za vsak človeški napor, nam kaše bilanca pomembne pridobitve na vr?eh pot'arsko moč. Dan Združen: > .-prodov je pri- lika ne toliko za 1i "»vospcve Or- ganizaciji, kolikor za novo po- trditev vere v pravilnost njenih smotrov, da dosežemo takšen svet, v kat?-rem bodo vsi lahko živeli v miru kot dobri sosedje, in za obnovit^ev prepričanja, da je cilj vreden naporov. Naša država je najdoslednejši borec za uveljavitev načel, na katerih je zasnovana ta med- narodna organizacija. Prav zato pa v naši državi vsako leto slo- vesnejše prosla\'ljamo obletnico dneva, ko ,je stopila v veljavo Ustanovna listina Organizacije združenih narodov — 24. oktober. Cas pečenih kostanjev ... V zadnjih dneh so časopisni stolpci vedno bolj f>olni z vestmi o atentatih in o neonacističnih provokacijah v Nemčiji in Av- striji. Napad na btvše-ga franco- skega muTiistra Mitteranda je sa- m-o še en dokaz, da bi francoska desnica rada z ognjem in mečem, sodobno, s krog'',ami in atentati, preprečila treznejšo politiko in za vsako ceno zč'držala Alžir v svoji oblasti. Za Evropo so precej zanimive nacistične provokac.je. Prejšnji teden je na Dunaju demonstriralo sicer le okoli pet tisoč mladincev in prepevalo fašistične pesmi, toda to je ze dovolj velik dokaz da v avstrijskf notranji politik; nekaj ni v redu, ker se vedno bolj pojavlja težnja po združitvi z Nemčijo. Te demonstracije so obenem dckaz, da sta obe vodilni stranki v svojih koncepcijah za- bredli pregloboko. Pred nedavnim js izš"a na EHi- naju karikatura, ki prikazuje so- cialiste in klerikalce. Socialisti cire-do za procesijo in nosijo »ban- dere«, klerikalci pa stojijo ob stran, m berejo dela Karla Marxa. To je dovolj znovoren dokaz o trenutni politiki obeh strank. Vsaka stranka posebej bi z neka- terimi odstopanji rada pridobila volivce drucje stranke, rezultat tega pa je porajanje tretje sile. ki naj bi jo uničili že po drugi svetovni vojni. Zelo žalostna u<:iotovitev je tudi to, da so dali ra demonstracijo privo'"itev socialisti. Kgkšna je to stranka, da dovoli oživljanje tistih sil, ki so jih nrod vojno po- onali v koncentracjska taborišča ? Odqovor je precej enostaven — v .•^-^cigUstično stranko so se vštu- lili nacisti, ki pod krinko socia- lizma delajo za preživele Hitler- jeve težnje. Z mlandinskimi demonstracijami .so potrdili, da so bili doslej vs; dokazi o naprednem mi.šljenju nemške m avstrijske m'adine sa- mo demagoške parole, a''i meta- nja peska v oči vsemu svetu. Ne- kaj dni pred dogodki na Dunaju je nek: nemški šolski svetnik i-gotovil, da razširjajo mod mla- dino neonacirtično Iiterat'iro, ki dosega celo 40 tisoo izvodov na- klade. Zakaj ss je pojavil pred dnKjo sveto^mo vojno fašizem? Zaradi ncspcdarskih razmer v Namč)'j«. Brezposelnosti sicer trenutno ni, toda združevanje kapitala je že podobon pojav, kot v VVeimarski republiki. Ljudje, ki postajajo močni, bi bili ra-di še močnejši, in kdo Dravi, da bodo Nemci vedno sledili kot ponižni kužki ameriške politike? Ali se ne bodo hoteli Dostaviti tudi na lastne noge? Tn še en pojav, ki je podoben pred- vojnemu. Delavske stranke so razdvojene, socialdemokrati pa so ocnovno premalo borbeni m na- čelni. S tem seveda še ni rečeno, da sta Avstrija in Nemčija pred fa- šizmom. Pot do takega morebit- ncoa skoka je še zelo daleo in ij^Rimn. da bodo svetovne .sile znale prs-v^oa-sno presoditi, kdaj bodo postali Nemci nevarni za mir v svetu. Zato je prav v tem tre- nutku potrebna nolitika, k: bo zasledovala s^delovanie med Vzhodom in Z^hMom. Razdelitev sveta na bloke sam-> nodoihuie negativne silnice tretj''h. S stv-/- r^zumom o raz-orožitvn bi Tn<-i drunim odvzeli tudi Nemčiii orožje in če n'ma vojske, ni n-iti nevarnost vojaškega utrjevanja. Kakor smo v našem listu že večkrat omenili, so v cdbor'h Zvezne ljudske skupščine že da- lje časa pripravljali osnutek za- kona o izkoriščanju k-metijskih zem:ljišč. Prejšnji četrtek in petek, 15. in 16. oktobra, pa je Zvezna ljudska skupščina na svojem le- tošnjem četrtem zasodanju osnu- tek omenjenega zakona tudi spre- jela, 'Na tem zasedanju je bil tudi sprejet zakon o družbenem knjigovodstvu. Kaj vsebufe zakon o kmetijskih zeniSjiščih? Ob začetku razprave o zakonu o kmetijskih zemljiščih je v Zvez- ni ljudski skupščini govcrii naj- prej Slavko Komar, ki je pouda- ril, da je pri obravnavanju tega zakonskega osnutka obveljalo na- čelo, da je gospodarska korist ob- delovalcev zemlje najvažnejši ele- ment na poti modernizacije in so- cialistične rekonstrukcije našega kmetijstva. Slavko Komar je da- lje ug;tovil, da .so bili v prete- klih letih -Jstvarjeni vsi pogoji z^ nadaljnjo modernizacijo kmetij- stva in uvedbo soc'a'tstičnih od- nosov, v kateri bo lastništvo nad zemljo vedno manjša ov'ra uvedbi .sodobne kmetijske proizvodnje. Ta zakon predstavlja še eno sred- stvo« Z3 jx>sDe.^itev preobrazbe vasi v .t;o'Ciahs+i:ni ^mor: in po njem so bom"' 'avn"'i ko bomo ure- jali (zkoriščanje zemlje kot dobri- no soicšn-' družbenoga pomena. Zakon vsebuje glavno načelo, po katerem je zemljišče osnoven pogoj za proizvodnjo prehra- ne. Glede na to ima značaj .splošne dobrine. Eno nadalj- dalinjih načel je tudi, da je druž- beni vpliv nad izkn-iščanjem zem- ile pravica in dolžnost skupnosti. Vsekek-r pa zakon ne sega v pra- vice in samostojno gospodarjenje kmetijskih zadrug iiri drugih kme- tijskih organizacij, posebej pa ne v njih pravico do gospodarske stimulacije kot olavnem vzroku za kooperacijo Zakon nastopa sa- mo takrat, če se zemljišče ne iz- korišča tako, kakor je to na do- tičnem področju mogoče. Zakon na novo urejuje tudi postopek za arondacijo. Tako bo v bodoče potreben določen mini- mum zemljišča kot baza za aron- dacijo na določenem kom^pleksu. ki ga bodo določile ljud.5ke re- publike. Zakon tudi določa, da ljudski odbori lahko s svojimi sklepi dodelijo kmetijski organi- zaciji ledino, pašnik ai drugo zemljišče, ki se ne izkorišča go- spodarsko. Družbf^na kc?n!roJo nad uporabo družbenih sredstev V razpravi o osnutku zakona o družbenem knjigovodstvu je so- deloval tudi Edvard Kardelj. Po- udari! je, da se s tem zakonom uvaja v družbeni sistem institu- cija, ki je velikega pomena v na- šem nadaljnjem razvoju. Družbena kontrola nad družbe- nimi sredstvi bo omogočila, da bo trošenje sredstev na vpogled vsa- kemu državljanu. Gre v bistvu za prehod cd občasnih inšpekcij na sistem vsakdanje inŠDekcije. Ta evidenca bo pomenila omejitev admmistrativnfh oblik inšoekcij. Nikola Minčev, ki je podal ob- razložitev zadevneoa zakonskega osnutka, je poudaril en:tnost službe družbenega knjigovodstva. ki se uvaja s tem. zakonom in ki bo kontrola zakonitosti pri razpo- laganju z družbenima sredstvi. Doslej je gospodarsko dejav- nost s finančno strani spremljala banka, ki pa ni imela pristojn- kadrov;-ka komisija Občinskega sindikalnega sveta, nato pa jo predsedstvo imenovalo osem ko- m^isij, ki bodo do konca novem- bra cbiskaie vse sindikalp.e po- družnice in tem.eljito proučile po- litično vlogo sindikalnih podruž- nic v delovnth kolektivih gospo- darskih organizacij in ustanov. Komisije so že pričele s svojim delom in dcolej obiskale šestnajst sindikalnih podružnic, sedaj pa proučujejo ugotovitve in priprav- ljajo podrobnejšo analizo o ugo- tovitvah oossmeznih sindikal- n':h organizacijah. Iz dosedanjega de'a komisij iz- haja, da so bili razgovori v sin- dikalnih podružnicah nadvse ko- rtstni. Izmenjala so se mnenja, proučevali problemi m razna sta- lišča, istočasno pa se je iz teh razgovorov v celoti izkazalo, kskš- no politično vlogo ima posamezna sindikalna podružnica k:t samo- stojna politična sila m kakšni so notranji odnosi v delovnem ko- lektivu do sindikalne organizaci- je, do delavcev, do organov de- lavskega upravljanja itd. Komi- sije proučujejo, kako srindikalne organizacije seznanjajo delovne kolektive z gibanjem proizvodnje, doseganjem finančnega plana in delovne storilnosti, uveljavljanju novega tarifnega pravilnika in njegov odraz na proizvodnjo ter vsa ostala vprašanja, ki se tičejo gospodarjenja v podjetju. Posebno pozornost pa posvečajo vprašanju, kako sindikalne orga- nizacije skrbijo za delovne in živ- ljenjske pogoje delavcev, za var- nost pri delu, za izobraževanje in vzgojo delavcev, za čim p>opo''nej- Nadaljevanje na 2. strani ¥ soboto veliko zborovanje v Mariboru! V soboto, dne 24. oktora 1959, bo ob 15. uri v Mariboru na Glavnem trgu mnoiKno zborovanje. Govoril bo tovariš Edvard Kardelj. Zbututvuiija se bodo udele^ kolektivi iz Ptuja, Kidričeva, Mojšperka itd. s kamiam in avtobusu Zs osMb praUvalee, kflf se udeležiti zbevffvimja, je no razpolago poseben vlak, ki bo odpeljal iz Moškanjc ob 12.30, iz Ptuja ob 13. uri, stal bo pa še v Hajdhii in Kidričevem 09 IK>tl v Maribor. - Vg^ufe s 50 od^^mm potwtslMa> PTUJSKI TEDNIK Ptuj. dne 23. oktobra 1959 Znižanje cen za kmetijske stroje Industrija traktorjev in strojev v Novem Beogradu je znižala ce- ne priključkov za traktorje »Fer- guson«, ki jih proizvaja v koope- raciji s petimi drugim? podjetji, povprečno za 15.5 odst. Že sredi oktcbra so se pojavila na trgu prva priključna orodja za trak- torje po novih cenah. Znižanje je zajelo več vrst plugov, bran, kul- tivatorjev in drugega orodja. Naj- bolj so se pocenili plugi, ki orjejo hkrati tri brazde. F*rej je veljal tak piug 312.000, zdaj pa stane 248.000 din. Do konca leta bo začela indu- strija traktorjev in strojev s svo- jimi kooperanti izdelovati še 10 novih priključnih orodij sistema »Ferguson«. Tudi ta orodja bodo znatno cenejša od uvoženih. Združeni posevki - nova oblika kmetijske proizvodnje v Vojvodini uvajamo posebno novost v kmetijski proizvodnji — tako imsnovano kombinirano se- tev ali setev več vrst pridelkov, izmenoma v pasovih na istih po- ljih. Prvi pos'ajsi so bili namreč zelo uspešni. Pokazalo se je. da je tako mogoče bolje izkoristiti zem- ljo ob gosti setvi — zlasti koruze — ne da bi posevkom primanjko- valo sonca in zraka. Dosežejo mnogo večji hektarski pridelek, ki bogato poplača le malo večje pri- delovalne stroške. Zato so se odločili, da bodo kombinirano posejali že jeseni 20 tisoč ha, spomladi pa še 60 tisoč hektarov. Sejali bodo pšenico, ko- ruzo, sladkorno peso in sojo. Z novostjo bodo na seminarju seznanili strokovnjake okrajnih kmetijskih postaj. Računajo, da se bodo kombinirane setve kmalu oprijele tudi zadruge, ne le druž- bena posestva. Gorišnica PORAVNALNI SVET PRVIČ ZASEDAL V Gorišnici je 20. oktobra t. 1. prvič obravnaval nekaj zadev po- ravnalni svet. ki mu je uspelo spraviti stranke v sporih zaradi žaljenja časti, meje, tatvine in drugih stvari. Poravnalni svet in stranke so imeli razpravo v pisarni krajevne- ga ura-da v Gcrišntci. Prva obrav- nava je pokazala, da je bila usta- novitev svetov nujna in koristna, in d& bodo ti rešili izvensodno mnoga vprašanja, ki so prej po- vzročala ljudem stroške in jema- la precej časa. na seji predsedstva GO SZDL V prejnšji številki našega lista smo seznanili bralce z najemnino kot ekonomskim faktorjem na splošno. Danes naj pobliže sezna- nimo zainteresirane s stališčem, ki ga je glede uvedbe ekonom- ski najemnin za stanovanjske prostore zavzel Zvezni odbor SZDL Jugoslavije po poročilu Lidije Sen tj ure. Referentka je uvodoma pojas- nila razloge, ki narekujej^a spre- membe v finansiranju stano- vanjskih gradenj in v izkorišča- nju stanovanj. Izhajajoč .> stai- šča, da je stanovanje potrošna dobrina, se postavlja imperativ, da naj posameznik izkorišča sta- novanje po svojih finančnih zmožnostih. Stanovanje naj bo torej odraz zaslužka posamez- nika ali članov njegove družine. l>osedaj je predstavljalo stano- vanje v družinskem proračunu postavko kakšnih treh ali štirih odstotkov vseh izdatkov ne gle- de na to, daje zraven prehrane in cbleke osnc/ni element živ- ljenjskega Standarda. Posledica tega je bila nepravilen odnos med stanovalci in stanovanji. Najemniki stanovanj se spričo nizkih naj«Tinin v glavnem niso zanimali za lastno rešitvijo sta- novanjskega vprašanja in so v glavnem pričakovali, da bo to vprašanje zanje rešila ožja (to se pravi podjetje, kjer so zaposle^ ni) ali širša skupnost (občina). Novf z^kon, ki bo uredil vpra- šanje stanovanjskih najemnin in jih ix>stavil na ekonomsko pod- lago, bi naj v prvi vrsti tudi spodbujal stanojemalce k sode- lovanju pri naporih za ustvarja- nje novega stanovanjskega fon- da. Važno je to tudi zaradi tega, ker bo takšno množično zanima- nje za ustvarjanje novega stano- vanjskega fonda znatno prispe- valo k temu, da bodo novograd- nje cenejše, oziroma, da se bo za ista sredstva zgradilo več stano- vanj. So pa še drugi momenti, ki narekujejo prehod na realne na- jemnine. Zlasti je važen način zbiranja sredstev za novofrad- nje^ki mora biti takšen, da bo vsak državljan zainteresiran na kontroli nad ui>orabo teh sred- stev. Najemnine naj bi se jKJvečale v povprečju za dva in pol krat. Najemniki plačajo sedaj po- vprečno po 15,2 dinarja najemni- ne za kv. meter, po uvedbi novih* najemnin pa bi naj plačali okrog 38 din za kv. meter. Seveda bi preprosto množenje za izračuna- vanje nove najemnine marsikoga privedlo v zmoto. Najemnine se ne bodo povsod linearno pove- čale, temveč se bo upoštevala dosedanja višina najemnin, ki je v raznih krajih kaj različna. Vsekakor je potrebno opo- zoriti, da to zvišanje najemnin ne bo šlo na račun znižanja po- stavk družinskih proračunov za ostale življenjske potrebe, ker se bodo us-trezno s povečanjem sta- novanjskih najemnin povečale plače in pokojnine. Plače bi se naj p>o tem osnutku povečale za 6,5 Vo, pokojnine pa za 6,4 do 10,7 ",'o, pri čemer gre za večje povečanje pri tistih, ki imajo manjše pokojnine. Štirideset let od ustanovitve KP J Spominski dnevi KPJ 29. oktobra 1919 — začno stavkat rudarji v Trbovljah, 30. oktobra pa rudarji v Zagcrjti in Hrastniku: za zvišanje plač, za republiko, za socializacijo rudnikov (s-tavka traja več kot teden dni). 27. oktobra 1921 — v Beogradu konferenca 12 obnovljenih sindikalnih zvez bivšega CRSVJ; ustanovljena sindikalna cen- trala — »Medjusavezni sndikalni odbor«, s čimer ustanovljena Zveza neodvisnih sindikatov Jugoslavije (Savez nezavisnih sin- dikata Jugoslavije). 28. oktobra 1921 — izide partijski legalni list »Delavske novice«. 25. oktobra 1915 — v Ljubljani kongres zedinjenja želez- ničarskih organizacij Jugoslavije v okviru URSSJ. 28. oktobra 1933 — na ljubljanski univerzi solidarnostna akrija študentov-Ievičarjev z gladovno stavko zapornikov v Sremski Mitrovici. 29. oktobra 1939 — v Ljubljani sestanek delegatov Zveze delovnega ljudstva Slovenije. 29. oktobra 1941 — po vseh večjih krajih množične mani- festacije za OF. Mali dobri sosedje na jesenskem soncu Največ regresnega premoga je odkupilo podeželje Na željo naših bralcev, da bi povprašali pri podjetju »Javor« v Ptuju, ki oskrbuje Ptuj in oko- lico med drugim tudi s kurivom, kako bo v bodoče s premogm za široko potrošnjo, se je naš so- delavec potrudil do direktorja podjetja Otona Velunška in do- bil pri njem pojasnilo v sledečem smislu: Glede na potrošnjo premoga v široki potrošnji v Ptuju in oko- lici v prejšnjih letih je podjetje »Javor« 18. novembra 1958 spo- ročilo rudnikom premoga Vele- nje, Zabukovca in Krmelj plan potreb premoga za 1959. leto. Po- godbe za dobavo po tem planu so bile sklenjene, še preden je bil 15. aprila 1959 v Uradnem listu FLRJ št. 15/59 objavljen odlok o 30—40"/o regresu pri pro- daji kuriva za šircko p>otrošnjo. S tem odlokom je bil namreč na- men, da bi podjetja založila ši- roko potrošnjo s premogm v po- letnem času in da bi si prihra- nili rudniki in podjetja stroške skladiščenja in potrošnje po pre- mogu v zimskem času. Za mesece od aprila do avgusta 1959 je na- ročil »Javor« po 600—800 ton premoga mesečno, dobil pa ga je po pogodbah celo nekaj več; v septembru namesto 800 ton celo 1.000 ton. Namen regresne ugodnosti za široko potrošnjo je bil dosežen. Široka potrošnja je vse količine dobavljenega premoga odkupila in ga prevzela že na postaji z va- gonov. Skladiščenje v pjodjetju je v celoti odpadlo. Ni pa menda samo v Ptuju slučaj, da je po ugodnostnem nakupu premoga bolj seglo podeželje kot mesto. »Javor« je razvozil nekaj ton premoga potrošnikom v Ptuju s s\'ojimi vozili, ko so bila doma, sicer pa so se pK>trošniki brez lastnih prevoznih sredstev sami dogovorili za prevoz s privatniki. Vse mesece je bilo po premogu povpraševanje. Sedaj na primer podeželje po njem ne povprašu- je, amvak večinoma delavci in nameščenci. Mnogi se jezijo, da ne pridejo do premoga. kljub rednemu nadlegovanju podjetja. Rudniki zalagajo sedaj predvsem šole, zavode, ustanove in pod- jetja in ne morejo zvišati pogod- benih količin, ker so še z izvršit- vijo teh dobav deloma v zaostan- ku. Povpraševanje po premogu se je povečalo zlasti po napovedi podražitve električnega toka po 1. januarju 1960, ko bo ogrevanje s kurivom za marsikogar cenejše kot z električnimi napravami. Široki potrošnji v Ptuju se obetajo glede preskrbe s premo- gom v tem in nekaj prihodnjih, zlasti zimskih mesecih precejšnje težave. Šole, uradi in podjetja v občini Ptuj so večinoma še brez kuriva, zato bo ob za nje dobav- ljenih količinah '.e nekaj ton za široko potrošnjo. Težavno bo zopet, te male količine tako raz- deliti, da bi ne bilo kritike in pritožb. Podjetje »Javor« si sicer prizadeva, dobiti dodatno k red- nim pogodbenim dobavam še ne- kaj sto ton premoga za široko potrošnjo, vendar mu je doslej kljub rednemu zalaganju uspelo dobiti le nekaj ton, ki pa jih po- trošniki takoj razvzamejo s svo- jimi vozniki. Direktor podjetja »Javor« Oto Velunešk je prepričan, da se bo- do delavci in nameščenci regres- nih ugodnosti pri nabavi kuriva v večji meri kot letos poslužili šele drugo leto, ker so se mnogi sedaj v jeseni pre-oričali, da je škoda zamuditi priložnost, ki se jim nudi v poletju. DRUGA PROMETNA NESR EČA PRI ZAPORNICAH NA ORS«^OŠKI CESTI V soboto, 17. ■cktobra, se je motorist Slavko Pintarič iz Fran- ko'ovega ponesrečil v Ptuju pri železniški čuvajnici ob cestno- železniškem križišču PTUJ—Ma- ribor in Lackovo ter Ormoško ce- sto. Poškodovan po obrazu in ne- zavesten je bil prep>eljan v ptuj- sko bolnišnico. Okrog 13.15 se je tega dne pri- peljal Pintarič s težkim motor- nim kolesom iz mariborske smeri proti železniškemu prelazu na Or- moški cesti. Ker so bile zapK>rni- ce spuščene, je hotel v Masaryko- vo ulico. To pa se mu ni posre- čilo, ker ga je ob preveliki brzini in na ovinku zaneslo čez nasipano kamenje pri še nezasuti jami na važnem, ptujskem cestnem križi- šču ter ga vrglo čez pločnik v ograjo pri čuvajnici, kjer je ob- iežal močno poškodovan po obra- zu. Pred tem je zadel še v pred- nje kolo tam stoječe kolesarke Marije Brumen iz Levajnc 35 in ji ga pošikcdoval. Močno krvavečega iz ust in nezavestnega Pintariča so prepeljali takoj v bolnišnico, kjer se je kmalu osvestil. Ima poškodovano čeljust in nosno kost. To je na železniško-cestnem križišču — najprometnejšem v Ptuju — že druga prometna ne- sreča motoristov. Prva je bila pred tremi meseci, ko je moto- rist obleža' pri zapornici, motor- no kolo pa je samo zdrčalo proti hiši Ormoš!ka cesta 1. Ta zadnja nesreča opozarja na križišče m na bližnjo jamo, ki jo bo res pvotrebno kmaJu zasuti, da bo končno to prometno vozlišče prosto. Seveda opozarja ozko gr.o prehoda čez progo vse vozače m pešce, da morajo biti na tem me- stu posebno previdni, da se ne- sreče ne bodo ponavljale. (Nadaljevanje s 1. strani) Proučevanje dela sindi- kalnih organizacij šo organizacijo dda, za izpopol- nitev nagrajevanja po učinku in vTsto vprašanj, ki so najtesneje povezana s skrbjo za delovne ljudi. Prvi rezultati dela komis.j S.0 pokazali, da bo obisk in pro- učitev sindikalnih organizacij ve- lik koralk naprej v utrjevanju sindikalnih organizacij, povečala se bo njihova politična vloga v delovnih kolektivih, prav tako pa bo vsebina dela v sindikalnih or- ganizacijah postala bogatejša in pestrejša ter se bo še močneje začvitila aktivnost sindikalnih or- ganizacij. ' FB V Ptuju odprta še trgovina »Elegant« v petek 16. oktobra t. 1. je odprlo trgovsko podjetje »Pano- nija« Ptuj novourejeno trgovino »Elegant« zraven slaščičarne v Lackovi ulici, kjer je bila svoje- časno trgovina tovarne klobukov »Begej«. Okusno urejena trgovina z alu- minijskimi okenskimi in vratnimi okvirji, nOvo opremo in flou- rescentno razsvetljavo bo prodaja- la klobuke, galanterijsko in tek- stilno blago, volneno in bombažno trikotažo, tekstilno konfekcijo in drugo. S trgovino »Elegant« je Ptuj pridobil še eno sodobno urejeno trgovino, ki so nastale zlasti v radnjih dveh letih. Trgovina »Ele- gant« bo dopolnila ostale s pro- dajo m^ed drugim tudi krznenih izdelkov, poHvinil izdelkov in usnjene galanterije. Potrošniki bodo v tej trgovini presenečeni nad izredno lepim sortimentom blaga, solidn-mi cenam.i in nad vljudno postrežbo. TEKSTILNA TOVARNA V PTUJU SE BO RAZŠIRILA v sredo, 21. oktobra, je pričela Tekstilna tovarna v Ptuju t grad- njo prizidka zraven tkalnice, dol- gega 25 in širokega 15 metrov, za kar že imajo pripravljena lastna sredstva in vse potrebne odobritve pristojnih organov oblasti. Prostor novega prizidka bodo začasno uporabljali za priprav- Ijailnico, pozneje pa bodo razširili tkalnico. Uredili si bodo lastno škrobilnico, za kar so že naro- čili nov stroj. Na'bavili bodo tudi nekaj novih tkalnih strojev. Pro- stor zanje bodo pripravili v se- danji tkalnici s presitavitvi.jo dela strojev v novi prizidek. Delovni fKStopek v tkalnici sami bo prila- gojen novim mcžnostim. Izdelo- vati nameravajo i>oleg sedanje flanele, barhenda, p>cste']jnine in drugih izdelkov tudi frotimo bla- go, po katerem je precej povpra- ševanja. V teku letošnjega poslovnega leta se je izkazalo, da zahtevajo odjemalci blaga naših tovarn sa- mo najkvalitetnejše izdelke. Naj- večje F>ovprasevanje je po flaneli, zefirjih in popeilinih. DCbivajo vedno nove vzorce in želje ter predloge trgovske mreže. Največ blaga proda sedaj Tekstilna to- varna Ptuj odjemalcem v Zagreb, Celje, Novo mesto, Osijek in dru- gam več blaga pa jemlje tudi »Delta« Ptuj za izdelavo perila. Uresničenje zamišljenega po- slovnega združenja tekstilnih to- varn v mariborskem ckraju obeta tudi Tekstilni tovarni Ptuj nekaj sprememb. Dogovorjena bo izde- lava raznega blaga in skupna pro- daja, tako da se več tovarn ne bo ukvarjalo z izdelavo enakih iz- delkov. Še pred 29. novembrom, bodo podpisane f>ogodbe za vstop v združenje, ki bo poskrbelo med drugim večjo oplemenilnico za vse tovarne, da tem ne bo pK>treb- no urejati lastnih oplemenilnic. Iniciativni odbor že obstaja. Kolektiv Tekstilne tovarne Ptuj je letos v devetih mesecih za 22 odstotkov prekoračil proizvodni plan, sedaj pa samo proizvodnjo deloma zadržuje redukcija toka. Delavs!kemu svetu je doslej uspe- lo ustvariti vsestransko povezavo v p>odjetju, ta^ko da skupno re- ševanje vseh problemov ni otež- kočeno. Kcvt. zeilo koristna se je izkazala praksa t>ošiljanja članov kolektiva na prak?o v druga po- dobna podjetja v domovini, kar bodo v bodoče še razširili. Za splošno in strokovno izobraževa- nje kolektiva pa so nabavili med drugim literaturo od zastopstva »Privrede« v Ljubljani, ki izdaja strokovno literaturo za proizvod- na podjetja. VJ na ptujskem živilskem trgu v sredo, 21. oktobra 1959 POVRTNINA: krompir 20, čebu- la 30—40, čes&n 100—120, rdeča pesa 30, zelje v glavah 20, ohrOvt 30, rdeče ze'je 30, cvetača 60, solata endivija 30—50, korenček 40 — 50. peteršilj 50—60. luščeni fižol 40—50, koleraba 30, kisia repa 30, z.elena 50, špinača 60 do 100, scHata v glavah 60—70. S.ADJE IN SADEŽI: jabolka 30 do 40, hruške 50-50, slive 40, grozdje 90—100, surovi kostanj 40. pečeni kostanj 70. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: ajda 60, ajdova kaša 100, pšenica 30—40, oves 25, koruza 30, ječmen 40, proso 60 din liter. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: m'eko 30, smetana 160, sir 40 do 80, surovo maslo 500. PERUTNINA IN JAJCA: kokoši 400—600, piščanci 400—800, jajca 20 din MAŠČOBE: zaseka 300, uvože- na mast 325, domača mast 400. Nobenega sfrahn Teč p - d hišnimi deli in čiščenjem, vaše delo bo odslej hitre in nni- boljšc opravljeno z nporabo Zlatorogovega tekočega detergenfa CET._ CFT nerp. čicfi in ip no^^oHliiv in ie 7.a vsako go podinjsivo pojm «iodobn? 'i- stoče in higiene._ Zlaforogov CET je čistilno sredstvo /a vse. Pere ve tkanine in čisti kovine, le«, steklo« porcelan in slično. _ _ _ _ _ Vsa naša čistilna sredstva lahko ' nnit^ .jr' »Isbiri« ir Ptn^n v poslovalnici »Zlatoro-^J Naše ajdravfe Zastrupitve s hrano Zastrupitve s hrano so veliko pogostejše, kot jih javnost beleži ali statistika navaja. Veliko nevar- nejše so, kakor običajno sodijo, in ne zaključujejo se vedno s kratko- trajnimi driskami, prehodnimi že- lodčnimi krči, z nekajkratnim bruhanjem in neopazno vročino. So tudi hujše, nevarnejše in celo smrtno nevarne zastrupitve. 2e čez nekaj ur izmučijo človeka ta- ko, da potrebuje več kot deset dni, da okreva. Kljub temu pa se večina zastrupljenih niti na zdrav- nika ne obrne. Povzročitelji zastrupitve so kli- ce, ki se nahajajo v hrani. Živila se okužijo pri Obiranju, prevozu in predelavi. Vzemimo za primer mleko, najobčutljivejše in najbolj razširjeno živilo. Okužba je fnoina že pri nečistem kravjem vimenu. Razen tega pride do nje od uma- zanih rok tistega ki molze, od zraka v hlevu in prahu, nečiste^i vedra, pa v$e do posode za pre- ■oz in do kuhanja v nečisti poso- di. Da bi se kužne klice razvile, so potrebni določeni pogoji, med drugim vlaga, toplota in določen čas. Klice so živa bitja in da bi se lahko množile, je potiebna hrana. Naša najplemenitejša in najboljša živila so prav tako dobra hrana tudi za klice, zlasti če so mehka ali napol tekoča. Pri tem mislimo predvsem na mleko in mlečne iz- delke, zlasti še na smetano, na postane jedi, kuhano meso, klob?»- se, paštete m druge mesne izdel- ke. Bolj poredko se oJvečal za štri pare voženj tedensko. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo večino avtobusnih prog prihodnje leto odpr
  • olj red- čijo, zato izginjaj.0 nekdanj' srnjaki, jeleni in medvedi. Naj.- več srn je dobiti v gozdovih pri Vurberku, ki so- se zaradi zaščite tamkajšnje graščine od leta 1813 dalje neznatno razmnožile. Nič manj se ni pomnožilo število lisic in volkov, ki gredo v hudi zimi preko Drave in si zelo poželjivo iščejo plena, da bi s: {X)tol0Žili svojo lakoto. Le redko je mogoče do- biti tako lakomno zver, kot je bila tista, ki jo je leta 1817 astre- lil minoritski gozdar v Hamrah pri Majšperku. Ta sivi vc*!k je bil zelo veilik in oborožen z močnim zobovjem. Njegovo kožo so po- slali v živalski cddelek graškega Joaneuma. Včasih ni man.ikalo tudi divjih prašičev. Leta 1694 je v okolici Hamer ustrelil minoritsk; lovec dva divja p^-ašiča. 29. avgusta 1755 je Matija Pušnik, sodni slu- ga z gornjega zemljiškega urada, ustrelil divjo, črno svinjo, težko 125 funtov (70 kg) in jo odpra- vili v spodnji samostan. V nekem minoritskem protokolu iz leta 1679 se omenja, da je bilo včasih, razen divjih prašičev, dosti več jetlenov in srn kot danes. Od divje perutnine navaja Po- voden jerebice, kljunače, divje goloibe in race. Leta 1685 je ne- kdo ustrelil dropljo (verjetno je zaišla k nam s severnih krajev. Živi v Aziji in Evropi ter je pri nas v panonskih predelih zelo redka ptica). V prejšnjih časih je bilo ustreljenih mnogo žerjavov. 4. marca 1814 je mestni urad- nik Jožef Jerovšek ustrelil neda- leč Ptuja planinskega orla in ga oddal v graški muzej. Povodne koikoške žive po različnih ribni- kih, zlasti pri Hrastovcu in v sta- rem, zamočvirjenem mestnem jarku v Ptuju. Toda mnogo se jih je porazgubilo. Za fazane je grc'f Leslie uredil na ptujskem gradu posebno faza- nerijo. Ob dravskem obrežju je bi"o nekoč mnogo bobrov. Leta 1643 so v dravski strugi vlovili 86 fun- tov težkega bobra (to je okrog 48 kg, kar je zelo veliko, saj do- seže bober povprečno težo 30 kg. Zaradi dragocene kože ga name- rava.jo pri Vurberku gojiti v večji množ:ni Hrani .se največ z vrbo- vim lubjern in listjem). Sedaj pa — v Povodnovih časih — ni vi- deti več boibrov, pa tudi vidre so nekam izginile; verjetno SO si drugod poiskale bivališče. Povoden se pritožuje, da je tudi rib vedno manj. Sicer je še dobiti v Dravi, Pesnici in Dravi- nji postrvi, ščuke, krape in dru- ge. Na trgu jih kmalu razgrabijo in dobave ne zadoščajo {Krtre- bam (funt rib stane 30—40 kraj- carjev). Nekaj slovstva o lovu že od leta 1910 izhaja v Ljub- ljani »Lovec«, glasilo »Slovenskega lovskega društva« — Čitalnica trenutno ni naročena na ta stro- kovni časopis, pač pa ima v knjiž- ni zaflogi več starejših letnikov. Slovenskih del o lovu v čital- nici skoraj ni. Omenimo lahko hrvaško knjigo Milana Marino- viča »Privredni značaj lova u Ju- goslaviji« (1913). Znano delo v nemškem jeziku je »Zgodovina lova na Štajerskem«, napisala sta ga Bachofen-Echt in Hoffer (1927). Nemška zbirka lovskih del šteje okrog 80 knjig. Precej del je strokovnih o lovskem ozračju, lovski zakonodaji in po- dobno. Druge knjige opisujejo lov na razne vrste divjačine, n. pr. »Das Gamsbuch« (H. Fuschl.- berger), Stig Wess'ler: »Das Ba- renbuch«, Schonborn-Buchheim: ».Tagd auf Wasserwild« (1930), W. Beebe- »Im Dschungel der Fasa- nen« (1930). V zvezi z lovom, toda s po- udarkom na prircdnih lepotah in tihožitiih, so krasno ilustrirana dela Hermanna Lonsa in Bengt Berga (n pr. »Mein Freund der Regenpfeifer«, »Mit den Žugvo- geln nach Afrika« in dr.). (Dalje prihodnjič) VABILO JEZIKOVNI TFČAJl Na gimnaziji v Ptuju bodo tudi letos jezikovni tečaji (začetni m nadaljevalni) za angleščino, nem- ščino in francoščino za odrasle in za mlef^-^o. Intrt Hi naj se zbero v sre- do, 28. okobra 1959 ob 19. uri v pritličju gimnazije. LJUBLJANA NEDELJA, 25. OKTOBRA 6.00 Budnica. 6.05 PooCila, vreaiefi- ska napoved in dnevni koledar. 6.10 Ne- kaj domačih. 6.30 Vedri zvoki. 7.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prire- ditve dneva. 7.35 Popevke za nedeljsko jutro. 8.00 Mladinska radijska igra — Francois Rabelais: Pogačarska vojfla. 8.40 Klavirski intermezzo. 8.50 Zabavna ma- tineja. 9.45 Georges Bizet: DekUca iz Pertha. orkestralna suita. lO.OO Se pom- nite, tovariši . . . Tehnika na Rudniku. 10.30 Pesmi, ki so jih -peli naši parti- zani. 10.45 Spoznavajmo svet in domo- vino. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —I. 13.00 r'apoved časa, po- ročila, vremenska napoved in objava dr.evnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna ^las^a. 13.30 Za našo vas. 13.45 Lahek koticert za podeželje. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska nanoved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Mali mozaik melodij. 16.00 Humo- reska tega tedna. 1620 Kitarist Alberto Pizzigofli. 16.35 Carl Zeller: Ptičar. 17.00 Promrnadni koncert pihalnega orkestra Ljudske milice p. v. Rudolfa Starifa. 17.30 Fan Žižek: froldoni (ponovitev). 18.27 Peter Iljič Čajkovski; Serenada za godala. 19.0^ Obvestila, reklame in za- bavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila. 20.05 Revija zabavne glasbe. 21.00 Skice iz življenja Richarda Vagnerja — I. 22.00 Vapoved tasa. po- rofiia. vremenska napoved in pregled snoreda za naslednji dan. 22.15 Plesjia gla^jba. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Popevke na tekočem traku. 23.40 Stiepin 5u!ek- T'T, Vasirni koncert 24.00 Zadnja poročila ia zaključek oddaje. Mestni kino Ptuj predvaja od 23. do 25. oktobra t. 1. ameriški barvni film »Princ igralcev« in od 27. do 29. ckt. t. 1. italijan- ski film »Očetje in sinovi«. Kino Kidričevo predvaja 24. in 25. okt. t. 1. češki barvni film »Pokorno javljam«. Kino Muretinci predvaja 24. in 26. okt. t. 1. češki barvni fi'm »Nekoč je živel kralj«. Kino Vedrost, Miklavž pri Ormožu predvaja 25. oktobra t. I. itali- janjiki film »Filomena Martura- no«. TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Dežurstvo splošnih zdravnikov se vrši od 14 do 7. ure po sle- dečem razporedu: 23. okt dr. Ladislav Pire. 24. okt. dr. Nada Pavličev, 25. okt dr. Nada Pavličev, 26. okt. dr. Ladis'"av Pire, 27. okt. dr. Emil Blagovič, 28. okt. dr. Franc Rakuš. 29. okt. dr. Milan Carli. Pomožni dežurni zdravniki vr- šijo dežurno službo samo po po- treb«, in sicer cd 16. do 20. ure po <:'ie-d='čem razooredu: . 23. okt. dr. Milan C^^L , 24. okt. dr. Emil Blagovič, 25. okt. dr. Emil Blagovič, 26. okt. dr. Milan Cairli, 27. okt. dr. Nada PavHčev, 28. okt. dr. Mitja Mrgole, 29. okt. dr. Ladislav Pire. Ambulanta v Juršincih pos';uje vsako sredo od 14. ure dalje; am- bulanta Podlehnik pKJsluje vsak ponedel,jek, sredo in i>etek cd 14. ure dalje. OTROŠKE POSVETOVALNICE 23 okt. v Ptuju od 14. ure da- lje. 27. okt. v Po'pnšaku. 28. okt. v Polenšaku in 29. okt. v Mar- kovcih od 13.30 dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14 do 19. ure po s^lede- čem razporedu: 23.. 24. in 25. okt. dr. Aleksan- der Poznik. 26 okt. dr. Liuba Neudauer. 27, okt. dr. Ljuhan Cenč č. 28 okt. dr. Aleksander P'>znfk. 29. okt. dr. Ljuban Cenčič. Vse informacije in naročila za hišne obiske sprejema dežurni center Zdr a vet venčna d-^a Ptuj. štpvj'ka te"efona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- po!dsn.«;kih urah. rvozneje narcče- ni hišni obiski se bodo lavršiM sa- n>o v nuinnh primerih. Protituberkuloznf disnan-zer ZD Ptui oi-isiuie vsak d^n razeri t<»rka od 7. do 13 ure. 2Mravn:k sDe- ciaMct dela *9mo v torek ofl l.T /^■^ IS 'ire in v M d-^ 12. ure. Uprava ZD Ptuj Za dobro voljo Tako mi je tožil Nanta. Potem pa je prišla nanj najhujša pre- izkušnja. Hči mu je pisala pismo: Dragi papa, kaj vedno čepiš v tisti svoji bajti pod Mestnim vrhom. Pridi za nekaj časa v Ljubljano! Spremeni okolje! Želj- no Te pričakuje Tvoja ljubeča hčerka. Nanta se dolgo ni mogel odločiti za to pot. Ni se mu dalo, pustiti svoj preprosti in prijetni dom, se odreči svojim ustaljenim navadam in oditi na pot v ne- znano. A hčerka je hčerka. Šel je. Hči mu je s ponosom razka- zovala novo, moderno Ljubljano, lepe zgradbe, ble.ščeče izložbe. V njenem komfortnem stanovanju je imel Kukec na razpolago vse pridobitve novodobne tehnike: dvigalo, parket, draee preproge, televizijo, električno odejo. Hčerka mu je skrbno stregla. Bil je prisoten tudi pri hčerinih obiskih. Neka 45-letna, še kar prijetna vdova, se je na vrat na nos zaljubila vanj. Obljubila mu je, da ga bo obi.skala v Ptuju. Nanta je bil nezaupljiv proti vdovi, čeprav mu je bila od kraja nekoliko simpatična. Zgra- bilo ga je domotožje po domu pod Mestnim vrhom. Res je živel v tem domu kot samotar, vsaj drugi so tako mislili, a bil je za- dovoljen. Njegova delo^ma soba ie imela le mizo. dva stola in ve- Hlčo kniižno polico, od tal do stropa natrpano s knjigami. V enem kotu ie bila preprosta že- lezna postelja, zakrita s špansko steno. V sosedni sobi je imi»l Nanta nekako delavnico s sko- beljnikom V niej si lahko našel vse mogoče orodje: od pile. zase in sT-edra do zidprpke žli>e na- kovala in priprave za avtogeno varjenje. Ko se je Nanta na- veličal knjig in časnikov v prvi sobi, je šel v delavnico in po cele ure nekaj strugal, pilil, ža^al ali skobljal. Pri vsem tem delu je bil srečen in zadovoljen. Bil je vdovec. Pospravljat mu je hodila po dve uri na dan postarna so- seda, ki mu je včasih tudi kaj skuhala. Kuhati je znal tudi sam. Včasih ga je prijelo in je šel jest v gostilno. Za spremembo, je govoril, in pa, da vidi znance. V to idilo je nekega dne iz- nenada padel obisk iz Ljubljane. Tista vdova je bila. Prišla je in se v nekaj trenutkih napravila strašno domača. Tako domača, da je Nanta kar gledal. »Veš, »Nanta,« je zagastolela kakor ptičica — v Ljubljani sta se bila pobratila — »veš, to sobo bova preuredila v lepo spalnico. Po- stelje bova postavila na dno sobe. kjer so knjige. Knjig je preveč. Nekaj jih bova dala na malo po- lico, veš, tiste z lepimi hrbti, druge pa na podstrešje. Drugo sobo, kjer imaš delavnico, pa bova spremenila v sprejemnico. Vso šaro bova prodala. Ali se spodobi, da se kot inlektualec ukvarjaš s tem? Ce se bo pri hiši kaj pokvarilo, bova poklicala obrtnika. Tudi prns;tor nred hišo bova preuredila. Glej. tista dva jagnedp nreveč za^^rh^ata ra^^led na mesto. Posekala iu bova ...« »Kaj?« ie vzrojil Nanta. »jag- njede mislite posekati, tako? In ne mislite posekati, tako? Tn knjige na podstrešie? In poročila ."^e bova. kai ne? In moio nen- ziio bi radi. kai ne? Vi ste stari 4!5, jaz lih bom kmalu 70. Še ne- kai let in T^^^i^+ali hi bi^^^a rso^edt- nica z rento, ki bi vam omogo- čila miren večer življenja. Tako špekulirate. Spregledal sem vas. Svetujem vam, da še vrnete v Ljubljano in se spet posvetite svojemu delu v modnem salonu, kjer ste zaposleni.« Obisk iz Ljubljane je s pri- mernimi ogorčenimi opazkami o Nantovi nevljudnosti in celo ne- hvaležnosti odšel proti ptujski postaji, da se s prvim vlakom odpelje domov, Nanta pa je za- čel v svoji delavnici s tžko jezno prizadevnostjo piliti kos železa, da so letele iskre daleč naokrog. Tako se je rešil Nanta iz ve- like nevarnosti, da bi postal na jesen svojega življenja spet za- konski možiček. V tem razpoloženju ga je pred nekaj tedni našlo povabilo pri- jatelja iz Haloz, naj ga obišče. Nanta je šel. Zvedel sem, da je kar zadovoljen. Dokler so bile še gobe, jih je kot izkušen gobar vsak dan nabral poln predpas- nik. Zdaj pomaga prijatel.ju obi- rati jabolka, klatiti kostanje, ob trgatvi pa bo po svojih močeh pomagal v goricah in zvečer na praši. Ob preprosti hrani in kozarcu vina ali jabolčnika pre- življa lepše počitnice, kakor so bile tiste v Ljubljani. »Hvala.« pravim Tonču, ko je končal svoje pripovedovanje, »hvala za zanimive vesti Veseli me. da je Nanta živ in da ga ni pogoltnila apoteka. Sporočil bom veselo novico o Kukcu vsem. ki so se zanimali za njegovo usodo. Le nekaj bi ,te še vprašal. Kaj pa njegovo pero. bo .5e kaj na- pisalo za naš Ptujski tednik?« »Ja. to pa ni^?a vprašal.« odvrnil Tonč. Ta^-"^ ^'?> ?e po- slovila. Stanko Vtič STRAN I PTUJSKI TEDiriK PTUJ DNE 23. OKTOBRA 1959 Zadružništvo — podlaga danskega kmetijstva Med skandinavskimi deželami, h katerim prištevamo poleg Norve- ške in Švedske ter Finske tudi Dansko, je ta najbolj južna ter jo loči od prvega sk.nndinavskega polotoka morska ožina Skagerak in Kategat. Dežela ima nekaj nad 43.000 kv. km površine in okrog 4,500.000 prebivalcev. Prvi vtis, ki ga dobi tujec, ko obišče to deželo je, da je tu »vse kakor iz škatlji- ce«. Kasneje bo pri natančnej- šem ogledovanju spoznal, da ima- jo t^jdi Danci svoje probleme in vsakdanje skrbi in da ni vse zlato kar se sveti. Vendar pa bo prvi vtis skoraj gotovo ostal. Gladke asfaltirane ceste, rodovitna polja, pašniki, ograjeni z električno žico; težko bi našli na danskem zane- marjeno hišo, pcurejen vrt, ali umazano dvorišče . . . Danska ima visoko razvito kme- ti jst\'o. V tem pogledu je med pr- vimi dr.žavami na svetu. Njen vzpon se je začel tam ne- kje po letu 1864, ko je imela Dan- ska poslednjo vojno v svoji zgo- dovini. V boju z Nemčijo je doži- vela hud poraz in izgubila velik del zeml,ie. Da bi si opomogli od zaostalosti in se izkopali iz rev- ščine, Id jo je povzročila vojna, so .se pričeli danski kmetje zdru- ževati v zadruge. Do tedaj je ime- la dansko poljedelstvo v rokah le peščica veleposestnikov. Ti so prodali svoje pridelke v tujino, predvsem v Veliko Britanijo in slu^dli mastne denarje. Mali proizvajalci seveda niso mogli vsak zase uspešno nastopati na tržišču, zlasti pa še v tujini. Da bi se mogli postaviti v vrsto z veleposestniki, so ustanovili za- drugo, zbrali skupaj svoje pridel- ke in jih poslali na trg v večjih količinah. Od tedaj naprej velepo- sestnik ni bil več edini, ki je mo- gel prodajati kmetijske pridelke na del-velo in sklepati velike po- godbe. V isti vrsti z njim je stala zadruga in njeni predstavniki so nudili prav tako velike in še več- je količine blaga, kot ga je mogel nuditi veliki zemljiški gospod. Kmetje so spoznali, da jim je z novim načinom več ali manj po- polnoma zagotovljena prodaja nji- hovega blaga. Zato so se zadruge razširile po vsej Daaski in danes skoro ni več kmetovalca v deželi, da ne bi bil vključen vanjo. Kmet- je so zgradili z lastnimi sredstvi zadružne mlekarne za izdelavo vseh vrst mlečnih izdelkov in klavnice za predelavo mesa. Veleposestva so pričela polagoma izumirati. Danski parlament je iz- dal zakon, po katerem ima država predkupno pravico za vsako vele- posestvo. Če ga hoče lastnik pro- dati, ga mora najprej ponuditi dr- žavi. Ta ga navadno kupi in raz- proda manjšim kmetovalcem. Danski kmetje imajo povprečno 10 do 15 ha plodne zemlje. Obde- lovanje je večinoma mehanizira- no. Toda mehanizacija danskega kmetijstva je zahtevala precejšnja sredstva in tako se je zgodilo, da je veliko število, posebno manjših kmetov zabredlo v dolgove. Sodi- jo, da je polovica celokupnega premoženja danskih kmetov v ro- kah upnikov. S tem vprašanjem se je ukvarjala tudi že vladna Soci- aldemokratska stranka. Predlagala je, naj bi država nacionalizirala obdelovalno površino v deželi. Za- nimivo je, da se kmetje niso upi- rali njenemu predlogu. Menili so, da bi se laže izmotali iz neprijet- nega položaja, če bi postala zem- lja last države, kar bi omogočilo še večji razvoj. Danci imajo dobro lastnost: ni- kdar ne vztrajajo za vsal'>-Primorskega dnev- nika« bodo taki napad možni vse dotlej, dokler ne bo italijanski pa^rlament ratificiran londonskega sporazuma. Kaj pomenijo imena? če nam prevedejo kitajska in japonska imena, se nasmehnemo, kaj vse pomenijo. Mislite, da je z našimi drugače. Naša imena tudi vsa nekaj pomenijo. Slovanska ne bomo naštevali, pač pa druga: Iz latinščine: Anton (predpostav- ljeni), Ignac (ognjevit), Maks (naj- večji), Pavel (majhen), Veronika (tista, ki prinaša zmago) ... Iz grščine: Andrej (možat), Bar- bara (tujka), Jurij (kmet), Marga- reta (biser), Katarina (čista), Niko- la (zmagovalec nad ljudstvi), Tere- za (žena-lovec), Sofija (razumni- ca)... Razno: Suzana (lilija) hebre.jsko, Gašper (zakladnik) perzijsko, Lora (bog je moja luč) arabsko, Selma (mirna) arabsko. Življenje v Blejskem jezeru Ime Blejskega jezera se nahaja na straneh vseh časnikov na svetu zaradi letošnjega turnirja kandi- datov za naslov svetovnega prva- ka v šahu. S tem si je še bolj po- večalo tudi turistični sloves. In prav zaradi turističnega prometa, ki je iz leta v leto večji, so nanj obrnjene mislr in načrti naših bio- logov 'n hidrologov. Vanj se nam- reč vsak dan zlivajo velike koli- čine odpadne vode in je zato v nevarnosti, da bo ostalo brez ži- valskega sveta. V njegovih vodah je iz leta v leto manj kisika, brez katerega življenje ni mogoče. Slovenski strokovnjak že vrsto let proučujejo možnosti, da bi preprečili odmiranje živailskih vrst v Ble.jskem jezeru. Tako pred^la- gajio. da bt s tunelom povezali jezero s Savo Bohinjko. Po dru- gem predlogu, ki ga proučujejo v uprav' za vodno gospodarstvo Slovenije m Inštituta za sanitarno hidrologjo, naj bi jezero osvežili z vedo reke Radovne, ki teče po znani vintgarski dolini. Rado\'na namreč, ki se izliva v Savo Do- linko, je že nekdaj tekla {>o dol- ni, v kateri se sedaj nahaja Blej- sko jezero. Pričakovati je, da se bodo stro- loovnjak.! že letos odločili, kako naj b; rešili Blejsko jezero »bio- loške smrti«. Dekleto imajo več kurjih očj kot fantje Kurjih očes in otiščancev na no- gah ni mogoče pripisovati le sla- bim Sfevljem, temveč predvsem podedovanim lastnostim posamez- nikov, zatrjuje londonski zdravnik dr. Loyd, ki je objavil članek v »Družinskem zdravniku«, glasilu britanskega zdravniškega društva. Po njegovem mnenju dobijo kur- ja očesa in otiščance večinoma že mladi ljudje, in sicer dekleta mnogo pogosteje kot fantje. nenavadna foMoma skispina V kavkaški republiki Abnaziji im.aio kaj nenavadno folklorno skupino, ki je prav gotovo edina te vrste na vsem svetu. Skupina se imenuje »Zbor stoleinikov« in šteje 25 članov, ki imajo skupno 2G00 let in še nekaj več. Najmlajši zborovski član ima 70 let, najsta- rejši, Anton Pil.ia, pa je pred kratkim dopolnil 111 let. Še dru- gih devet je tudi prekoračilo po 100 let starosti. Program te folklorne skupine je tudi nekaj posebnega in zelo pe- ster. Na sporedu imajo 12 narod- nih abhaških in drugih plesov sov- jetskih narodov ter 60 abhaških narodnih pesmi. Večina pesm.i, ki jih imajo na sporedu na svojih koncertih, so zložili sami člani te- ga nenavadnega zbora. Cenena surovina zcs papir Izrael porabi zelo veliko papir- ja, toda doslej je moral vsega uvažati. Glede na število prebi- valcev je ta država f>o številu let- no objavljenih knjig na tretjem mestu na svetu. — Izraelski in- ženirji so poskušali najrazličnejše stvari, zdaj pa zatrdno obetajo, da si bodo pemagali. Pap r bodo namreč izdelcvaii iz korusmih stebel. Izšel je tretji zvezek o Oswieolmu Državni poljski muzej Oswiecim, ki se nahaja na prostoru zloglas- nega koncentracijskega taborišča, v katerem so hitlerjevski kiavci pom-oril: milijone žena, mož in ctrok. so začetne besede tretjega zvezka dokumentov o Oswiecimu. Ta tretji zvezek, ki je pravkar izšel na svetlo, obravnava dogod- ke iz leta 1943, kt so se odigrali na področju taborišča, ki so mu rekli Treblinka. Zvezek obsega samo dokumentirano gradivo z nizom faksimil ranih dokumentov. Jeriha ni več najstarejša Francoski arheolog Jean Perrot, vodja francoske arheološke misije v Izraelu, je odkril v Galileji pri Malahi zelo staro naselje. Sodi, da je to najstarejše naselje na Sred- njem vzhodu. Po najdenih ostan- kih zelo natančno sklepa, kakšna je bila podoba nekdanjega mesta. Dognal je, kje so bile stanovanj- ske hiše, potem delavnice in kraj pokopališča. Člani arheološke sku- pine so prepričani, da je novo od- krito mesto še starejše od Jerihe, za katero menijo arheologi, da je najstarejše mesto na Srednjem Vzhodu. Jubilej poštne dopisnice Pred devetdesetimi leti, 1. ok- tobra 1869. leta, je v Budimpešti izšla prva poštna dopisnica na svetu. Tedaj je dopisnica pred- stavljala običajno tiskovino v pošt- nem prometu, ker kuverta tedaj še ni bila razširjena. Kot vsaka tiskovina je tudi dopisnica imela v začetkvi .svoje nasprotnike, a je kmalu dobila veliko število prista- šev, in je tako prišla v splošno uporabo, najprej v Budimpešti, zatem pa tudi na Dunaju. Po poštnem Kongresu v Bernu 1875. leta je dopisnica prišla v medna- rodni poštni promet. NAJMANJŠA DRŽAVA NA SVETU Najmanjših držav na svetu je pravzaprav več. Država }e laihko najmanjša po svoji površini, po številu prebivalstva al: pa po obojem hkrati. Ko govorimo o p>ojmu države, se moramo zave- dati, da zlasti pn majhnih drža- vah obstajajo velike razlitke v njihovem državnem organt^mu in funkciji. Površinsko n po prebivalstvu je nedvomno najmanjša država Vatikan — katere teritorij zavze- ma majhen del Rima. Vatikanska država ima 0.45 kv. kilometrov in šteje okrog 1000 prebivalcev. Vendar pa ta država nima t- stega pc^mena n tiste funkcije, kot jih majo ostale države. Tu je sred šče katoliške cerkvene oblast! in ostanek nekdanje pa- peške države Skoro vsi prebvai- ci Vatikana so doseljeni m roje- ni izven te države. Ker je de' R ma, je najgosteje naseliena država na svetu, saj šteje 2330 nrebivalcev na kv. kilometer. Prometno omrežje Vatikana je sestavn.i del uličnega sistema Rima. Po velikosti je druga najmanj- ša držaiva Momeco, roed Francijo in Italijo, ki niie^i 1,5 kv. kilo- metra in šteje 25:000 prebival- cev, po številu prebivalstva je pa druga najmanjša država San Ma- rino v severni Italiij/, ki šteje 15 tiisoč prebivalcev in ima 61 k v. kilometrov p>ovrš«ne. Kot znano je Monaco pod dr- žavno zaščito Francije. Knez Ra- nrer, ki je poročil ameriško film- sko -gralko Grace Keilv, 'zvaja oblast preko narodnega in držav- nega sveta in kabineta. Skoz' državo peljeta obalna železnica in cesta. San Marmo je, kot rečeno, v severni Ita^ij . Oblast predstavlja zakc^noda-in^ skuošč-lnaVelki: svet. ki šteje 60 članov. Na čelu drža- ve sta vo'jena reoenta. Električ- na železnica novezuie San Mari- no s nristan ščem Rimin, na Ja- dranski oba'- Mum za akadeiifske sestave »Partizan« Slovenije, zveza za tele.sno vzgojo, razpisuje natečaj sestav za telovadne akademije. Natečaja se lahko udeleži vsak državljan-ka FLRJ. Akademijska sestava je lahko namenjena za te-le oddelke: 1. za moško deco, 2. za žensko deco, 3. za pionirje, 4. za pionirke, 5. za mladince, 6. za m'ladinke, 7. za člane, 8. za članice, 9. za mešane skupine (f>o spolu ali starosti). Sestava je lahko prosta vaja (brez orodja) ali vaja z orodjem (na primer s kiji) ali na orodju. Sestava mora: a) po v.se'bini, obliki in metodi ustrezati starostnemu oddelku oz. skupini, ki ji je namenjena; b) biti fiziolo>ško pravilna; c) ustrezati prostoru, ki je 10 metrov širok in 8 metrov globok; d) imeti glasbeno spremljavo. Na natečaju ne morejo sodelo- vati avtorji z vajami, ki so že bile javno prikazane. I. Sestavljalec mora predložiti svoje delo spisano, in sicer v te- lovadnem, strokovnem jeziku. Ob- enem m.ora predložiti tudi kla- virsko partituro za glasbeno spremljavo. Natečajnik mora poslati svoje delo Partizanu Slovenije, zvezi za telesno vzgojo, Ljubljana, poštni predal št. 174, najkasneje do dne 1. februarja 1960. Avtor mora biti do 15. febru- arja 1960 pripravljen, da bo na zahtevo ocenjevalne komisije Partizana Slovenije prikazal svoje delo v Ljubljani z ustrezno sku- pino telovadcev in telovadk. Predložena dela bo ocenila po- sebna komisija Partizana Slove- nije. Partizan Slovenije bo priznal najbolje ocenjenim sestavam sle- deče nagrade: I. SO^^OOO din, II 50.000 din, in 30.000 din. n. Na natečaju lahko sodeluje- jo tudi začetniki-ce, sestavljalci- sestavljalke, ki niso vešči pisanja telovadno strokovnega jezika. Tak nateča.jnik-ca prijavi samo svoje delo do roka, kakor je že zgoraj navedeno, pripravi svo^jo skupino do določenega roka, ki je nave- den v tem razpisu. Najbolje ocenjene sestave od sestavljalcev, ki se udeleže tega natečaja pod II., bo Partizan Slo- venije nagradil: I. 8000 din, II ?noo din. III. 3000 din. Vsi ostali pogoji za udeležence natečaja pod 11. pa so isti kot za udeležence pod I. tega natečaja. PARTIZAN SLOVENIJE LEP USPEH NOGOMETAŠEV DRAVE Drava-Kovlnor (Maribor) 2:0 (1:0)^ v nedeljo je bila odigrana pr- venstvena nogometna tekma med Kovinarjem iz Maribora in doma- čo Dravo Stara rivala sta se se- stala v najmočnejših postavah. Zaradi srečanja na domačem te- renu je vladalo veliko zanima- nje. Na stadionu Drave se je zbra- lo okrog 400 gledalcev. Domačini so nastopili v postavi: Kramber- ger,, Markovič, Vogrinčič, Mušič, Strehar, Artenjak, Sirec I, Erha- tič. Mesaric, Sirec II in Kovač. To- krat je šlo za to, kdo bo prvak jesenskega dela tekmovanja v mariborski podzvezi. To je bila borba za dragocene točke, ker sta ekipi imeli ^nako število točk. Kovinar pa boljšo razliko v golih. Igra je bila tipično prvenstve- na. Lepi. prodori napadalcev Dra- ve so bili v začetku neefektni, medtem ko so gostje levje bra- nili sTOje svetišče. Domačini so neprestano oblegali 16.-metrski prostor gostov, toda streli napa- dalcev so šli visoko čez vrata. Tako .so zamudili več lepih pri- ložnosti, vendar je v 10. minuti Mesaric spremenil žogi smer in neubranljivo streljal mimo ne- močnega vratarja. Do konca pol- časa so domačini zamudili še ne- kaj zrelih priložnosti in streli Kovača, Šireca in Erhatiča so bili usmerjeni preko ali mimo sveti- šča. Tudi gostje so se proti koncu polčasa otresli napadov in pričeli s protinapadi, ki jih je dobra do- mača obramba v kali zatria. V drugem polčasu so uporni Kovinarji na vsak način hoteli E>ravo prisiliti k predaji. Te ne- varnosti pa je domača obramiba pred svojimi vrati odstranjevala. Toda kmalu so domačini prevzeli iniciativo in d'0segli po Širecu II še drugi gol in s tem povišali re- 2ailtat, ki je ostal do konca tek- me nespremenjen. Gostje so kljub sprejetemu golu pritisnili doma- čine v obrambo. Igralci Drave so v drugem poilčasu igrali z deise- timi igralci, ker se je Vogrinčič poškodoval. Kljub temu desetori- ca n; kJonila in se je z največjo požrtvovalnost.jo borila do fccKnca tekme. Zmaga Drave je zaslužena. Najboljši na terenu je bi krateč Artenjak. S to zmago je Drava zaseiSa prvo mesto na tabeli, sledi .^&Hni- nij iz Kidričevega ter Kovinar. To je ve'ik uspeh obeh domačih ri^ valov, posebej še, če poniisTiTno, da sta ekipi h^i še pred. kradcim na dnu tabele. V prvenstveni pionirski nogo- metni tekmi med Aluminijem m Dravo iz Ptuja, ki je bila odigra- na v nedeljo, so zmagaili boljši ptujski pionirji, ki so visoko po- razili goste z rezultatom 8:1 (2:1). Agilni so postali nogometaši sindikalne podružnice Avtoopre- me, ki so v nedel.jo v predtekmi prikazali lep in koristen nogo- met. Dobro moštvo Avtoopreme .ie brez velikih težav premagalo drugo moštvo Drave z rezultatorn 3:1. Pa. Tradicija ptujskih roko- metašev se nadaljuje člani MTT —Drava 25:14 (11:8) Na izredno slabem igrišču MTT sta se v nedeljo v zadnjem kolu pomerili rokometni ekipi Drave iz Ptuja in članov MTT. Tekma je bila nezanimiva. Gostje so igrali preveč ležerno, dočim so se do- mači odlikovali s kolektivno igro. ki je bila dokaj efektna. Sodnik Levstik je sodil podpovpreCTio, saj včasih ni vedel pravilno reagirati. Rezultat je realen. S tem je tudi končan jesenski del tekmovanja. MLADINKE: Moribor-Drava 3:2 v prvenstveni tekmi sta se sre- čali ekipi mladink Maribora in Drave. Igra je bila povsem ena- kovredna. Igralke Drave pa so bi- le premalo uspešne v streljanju na gol, zato se jim je zmaga iz- muznila iz rok. Z malo več sreče bi gostje dobile dve dragoceni točki, ki pa sta žal ostali v Mari- boru. MLADINCI: Kovinor-Drava 17:5 (8:2) Mladinci Drave so gostovali pri Kovinarju v Mariboru. Tokrat smo pričakovali, da bodo ponovili uspeh iz Ptuja, toda bilo je povsem dru- gače. Ekipi sta bili enakovredni, vendar so gostje pokazali premalo kolektivne igre in prepiri na igri- šču res niso porok za uspeh. Ta poraz lahko pripišejo sebi. delno pa tudi sodniku, ki ni zadovoljil. Vajenci - najboljši Pretekli teden je bil v Ptuju od- igran troboj v počastitev 40. ob- letnice ZKJ. Tekmovanje je hUo v odbojki, nogometu in malent ro- kometu. Sodelovale so ekipa-.gim- nazije, vajenske šole in pripadni- kov JLA. Prvi dan so se pomerili v ma- lem rokometu. Favoriti so bili gimnazijci, saj je večina včlanjaia pri RK »Drava«. Tekme so bile iz- redno borbene in vse ekipe so bi- le do skrajnosti požtrvovalne. Sod. Zupane pa nikakor ni zadovoljil, ker je večkrat brez potrebe preki- njal igro. Končna razvrstitev: 1. Gimnazija 2 2 O O 14:8 2. Vaj. šola 2 1 O O 14:13 3. JLA 2 0 0 2 9:16 Sledilo je tekmovanje v odbojki. Igra je bila zelo slaba. Zadovoljila je edino ekipa JLA z lepo kolek- tivno ampak premalo efektno igro, tako da so zasedli le drugo mesto. Končna razvrstitev: 1. Vaj. šola 2 2 O O 6:1 2. JLA 2 10 1 4:3 3. Gimnazija 2 O O 2 0:6 Sodil je dobro Ljubeč. V nogometu so bili najuspeš- nejši pripadniki JLA, ki so v od- ločilni tekmi premagali Vaj. šolo s streljanjem enajstmetrovk. Končna razvrstitev: 1. JLA 2 O O 2 5:2 2. Vaj. šola 2 1 O 1 7:3 3. Gimnazija 2 O O 2 0:7 PRVOVRSTNE SADIKE črnega ri- beza prodam po najnižji dnevni ceni. Interesenti, oglasite se takoj! Janko Rožmarin, Mar- kovci 28 pri Ptuju. ZIDANI ŠTEDILNIK, desni, s plo- ščicami, dva pečnjaka, bakre- ni kctiiček m dinamo prodam. Naslov v upravi. DVE NOVI VSELJIVI HIŠI v bli- žin- Kidričevega prodam. Aiojz Kirfciš, Starošince 7, Cirkovci. STENSKO URO JUNGHANS s pol- bit.jem. de-bro ohranjeno, pro- dam. Ogled pri urarju Glaserju, Ptuj. POGONSKI MOTOR 6 KS, takoj uporaben, predam. — Naslov v upravi. RADIO, odlično ohranjen, pro- dam. Naslov v upravi lista. ŽENSKO KOLO prodam za 13 OOO din. Naslov v upravi. KUHINJSKO KREDENCO, sko- raj novo, in električni štedil- nik prodam. Naslov v upravi. LEPO OTROŠKO POSTELJO ku- pim Naslov v upVavi. Obvestilo Tudi letos bo delovala med zim- skimi meseci na osnovni šoli »Jo- žeta Lacka« (Mladika) kmetijsko- gospodarska šola. Vabimo kmečko mladino (predvsem one, ki so ro- jeni leta 1941, 1942, 1943), da se vpišejo v čim večjem številu. V pcštev pridejo mladinci in mladinke iz okoliških vasi mesta Ptuja. Vpišejo pa se lahko tudi starejši ljudje, ki se hočejo iz- popolnjevati v kmeti,iskih vedah. Vpis bo v torek, 27. oktobra, v sredo. 28. oktobra, in- v četrtek, 29. oktobra, od 8. do 10. ure v piserni osnovne šole. Pouk je brezplačen. Začetek pouka bo v sredo, 5. novembra 1959, ob 16. uri v Mladiki. Upraviteljstvo kgš NOVI NAROČNIKI »Ptujskega tedna« Anton Ketiš, Ptuj; Ivan Hrga, -Juršinci; Janez Majcen, Juršinci; Alojz Drakšič, V. p. Niš; Andrej Požar, Ptujska gora; Jožef Foršt- narič, Markovci; Janez Sauperl, Trnovska vas; Marija Zavec, Koper; Ivan Korošec, Moškanjci; Slavko Majcen, V. p. Črnomelj. Izda.1a »Ptujski rudnik« Direktor Ivan Kranjčlč Urejuj* odbor Odgovorn ir.*