28. štev.
gj----
V Ljubljani, četrtek 30. januvarja 1919,
II. leto.
:/elja v Ljubljani:
*io leto	.	K	56-_
?ol leta .	.	.	„	28—
!-atrt leta .	,	.	„	u-_
sa mesec.	.	.	„ 4-70
Velja po pošti s
s« celo Jeto naprej	K 60*— '
«pol leta	„	,30--
*a četrt leta	„	„ 15-—
<a en mesec	,	, 5-_
Na pismene naročbebr« pošlljatve denarja 8e ae moremo ozirati.
Naročniki naj pošljejo nnroinino OST* po n»< izniči,
Oglasi se računajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 63 mm Širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust.
KJsars^Justfr^-sri1!:	IzhaJ'a vsak dan zjutraj.
==“	"	■	"	Posamezna številka velja BO vinarjev.
Telefon Štev, 360.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. ee naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. - Dopisi naj se franki rajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Po mariborski tragediji.
Nemška zavijanja. Maribor, 28. januvarja. (Lj. k. u.) General Maister je sprejel danes od nemško-štajerske deželne vlade nastopno protestno brzojavko: Protestiram najostreje proti aretaciji oseb, ki so zbirale vprašalne pole o državni pripadnosti in opozarjam na to, da je firzavni pravdnik v Mariboru izrecno •zjavil, da je zbiranje izjav dopustno.
sem podpolkovnika Milesa obvestil
0	?retacijah, je izrazil zaradi tega svoje °bzalovanje. Ako vsi, ki so bili iz ?menjenega vzroka aretirani ne bodo 'Opuščeni v dveh dneh na svobodo, 1 Pridržujem enake ukrepe proti Jugoslovanom bivajočim v Gradcu.
“rosim za brzojavni odgovor. — De-glavar dr. pl. Kaan. — General Maister je odgovoril: Na Vašo brzojavko Vam naznanjam, da se zaradi zbiranja vprašalnih pol ne nahaja nihte v zaporu. — General Maister.
Maribor, 28. janavarja. (Lj. k. u ) .a trditev nemško-štajerske deželne m ^ Gradcu, da je državni pravdnik v Mariboru baje označil zbiranje vpra-p. 1 P°* ^ot dopustno, je izjavil dr. JJraselli, da nikomur ni rekel, da bi bilo zbiranje, izjav dovoljeno. Svoje-casno je govoril z dr. Kaanom zaradi zbiranja podpisov za Nemško Avstrijo, ki se je vršilo v Schlossbergu pred zasedbo kraja po jugoslovanskih četah in ga označil kot nekaznjivo. Kar se tiče obžalovanja, ki ga je baje izrekel ameriški podpolkovnik Miles v tej zadevi, more biti merodajna edinole njegova lastna izjava proti okrajnemu glavarju dr. Lajnšiču, ki se glasi kakor znano: Izjavljam vam, da se vrši štetje glasov za Nemško Avstrijo alil proti njej, katero so vprizorili Nemci baje na povelje ameriške komisije, popol-brez moje vednosti. Izjavljam, da nisem dal nikdar kakega povelja za tako štetje, ki je, kakor more uvideti vsak resen in pameten človek, popolnoma brezpomembno. (Op. uredništva. Iz teh falsificiranih izjav, ki se jih poslužuje deželna vlada Nemške Štajerske v dosego svojih, za vsakega poplnoma
jasnih in prozornih ciljev, je pač razvidno, da se tudi Nemška Avstrija ne more otresti staro-avstrijskega sistema in se ravna po proslulem in nemoralnem geslu, da namen posvečuje sredstvo.
Izjemno stanje proglašeno.
Maribor, 28. januvarja. (Lj. k. u.) Z ozirom na včerajšnje dogodke je izdal general Maister nastopno odredbo: Prebivalstvu! Včeraj, dne 27. prosinca 1919 se je mudila v Mariboru ameriška komisija pod vodstvom podpolkovnika Milesa. To priliko je uporabilo nemško prebivalstvo Maribora in tudi druge osebe mojega območja za skrbno organizirane demonstracije proti Jugoslaviji. Jaz sem sicer [podpolkovniku Milesu obljubil, da ne bom nastopal v nobenem oziru proti demonstrantom, kolikor to ni potrebno za vzdržavanje javnega reda in miru. Proti eni popoldne pa so kolovodje množico na glavnem trgu nahujskali k izgredom zoper moje varnostne organe, pri čemer so se na zavraten način oddali streli proti jugoslovanskim stražam. To dejstvo je uradno ugotovljeno. Ker pomenijo ta sovražna dejanja zoper mojo vlado upor, ki se mora strogo ločiti od omenjenih demonstracij, in ker ne trpim njih ponovitve in jih hočem brezpogojno zatreti, odrejam sporazumno z oblastmi SHS za Maribor:
1.	Gostilne in kavarne se zaprejo ob osmih zvečer. 2. Točenje alkoholnih pijač v gostilnah in kavarnah je brezpogojno prepovedano. — Prestopek prepovedi pod 1 in 2 se kaznuje s takolšnjo odtegnitvijo obrtne koncesije.-
3.	Gledališča in oba kinematografa ostanejo do nadaljne odredbe zaprti. Vsake vrste prireditve (plesne zabave, predavanja, koncerti i. dr.) se prepovedujejo. 4. Hišna vrata morajo biti ob šestih zvečer zaprta. 5. Po osmih zvečer ne sme nobena civilna oseba zapustiti hiše: izvzeti so uradni posli. Uradne osebe se morajo v vsakem slučaju izkazati z legitimacijo, ki jo je izdala predstojna SHS oblast. Orožje
vseh vrst se mora oddati v dravski vojašnici do jutri ob dveh popoldne. Vsi orožni listi se razveljavljajo. Kdor prestopi določila pod 5 in 0 se takoj aretira. — Ker so se udeležili demonstracije tudi nekdanji avstrijski častniki nemške narodnosti, oziroma se-danjienemško-avstrijski častniki, ki jih trpim v Mariboru, zapovedujem, da morajo te osebe brezpogojno zapustiti Maribor do 30. t. m. opoldne in okoliš okrajnega glavarstva Maribor, Ljutomer, Ptuj, Slovenji Gradec do 1. svečana opoldne, bodisi da se nahajajo v mojem območju stalno ali začasno. Kdor izmed imenovanih oseb se bo po preteku tega roka nahajal še v prepovedanem kraju, se iztira čez severno mejo mojega območja. Glede uradništva nemške narodnosti, tako že. odpuščenega, tako še v službi se nahajajočega, si pridržujem slične odredbe, kakor hitro se ugotovi njih aktivna udeležba pri dogodkih včerajšnjega dne. Moji organi bodo nadzorovali izvršitev teh odredb. V Mariboru dne 28. prosinca 1919. General Maister.
Pogreb žrtev.
Maribor, 29. jan. (Lj. k. u.) Danes popoldne je bil pogreb treh žrtev zadnjih mariborskih dogodkov. Dve ste bili pokopani v Pobrežju, era v Studencih. Vojaške oblasti so ukrenile vse potrebno za vzdrževanje reda in miru, ki se pa ni kalil. Jutri se vrši ob istem času, ob pol 3. uri popoldne pogreb nadaljnih 4 žrtev.
Na škofijski palači ni bilo zastave.
Maribor, 29. jan. (Lj. k. u.) Poroča se nam, da pri zadnjih izgredih niso bile izobešene na škofijski palači nobene zastave.
Pobijanje šip Slovencem. -J)b; metavanje in trganje naše zastave.
Maribor, 28. januvarja. (Lj. k. u.) Včerajšnje demonstracije karakterizira tudi pobijanje šip na slovenskih hišah, na Mestnem domu in na duhovnem semenišču. Des.onstrantje so se norčevali iz Slovencev, češ da je Maribor sedaj zopet nemški. Državno zastavo, jo je izobesil zasebnik, so obme-
tavali s snegom in jo skušali strgati raz drog. Nemško ljudsko- in srednješolsko učiteljstvo je že v šoli delilo nemške trakove in deloma privedlo cele razrede na demonstracijo, deloma nasujskalo mladino in izdalo navodila za obnašanje med demonstracijo. Žrtve tega hujskanja so bile: dva ranjena realca in en ranjen gimnazijec.
Nemški oficirji in visokošolci med izgredniki.
Maribor, 28. januvarja. (Lj. k. u.) Demonstracije so se udeležili v velikem številu tudi nemški častniki in nemški visokošolci iz Gradca. Da oblasti niso imele namena nastopiti proti mirni demonstraciji, dokazuje pač najbolj dejstvo, da niso pozvale vojaštva oziroma redarstva, dokler demonstracije niso dobile oblike izgredov. Po pričah je ugotovljeno, da so se iz množice, ki je navalila na Mestni dom, slišali vzpodbujajoči klici: Kar naprej! Saj streljajo v zrak! Nič se ne bojte v zrak streljajo 1 Posledica tega pozivanja je bila, da se tolpa po prvi salvi, ki je bila oddana v zrak ni umaknila, temveč pritiskala naprej proti Mest-nemfi domu.
V	Mariboru vlada mir.
Maribor, 28. jan. (Lj. k. u.) Po včerajšnjih izgredih se mir doslej ni več kalil.
Ameriška misija dospela v Velikovec.
Maribor, 28. jan. (Lj. k. u.) Nocoj ob pol osmih je dospela ameriška komisija v štirih avtomobilih v Velikovec.
Poročnik Kristan pobegnil iz nemškega ujetništva.
Maribor, 28. jan. (Lj. k. u.) Poročnik Kristan, ki je bil pred enim mesecem zajet po koroških tolpah, je utekel iz ujetništva in se povrnil danes v Velikovec.
Zahtevajte .Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte novih naročnikov/
10. nadaljevanje.
VLADIMIR LEVSTIK.
Višnjeva repatica.
Pravilni, še zdaj prijetni obraz gospe profesorjeve se je zgenil v trpko prezirnem nasmešku. Hči trškega zdravnika, je imela samostansko, ali za svoje čase vzorno vzgojo, dočim je bil profesor kmetski Sln z vsemi napakami, ki rade uspevajo pod slamnato streho; in Peter, kakor rad jo je pital zdaj z Neotesanim štorom, ki je ugonobil njegovo prihod-njost, se je takrat vneto dušil, da je neskočno višja *n boljša od njega.
»Moje življenje je šlo po vodi, toda Vidina mladost se mi smili!« je napeljala besedo na hčer. »Vsak dan to mučenje! Kreg in prošnja, punt in pokorščina — vse je bob v steno; druge imajo v žalosti več veselja nego moja, kadar je najsrečnejši dan. Zmerom tiči med zidovjem, nikamor ne sme, komaj katerikrat v gledišče; tovarišic ji skoraj ne pusti imeti, namesto igre in šale jo ubija z latinščino in kaj vem s čim. Ali so to dekliška leta?«
Križaj je sočutno kimal, sklepaje roke med koleni.
»Karkoli sem poizkušala, se je izjalovilo,« je povzela gospa. »Devetnajst let že bijem boj brez upa zmage,^ zakaj Pohlin se je izpremenil še tisto jesen Po najini poroki, dve leti pred Vidinim rojstvom,
a,	ljubi Križaj, bili so časi, ko sem napenjala porne strune; mlada žena se ne vda brez boja v ojo usodo... Vse zaman; moji upi, da se kdaj rne, so zdavnaj pokopani. Ali Vido mu hočem
iztrgati, njo moram rešiti tega življenja; moja dolž-žnost je — nje nima pravice teptati!« je vzkliknila s pridušeno strastjo ter naglo umolknila.
Suplentov pogled je zasačil v njenih črtah bežno senco misli, katere mu ni povedala; nehote se je spomnil govoric, da je Ana Pohlinova po letu dni zakonskega iztreznenja iskala tolažbe v objemih mladega študenta, ki je pozneje umrl gladti na Dunaju.
»Težka naloga!« je dejal, da bi nekaj rekel, in ustavil oko na njenih drhtečih ustnicah.
»Da, težka,« je ponovila, gledaje ga negotovo, kakor bi čakala, da zine še kaj. »Stokrat sem vstala s trdnim namenom, da naju večer ne najde več pod to streho! Sredstev nama ne bi manjkalo; profesor nima ničesar, in Vidina dota je moj denar ... Ali to bi bila morala storiti odkraja, ko je bil'čas; s štiridesetimi leti ženska ne začne novega življenja. Bila sem premalodušna; morda me je bilo strah jezikov, ki so v takem slučaju zmerom na moževi strani. Z eno besedo, prepozno je; moje življenje mu je zapisano — naj ga ima v božjem imenu . . . Samo za Vido gre zdaj; in pot rešitve je ena sama.«
Križaj je v zadregi vrtil palce, sluteč, kaj se bliža.
»Ena sama,« je povzela gospa. »Omožiti jo moram Jprej ko mogoče; ta misel mi gre po glavi noč in dan. Sedemnajst let ji je zdaj.«
»Zares,« se je nasmehnil suplent nerodno. »Ali vaša pot je lehko nevarna in jo utegne privesti v
l	novo suženjstvo, namesto v prostost. Vida je dekle bogate notranjosti; vsak mož ne bo pravi zanjo. Bolje bi bilo prepustiti rešitev nji sami in srečnemu slučaju.«
»Da se vtakne Pohlm še v to?« ga je živahno prebila mati. »Dve struni ne dasta vselej akorda, to vem, in zato me skrbi. Ženin se najde kmalu: čedna je, neumna ni, revna tudi ne, hvala Bogu. Toda ženin ni vse: če bi se oglasil dober, pameten fant, katerega bi se oklenila rade volje, z zaupanjem in spoštovanjem — pomisliti malce, Križaj, nasvetujte mi takšnega!«
»Jaz mislim,« je dejal odkritosrčno ter jo pogledal naravnost, »da spoštovanje, zaupanje in dobrota še ne pomenijo ljubezni. Čemu spravljati človeka s prenaglico ob največjo srečo, ki ga čaka?«
»In kije marsikoga tako strašno ukanila!« je vzdihnila Pohlinka s trpkobo, vidno misleč na lastno možitev. »Iz vas govori zakrknjen idealist; ne ugovarjajte mi, tudi jaz sem imela ideale in jih mogoče še vedno imam. Žensko srce pa, ki utriplje tudi v meni, poznam bolje od vas filozofov: Če bi moški vedeli, s kako majhnim je zadovoljno in kako brž pripravljeno ljubiti! Samo trohico gorkote mu dajte in dovolj bližine, drugega skoraj treba ni; trajna sreča pa sloni na značajih. Ali pustiva moje križe in te. žave; predolgo vas morim ž njimi, hudi boste name Kaj slišim, da se pripravljate na izkušnjo?« je priskočila, čeprav se je poznalo, da govori še zmerom
o	svoji reči. »To je lepo od vas!«	(Dalje.)
DR JANKO LESKOVEC:
Naša bol.
Spomini in utiai.
(Konec.)
Izšlo je petnajst številk »Dijaških Odmevov14, prvega izrazitega protiav-strijskega dijaškega glasila. Nekaj posebnega so bile naše govorniške vaje: v petih minutah je moral vsakdo govoriti o snovi, ki jo je določil predsednik. Prirejali so se tudi izleti v gledališče v Ljubljano, po deželi itd.
Ta naša organizacija je rodila dober sad. Iz nje izšli tovariši so nagovarjali z idealnim narodnim navdušenjem znance in prijatelje v domačem kraju. Zlasti se je postavila Brnca. Tam smo imeli krepko oporo na zavedni Urbanjevi hiši iu pri drugih narodnih domačinih. Prerano umrli gimnazijec I. Mortl je s pomočjo navdušenih fantov in deklet pripravil temelj za tamburaško društvo, ki mu je kmalu sledilo vprizarjanje na odru. Prve take predstave (zadnjo nedeljo novembra 1903) smo se vdeležili tudi beljaški dijaki in smo malo zaigrali na tamburice. S tem je pričela naša speci-jalna bol.
Dne 30. novembra 1903 je prinesla zagrizena »Villacher Zeitung" dopis iz Brnce s sledečo denunci-jantsko vsebino: Ljubeznjiva, tik ob jezikovni meji ležeča vasica Brnca je menda izbrana za glavno torišče malega narodnega boja. Ker se poizkusi hujskačev, kaliti sporazum med obema narodnostima niso posrečili, so prišli na drugo misel. Brnco treba priboriti Slovencem z umetnostjo. In proizvajalci te umetnosti? Dijački in deklice. Prejšnjo nedeljo je prišla s tem namenom k nam družba Mirovih bratcev iz Beljaka, obstoječa iz uradnikov drž. železnic in dijakov višje državne gimnazije itd.
K sreči je bil ta dan prost pouka vsled ravnateljevega godu. Le tako je bilo mogoče, da se je hitro zbral naš mali parlament in določil, kako in kaj mora vsak govoriti. Drugi dan škodoželjnost in veselje na obrazih naših nemških kolegov. Po koncu pouka zaslišanje pri ravnatelju. Vse je šlo po načrtu, le jaz sem imel sitnosti, ker se je nek igralec v igri ravnotako imenoval kakor jaz in prav težko sem ravnatelju dopovedal, da je to ime ravnotako slučajno, kakor n. pr. Rigoietto. Izmazali smo se dobro, le ukor smo dobili. Nemški »kolegi* so pričakovali mnogo hujših reči in ker se jim nade niso izpolnile, z nami sploh niso hoteli več občevati.
Začetkom leta 1904 so bile v Ledenicah ob baškem jezeru občinske volitve. Tovariš, ki je tam doma, je v zasebnem pogovoru prigovarjal znancu, naj voli slovenske kandidate »Villacher Zeitung44 ga je ovadila z imenom in pisala lažnjivo: ta nezreli fantek je agitiral, da je vera v nevarnosti. Posledica: dvanajsturni gimnazijski karcer in najslabši red v vedenju.
Tretjič tekom enega leta si nas je privoščila »Villacher Zeitung4* koncem junija leta 1904. Napad je izšel s strani naših nemških kolegov, in nas obdolžil resničnega greha, da celo v gimnaziji pred Nemci občujemo med seboj v maternem jeziku. In to predrznost — piše dopisnik — podpirajo celo Beljačani s tem, da nam baje dajejo inštrukcij in brezplačnih stanovanj. S pozivom: Drum deutsche Bttrger Villachs, keine Untersttitzung mehr den undankbaren Gasten, konča članek, ki je pa prepozno izšel, da bi nam mogel škodovati.
Mi se za napade nismo dosti zmenili in smo vztrajali pri svoji organizaciji. Prirejali smo izlete v okolico in v privatni družbi — n. pr. v gostoljubnem župnišču g. Gabrona v Skočidolu — tudi tamburali. Nazaj grede smo imeli na postaji v Pod-dravljah radi v slovenščini zahtevanega voznega listka oster nastop. Naša sreča, da vsaj to ni prišlo v liste, saj smo bili že dovolj očrnjeni.
Noben izlet nas ni napolnil s tako žalostjo, kakor oni na žegnanje v Ločah. Dobili smo par narodnih domačinov — med njimi menda sedanjega nadzornika Aichholzerja — in
zapeli nekaj pesmi. Naenkrat zbere tudi nemčurski učitelj precej fantov, jim reče slovenski: „No zdaj bomo pa tudi mi eno našo zapeli." In peli so, kaj ne vem, spominjam se pa, da so peli izzivalno „von deutschen Eichen,
o	nemški Koroški deželi itd." To so peli naši ljudje!! Kri je zavrela v nas vročekrvnih Kranjcih, prijatelj Alfonz je že skočil nad učitelja in le posredovanju narodnih domačinov se je zahvaliti, da ni prišlo do krvavega pretepa z nedoglednimi posledicami. In pri povratku smo skoro jokali jeze in gnjusa nad takim zapeljevanjem. Pa, koliko podobnih slučajev bi še lahko našteli
A tudi slovenskim železniškim uradnikom pri beljaškem ravnateljstvu se ni boljše godilo. Radi popevanja nedolžnih naših pesmi so jih vrgli iz hotela »Stadt Triest". Pri tej priliki so pokazali tedanji beljaški soc. demo-kratje, da so narodnostno pravični. Ožigosali so postopanje nacijonalcev v Arbeitervviil in odkazali našim ljudem, ki so bili brez strehe, lokal v svojem kazinu, dokler niso našli drugih prostorov pri »Tigru44.
Dosti o osebnih spominih. Pisal sem o njih nalašč obširneje, da spoznajo tudi lahkoverni in nevedni prebivalci Kranjske, kaki vragi so Nemci, ki hočejo uničiti celo brezobrambne dijake, če se nočejo ponemčiti.
Koroška je naša velika rana, ki jo treba korenito ozdraviti. Ves dosedanji sistem moramo izpremeniti in po tolikoletnem hujskanju nam čisto ne-zaupno, proti Srbom pa naravnost sfanatizirano ljudstvo zase pridobiti. Mislim, da bi bile sledače smernice primerne:
1. Uvajati ljudstvo v nove razmere polagoma in z lepa. Nastavljati najboljše uradnike in najvestnejše učitelje.
2. Z ozirom na preobloženost in pomanjkanje političnih uradnikov dodeliti letem svetovalce iz uradnih krogov. Priporočljivo bi bilo nastaviti na sedežih okrajnih glavarstev in sodnij izobražene, razmere vsaj nekoliko poznavajoče, navdušene mlade može — morda akademike — kot narodne komisarje, ki bi imeli voditi agitacijo in organizacijo narodne misli in paziti na hujskače.
3. Z ozirom na materialističen koroški značaj začeti takoj z razlastitvami veleposetev in z nacionalizacijo industrije, pri čemur se mora zasigu-rati delavcem razmerni delež na dobičku. — Kako lahko bi bilo v dozdaj zasedenih krajih ljudi s tozadevnimi odredbami in ukrepi pridobiti!
4. Predvsem v mestih in industri-jalnih krajih poklicati na važna mesta (n. pr. narodnih komisarjev) lajike, ne pa duhovnov, in to z ozirom na že navedena dejstva — upam, da ta predlog, ki nima niti sence animoz-nosti, razume in odobrava tudi naša neprimerljiva koroška duhovščina.
5. Pridobivati zlasti naraščaj s tem, da se dado dijakom štipendije za obiskovanje srednjih šol v Ljubljani, visokih v Zagrebu, Belgradu, Pragi, obrtniški in trgovski naraščaj spravi k jugoslovanskim mojstrom v uk, poljedeljski pošlje v naše šole, za dekleta pa ustanove gospodinjski tečaji. Sokolstvo oz. Orlovstvo. Mladina naša, vse naše.
6. Pobijanje in zatiranje alkoholizma; žganjepitje je tam še huje nego na Kranjskem.
Dosti! Nimam veselja več pisati. Med časom, ko pišem ta članek, so se razmere spremenile. Mesto čet generala Maistra gre ameriška komisija urejevat in določevat začasno mejo. Začasno? Kdo ve? Kaj pa če ostane pri tej, za nas sigurno neugodni določitvi tudi pri sklepu miru? Upajmo, da ne pride do skrajnega! Če pa pride
—	gorje onim, ki so zakrivili izgubo slovenskega bisera!
Prosimo, ko vpošljete denar na naše upravništvo, zapišite zadaj na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij.
Jugoslavija.
Odsotnost regenta Aleksandra.
Belgrad, 29. jan. (Lj. k. u.) Službeni list objavlja nastopno brzojavko: Želeč obiskati svojega prevzvišenega očeta, Nj. Veličanstvo kralja Petra I., se bom nekaj časa mudil izven naše domovine. Do povratka v domovino me bo zastopal v izvrševanju moje ustavne kraljevske oblasti naš ministrski svet v okviru ustavnih pravic.
—	Aleksander.
Regent Aleksander potuje v Pariz.
Atene, 29. jan. (Lj. k. u.) (Brezžično.) Princ Aleksander je odpotoval iz Aten na Francosko. Njegovo potovanje nima oficielnega značaja. Regent Aleksander potuje v Pariz incognito, da se tamkaj pogovori z raznimi na mirovnem posvetu udeleženimi delegati.
Praznik sv. Save.
Belgrad, 29. jan. (Lj. k. u.) Praznik sv. Save se je včeraj praznoval na svečan način. Pri oficielnem slavju v višji dekliški šoli je slavnostni govor imel minister za prosveto Jovanovič.
Podpolkovnik Turudija v naši armadi.
Belgrad, 29. jan. (Lj. k. u.) Znani podpolkovnik v bivši avstro-ogrski armadi Stanko Turudija je v jugoslovansko armado sprejet kot pehotni podpolkovnik.
Pod italijanskim jarmom.
Italijani napravljalo iz naših mest velike ječe.
Knin, 26. januarja. (Lj. k. u. Zakasnelo.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Ljudstvo je silno ogorčeno zaradi nasilstev italijanov, ki so upo-stošili polja, požgali sadno drevje, oplenili hiše ter odgnali dr. Bogiča, učitelja BeČkerja in trgovca Beriča. Ljudstvo odločno odklanja italijanske : podkupnine in darove, noče poslušati italijanske besede, se ne zmeni za italijanske odredbe, ne priznava njih mačehovske oblasti ter na vsako italijansko besedo odgovarja samo: »Ne vem.44 Beriča kije ležal bolan za vro-čičo — imel je 39 stopinj vročine — so dvignili s postelje ter ga odtirali v Šibenik. Zaprli so ga kakor najhujšega razbojnika v najgroznejšo temnico ter niso nikogar pustili k njemu. Pomagalo ni niti posredovanje najodličnejših šibeniških meščanov, da naj bi se mu vsaj dovolilo prinesti hrano, obleke in odeje. — Ponoči dne po mestu oklopni avtomobili in grme strojnice, češ, da je treba zastrašiti nekakšne ustaše. — V Žagraviču je preko noči po ogradah ostalo nekaj ovac in konj, a italijanski karabinerji so se delali, kakor da se pripravlja ljudska pobuna in so privedli avtomobile, opremljene s strojnicami, ter so revežem pobili vso drobnico. — Do-čim so Italijani prej svoj denar med ljudstvo razsipavali, računajoč 2 K 50 v za eno liro, plačujejo sedaj za eno liro samo po dve kroni. Polastili so se kleti, hlevov in hiš, odnesli slamo in seno, zasegli vozila in konje ter deločlii cene vsemu, kar potrebujejo. Tako so nasiloma osirotili itak revno prebivalstvo. Kmetje ne smejo v mesto, nakupovat potrebščine, a meščani ne smejo iz mesta, niti ne na svoja polja, da bi nadzirali svojo služinčad in se poučili o stanju svojih pridelkov. Dovoljenja za potovanje se več ne iz-dajejo. Dobe jih samo nekaterniki, ako zanje pismeno zaprosijo v italijanskem jeziku. Najnovejša italijanska naredba izključuje od potovanja vse moške sploh. Knin je postal velika ječa: saj je tako, kakor da je zaprto vse prebivalstvo.
Pisatelj Jurij Carič izpuščen.
Split, 28. jan. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča:	Vsled
aretacije Jurija Cariča v Jelši, nadzornika navtičnih šol, je pokrajinska viada vložila najodločnejši protest pri tukajšnjih poveljnikih ameriških, angleških in francoskih ladij. Včeraj so ta po-
veljništva sporočila vladi, da je bil vsled njiho\ega posredovanja Juraj Carič izpuščen na svobodo in da pride danes v Split iz Šibenika, kamor so ga bili odvedli iz Jelše.
Prepoved izvešanja naše in zavezniške zastave.
Biograd na Moru (Zaravecchia),
24. januarja. (Lj. k. u. Zakasnelo.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Italijanska okupacijska oblast je prepovedala izvešanje ententnih zastav, namreč ameriških, francoskih in angleških. Italijani zahtevajo, naj se iz-vešajo samo italijanske, ali pa ententne hkrati z italijanskimi. Jugoslovanskih ne dovoljujejo na noben način.
Dalmatinci odklanjajo vsako sodelovanje z Italijani.
Šibenik, 23. jan. (Lj. k. m. Zakasnelo.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Upravitelj šibeniške občine, ki so ga bili vsilili Italijani, je na občino pred nekoliko dnevi pozval na razgovor dr. Smolčiča, dr. Subotičv | dr. Montana in dr. Botterija ter jim sporočil, gubernatorjevo željo, naj bi v odboru za razdelitev obleke in obutve med siromašno prebivalstvo sodelovale tudi jugoslovanske gospe, češ ker gre pri tem za docela humanitarno akcijo. Kapitan Ramaccini je pri tem razgovoru povdarjal važnost sestave takega humanitarnega odbora, v katerem bi poleg Italijanov delovale tudi jugoslovanske gospe, češ ker bi tak odbor bil nekak »spojni most" za ublažitev in obustavitev neprijateljskih odnošajev, v katerih se nahajajo vsi Jugoslovani v mestu in v okolici na-pram Italijanom, (točneje povedano: napram kaj neznatni manjšini rene-gatov). Po mnenju italijanskega občinskega upravitelja bi bilo tako spo-razumljenje koristno za obe strani dotlej, ko izreče mirovna konferenca svojo razsodbo o jadranskem vprašanju, in bi bilo za Dalmacijo koristno, ako si že sedaj utre pot s sporazumom in zanesljivostjo. Na vsa zamamna izvajanja gospoda Ramaccinija smo odločno odgovorili, da ne moreillO in ne maramo z Italijani sodelovati v nobeni akciji, pa bodi še tako humanitarna, ker gredo Italijani očitno za tem, da okrnejo našo državo, poslužujoč se najnemoralnejših in najodurnejših pripomočkov.
Mirovna konferenca.
VVilson zahteva internacijonali-zacijo kolonij.
London, 28. januvarja. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: „Daily Chro-ničle" javlja iz Pariza, da je predsednik VVilson zahteval internacijonali-zacijo kolonij.
Vprašanje kolonij.
Pariz, 29. januvarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča:	Predsednik
Zedinjenih držav, ministrski predsedniki in ministri zunanjih zadev' Zedinjenih držav, Anglije, Francije in Italije ter zastopnik Japonske so imeli včeraj dve seji. Najprvo je prišlo vprašanje nemških kolonij v Af.ilci na razgovor. Zastopniki dominionov so prisostvovali obema sejama, zastopnik Kitajske dopoldanski, zastopnik !talije pa popoldanski seji. Dopoldne so zaslišali delegate iz Avstralije, Nove Zelandije, Japonske in Kitajske. Popoldne je francoski minister za kolonije obrazložil nazore svojega ministrstva glede vprašanja kolonij. Nadalje s° tudi načela zveze narodov in njih izvedba prišla v razpravo. Prihodnja seja v sredo.
Političen pregled.
Zakaj Italijani tako kriče radi Dalmacije? Italijani delajo strašen krik radi Dalmacije in Reke, dasi je gotovo, da jim mirovna konferenca ne bo dovolila nikdar ne enega, ne drugega, ako bo tam odločevala le senca pravica. Toda Italijani kriče, ker upajo^ da bodo na ta način tem lažje Pob*; sali Istro, Trst in Goriško. Toda n se nadejamo za trdno, da se bodo italijanski upi izjalovili.
Nemška nesramnost se vidi zopet v vsej svoji drznosti v torkovi seji štajerske deželne skupščine v Grade«. Imeli so drzno čelo, da so zahtevali odškodnino za mariborske nemške žrtve 1 V tej zahtevi se zrcali vsa tista nemška nadutost, ki misli, da ji je vse dovoljeno. Prosimo lepo: Nemci prirede demonstracije, razsajajo po mestu in razbijajo šipe slovenskih niš, ne da bi se jim kaj zgodilo. Potem napadaj« vodjo naše policije, ga vržejo na tla ter ga hočejo ubiti. Potem stre-jajo na naše vojaštvo, hočejo naskočiti mestna hišo in ker je naše vojaštvo azadnje rabilo orožje in so tolovaji H .n?i ^ar so iskali, pa sedaj kriče
er zahtevajo odškodnino! Tu se zopet enkrat vidi, kake pravne pojme imajo Nemci! Njim je dovoljeno vse, a drugi jnorali molčati. Kaj pa naj bi bilo naše vojaštvo storilo? Pustilo, da zbesnela nemška druhal ubije policij-i fa k®misarja dr. Senekoviča, mirno gledalo, da ta druhal strelja na nje in udere v mestno hišo? To bi bilo po Pojmovanju Nemcev v redu! Toda, easi, ko so Nemci mogli nekaznjeni Vrsiti zločine nad Slovenci, so minuli, Ysaj tam, kamor sega moč naše države, '-ujemo, da so naše oblasti v Mariboru utaknile god ključ precejšno število emcev. Želeti bi bilo samo, da oblast-n|je ne bi postopale preveč obzirno! Kako delajo Nemci, kako de-.mo mi. Sarajevski „Slovenski jug“
P e: Nedavno so naši listi javili, da <ii -'spletni profesor slavistike na od*13* * univerzi dr. Milan Rešetar v<Jt en z dunajske univerze brez k h ocjškodnir.e ali penzije. Medtem t„, dunajski državni elementi postopajo tud'* racJi,calno 2 Jugoslovani in to ,dl s takimi, ki imajo nesporne znan-tvene zasluge in ki se niso nikdar avih s politiko, se pri nas postopa e! nalvečjo obzirnostjo tudi s takimi ementi, ki so napravili našemu na-du preveč zla. Nedavno so javili, nh za8rebški poverjenik za narodno .rano upokojil 20 avstrijskih gene-met* niirn' tudi famoznega Sar-• ^ov^enskega barona, ki je s d	dobrimi deli upropastil velik
f našega naroda. Naše vlade so °nzirne napram ljudem, ki skušajo na vsakem konaku grditi Jugoslavijo. Namesto pa, da bi naši ljudje vzeli 2a izgled primere, kako delajo z Jugoslovani, oni nasprotno, dajejo narodnim pijavkam še celo nagrade za njih zlodela. Tako je n. pr. general Luka Šnjarič, ki ga je nedavno temu v Kološvaru intervival dopisnik »Pester Lloyda“ z jugoslovansko penzijo in šestmesečnim dopustom v žepu, govoril o svoji veliki žalosti, ker je Avstrija izginila. Prepričeval je madžarskega dopisnika, da je Jugoslovanom usiljena dmastja Karagjorgievič, govoril je z velikim veseljem o težkočah
—	sicer neznatnih — ki se javljajo med Slovenci, Hrvati in Srbi. On je za svoje patrijotično delo v Jugoslaviji res zaslužil penzijo. Medtem, ko naše čestite ljudi preganjajo tudi od tam, kjer so bili po svojih sposobnostih res potrebni, kakor je to slučaj z Milan Rešetarjem, se pri nas avstrijski generali, ki jih nič ne potrebujemo, drže kakor malo vode na dlani. Odkod tako ?
V	Italiji vre. Curih, 29. jan. (Lj. k/ u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Italijanska vlada je najstrože prepovejta ustanovitev vojaških svetov. Orlando odide v Rim io nato za nekaj casa v Milan, kjer je torišče revolucije.
oQ . dalija grozi s silo. Ženeva, jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad Poroča; Italijanski general Badiglio od alijanskega glavnega stana je izjavil Poročevalcu lista „Messaggero“, da je muja do sedaj demobilizirala 900 tisoč niož- S tem je Italija v prvi vrsti med zavezniki in ne misli dalje demobilizirati. Italija se je odločila, da
11	dejstvi svoje zahteve šiloma, ako bo treba. Italija mora biti ua vsak način na vojsko z Jugoslavijo pripravljena. Ko bo mir formalno podpisan, bo Italija prva, i bo z veseljem začela popolno demobilizacijo.	p	F
»* Narodna vlada o dogodkih v
Šhc u‘ Predsednik Narodne vlade or,a v Ljubljani je v seji, dne 29. ja-
nuarja izrazil svoje obžalovanje nad tem, da so Nemci zlorabili bivanje ameriške misije v Mariboru za hujskanje proti državni oblasti in dejansko odpornost proti njej, vsled česar je prišlo do izgredov in krvoprelitja. Uradne preiskave so v teku. Narodna vlada bo izrekla o dogodku končno sodbo, ko dospe podrobno uradno poročilo.
Bojkot nemške industrije. Chicago, 29. jan. (Lj. k. u.) Brezžično. Tukajšnji avtomobilni kljub je sklenil resolucijo, da se za dobo 7 let ne smejo kupovati avtomobili in njih oprema, ki so bili narejeni na Nemškem.
Za nemško-italijansko zvezo. Berlin, 28. jan. (Lj. k. u) Kakor poroča »Berliner Tageblatt" iz Chiassa, se »Corriere della Sera" odkrito zavzema za uresničenje zahteve dr. Bauerja po združitvi Nemške Avstrije z Nemčijo. Z ustanovitvijo podonavske federacije bi ob italijanskih mejah nastala nova sila, ki bi v nasprotju s staro Avstro-Ogrsko, ki je gravitirala proti Balkanu, s svojimi težnjami po Jadranu ogroževala Italijo. Iz navedenih razlogov se morata Nemčija in Italija sporazumeti v tem vprašanju.
Dnevne vesti.
Krvava justica. Generalni avditor Boublik, o čegar grozodejstvih smo obširno poročali pod tem naslovom, je bil z ozirom na ta razkritja na Češkem aretiran. Božji mlini meljejo počasi, a sigurno. Naslednik Boublikov v Ljubljani kot vodja zloglasnega vojnega sodišča V. armade je bil podpolkovnik Pekarek.
Predsednik deželne vlade za Slovenijo gospod dr. Janko Brejc sprejema stranke do preklica samo v torek, četrtek in soboto od 11. do 1. ure opoldne.
Graška „Tagespost“ napada naš list. Ali se goiovi krogi v Ljubljani nič ne sramujejo, da so zašli v tako družbo?
Cankarjev večer. Na Vrhniki priredijo v rojstnem kraju našvga velikega Cankarja v soboto dne 1. svečana 1.1. v dvorani »Društvenega doma" hterarno-recitatorski večer njegovi prijatelji in čestilci: pesnik Oton Zupančič, dr. Pavel Grošelj, dr. Ivan Lah in dr. Josip Oblak, ki bo predaval o »Can-karju-popotniku, prijatelju prirode in vernem slikarju vrhniške okolice." Za ta večer vlada na Vrhniki in v okolici splošno vanimanje.
Sramotni oder. Samovoljno je svoj oddelek zapustil sanitetni poročnik Ivan Kecelj, dodeljen Slovenskemu planinskemu polku, pristojen v Trzin v kamniškem okraju.
Ljubeljska skupina naše vojske v Tržiču pošilja tole obvestilo: Življenje, ki je kljubovalo vsem vojnim letom, bilo pripravljeno, da ugasne za svobodo, je uničil nesrečni slučaj. Izdihnil je svojo blago dušo naš dragi tovariš Vinko Bilbaa v najlepši mladeniški dobi. Njegovi tovariši častniki in moštvo žalujejo za njim!
Slepar v oficirski obleki. Pred nekoliko dnevi je v Laški trg s Hrvat-skega prišel neki bataljon. Naslednji dan se je istotam pojavil neki srbski nadporočnik in iskal stika z vojaštvom. Kmalu pa se je pokazalo, da sploh ni nikak srbski oficir, marveč slepar, ki se je v srbsko uniformo odel samo zato, da bi mogel lažje občevati z jugoslovanskim vojaštvom ter ščuvati k nepokorščini. Ko so naši vojaki spoznali, kako in kaj, so ga piijeli in ga dali odvesti v Celje v zapor. Sleparju pa se je posrečilo pobegniti. Poživljamo občinstvo, da naj pomaga vojaškim in varnostnim oblastem pri zajetju zločestmkov, ki jih naši narodni in državni sovragi v velikem številu pošiljajo med nas, da bi med nami povzročali nered in oslabili našo moč. Treba je, da smo napram tujcem nad vse oprezni in kar najbolj nezaupni vse dotlej, ko mine doba, v kateri naši neprijatelji najtenjajo vse svoje sile, da nas oškodujejo kjerkoli in kakor-koli.
Srednješolskim učiteljem risanja. Ker bo v naši stroki potreba napraviti učni načrt, vas poživljam vse,
ki podučujete in ki bodete podučevali, da se zglasite in mi sporočite svoje mnenje, kedaj bi se lahko sestali, da se o pouku risanja na slov. srednjih šolah pogovorimo in vse potrebno ukrenemo. Ko dobim dovolj odgovorov, bodem javil čas in kraj sestanka v istih dnevnikih. — Prof. V. Cotič, akad. slikar na drž. gimn. v Mariboru.
Priglaševanje stanovanj. Samo ona stanovanja je treba priglasiti, ako je število sob večje, kot število oseb (odraslih rodbinskih ndov), ali če ima najemnik več kot štiri stanovanjske prostore brez ozira na število oseb in to pismeno mestnemu ekspeditu, (Mestni trg 27/111.).
Zasebno žensko učiteljišče se razpusti. Na zasebnem ženskem učiteljišču nemškega kuratorija v Ljubljani se razpusti s koncem I. tečaja tekočega šolskega leta 2. letnik in s koncem tekočega šolskega leta 4. letnik.
Razpis. Pri okrajnem glavarstvu SHS v Ljubljani je namestiti okrajnega slugo. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili v starosti, o državljanstvu, o sedanjem službovanju in z zdravniškim spričevalom, o sposobnosti za izvrševanje službe naj se vlože do 10. februarja 1919. Mesečna plača 90 K in sedaj 100% draginjske doklade. Vojni invalidi imajo v smislu naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 115 z dne 20. novembra 1918 uradni list št. 12 prednost.
Državna posredovalnica za delo. V preteklem tednu od 20. do 26. januarja 1919 je iskal« delo 182 moških in 97 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 218 moških in 38 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 28. Od 1. januarja 1919 do 26. januarja 1919 je iskalo delo . 1074 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 393 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 40. Delo iščejo 237 pisarniških moči; 122 trgovskih uslužbencev; tovarniške delavke; služkinje; sluge za razne urade; mizarji; kovinarji; peki; mlinarji; natakarji; knjigovezi itd. V delo pa sprejme posredovalnica 114 nadzemskih delavcev (rudarjev), čevljarje, poštarje in telegrafiste za Srbijo, cestne delavce, gozdne čuvaje, služkinje, šivilje, hlapce.
Jugoslovanska tvornica celu-loidnih izdelkov začne z izdelovanjem glavnikov itd. približno v dveh mesecih.
Društvene vesti.
Poziv trgovcem. Komisije, ki so iskale skrite zaloge živil, so pri nekaterih trgovcih postopale protipostavno. Gremij trgovcev poživlja one svoje člane, pri katerih so se pripetile take protipostavnosti. da takoj naznanijo taiste pismeno na načelnika gremija gospoda Ivana Sameea, trgovca v Ljubljani, Mestni trg
Opozarja se vse slov. vrvarske mojstre, da se zanesljivo udeležijo dne 2. svečana (na svečnico), kakor vže vsakemu poročauo, važnega sestanka ob 2. uri popoldan v pisarni Ivan N. Adamič, Sv. Petra cesta 31.
Slov. trgov, in obrt društvo v Mariboru. Slov. trgov, društvo v Celju, ter Zveza južnoštajerskih obrtn. zadrug, priredi v nedeljo, dne 2. svečana ob 2. popoldne v dvorani Narodnega doma v Mariboru, velik trgovski in obrtni shod Vsak trgovec ali obrtnik se naj tega shoda zanesljivo udeleži, ker bode velevažnega pomena.
Občni zbor obrtne zadruge in obrtnega društva v Kranju se vrši v nedeljo, dne 2. svečana ali na svečnico ob 9- uri dopoldne v prostorih Ljudskega doma. Ker se gre za zelo važne stvari, se najvludneje vabijo vsi člani obrtniki, da se polnoštevilno udeleže.
Zadnje vesti.
Dr. Korošec v Bclgradu.
Belgrad, 29. jan. (Izv. por.) Danes se je vršila ministrska seja, katere se je udeležil ravnokar dospeli ministrski podpredsednik dr. Korošec.
Odpust železničarjev iz vojaške službe.
Zagreb, 29. jan. Kakor poročajo listi, je sklenilo vrhovno armadno vodstvo, da odpusti iz aktivne vojaške službe vse železničarje, ki so še vojaki.
Odpuščen mažarskl višji železniški ravnatelj.
Zagreb, 29. januarja (Izv. por.) Minister za železnice Vulovič je tekom
svojega inšpekcijskega potovanja po Hrvatski in Sloveniji odpovedal med drugimi službo tudi zloglasnemu mad-žarizatorju višjemu ravnateliu hrvatskih državnih železnic Massirevitsu, ki je bil pod starim režimom eden najhujših podpirateljev madžarskega življa na hrvatskih državnih železnicah. Po prevratu se je splošno pričakovalo, da bo med drugimi madžarskimi eksponenti zletel tndi Massirevils. V splošno razočaranje pa je ostal še nadalje na svojem mestu, vkljub temu, da je sistematično oviral prometne zveze na Hrvatskem. Njegov odpust je povzročil v celi hrvatski javnosti občutek zadoščenja in zadovoljnosti.
Jugoslovanska vlada ne priznava
italijanske oblasti na Reki.
Zagreb, 29. jan. (Izv. por.) Ko se je mudil v Zagrebu želez, minister Vulovič, se je pripeljal sem tudi odposlanec reškega italijanskega Narodnega sveta, neki madžarski železniški uradnik, ki se je hotel pogajati z ministrom o ureditvi prometa na progi Reka-Zagreb. Minister Vulovič pa je izjavil, da ne priznava italijanskega Narodnega sveta na Reki in zato ne more začeti nobenih dogovorov z njegovim odposlancem.
Sultan se preseli v Malo Azijo.
Dunaj, 29. jan. (Lj. k. u.) »Neues Wiener Journal" poroča iz Bukarešte: Glasom poročila iz Carigrada se sultan v kratkem namerava preseliti v Konio. Carigrad bo mednarodno mesto.
Regent Aleksander o Istri.
Zagreb, 28. januvarja. (Izv. por.) »Primorske Novine“ na Sušaku so dobile na svoj brzojavni pozdrav regentu Aleksandru naslednji odgovor: Vaš pozdrav, ki ste mi ga poslali v imenu moje ljubljenke Istre, me je posebno razveselil. Jaz in moj oče posebno ljubiva junake iz naše Istre. Z veliko vero glejte v bodočnost, ki bo prinesla našemu naro-i d u v Istri odrešenje!
Pašič proti italijanskim zahtevani.
Kotor, 28. jan. (Lj. k. u.) Pariški dopisnik Reuterjevega urada je imel interview z Nikolo Pašičern, ki je med drugim izvajal, da Srbija želi bolj kakor ’ vsaka druga	država,	da	bi se
j	osnovala liga narodov, ki	bi	uredila
j	sporna vprašanja,	in sicer	na	temelju
I	želja narodov, ne	pa na temelju stra-
tegičnih zahtev, kakor je bilo to sedaj običajno. Kar se tiče Banata, meni Pašič, da ne bo posebnih težkoč med Romunijo in Srbijo glede ureditve mej, kjer je en del Banata popolnoma srbski, drugi pa popolnoma romunski;
i	samo neznaten del je narodno mešan. Srbija bo zahtevala majhno korekturo ob bolgarski meji. Kar se tiče jugoslovanskih mej proti Italiji, povdarja j Pašič, da je večina italijanskih zahtev : diktirana samo po strategičnih razlogih.
, Ti bodo morali odpasti, čim se osnuje
l	liga narodi.v. Naposled je opozarjal j Pašič na veliko važnost kanala, ki bo ' tvoril zvezo med Vardarjem in Donavo
i	in tako omogočal plovbo iz Soluna v ; osrčje Srednje Evrope.
Ustanovimo narodno-propagandni odsek za naše severne meje!
Aprovizacija.
Kis na rdeče izirazElce B 1301—2200. Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovani s črko B, dobe kis v četrtek, dne 30. t. m. pri Miihleisnu. Določen je tale red: popoldne od 2 do 3 ure štev. o 01 do 1930 od 3 do 4 ure štev. 19 0 do 2060, od 4 do 5 ure štev. 2061 do 2200. Stranka dobi za vsako osebo pol litra, kar stane 30 vinarjev.
Krušne komisije bodo uradovale v petek dne 31. januarja od 8 do pol ene ure popoludne. Izdajale se bodo Izkaznice za kruh in moko. Kdor ne more sam h komisiji naj komu drugemu izroči svojo legitimaci o, ker se zamudnikom ne bodo izdajale karte na magistratu. Sicer bi bilo za stranke najbolje, če bi prišla za celo hišo le jedna stranka po izkaznice, ker bi se s tein strankam in komisijam prihranilo precej časa.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Poslano."
Z ozirom na vedno ponavljajoče se napade po naših listih na tukajšne trgovce, izjavlja gremij trgovcev v Ljubljani sledeče:
Gospodarski položaj naše prejšne države, kakor deloma tudi sedanje Jugoslavije je p«doben onemu, oblegane trdnjave, v katero je vsak uvoz zaprt. Obstoječe zaloge so se vedno bolj krčile, dočim se je kupna moč našega denarja vsled ogromne produkcije papirnatih bankovcev dan na dan manjšala in dosegla danes že katastrofalen minimum. Našo stisko so znale nevtralne države popolnoma izkoristiti tako, da so tovarnarji za one male pošiljatve surovin morali plačevati ogromne cene, vrhutega v tuji valuti, katero so tri do štirikrat preplačali.
V drugi vrsti so draginje krivi po največ verižarji, tihotapci in prekupčevalci. Le ti so nakopičili velik del razpoložljivega blaga v svojih skrivnih brlogih in ga s tem odtegnili pošteni in javni kontroli podvrženi legitimni trgovini.
Nekateri listi prinašajo zadnji čas poročila, da so na potu iz Amerike baje velike množine tekstilnega blaga v našo državo. Te vesti pa so brez vsake stvarne podlage in povzročajo samo nepotrebno beganje občinstva. To bomo tudi dokazali v kratkem potom časopisov. Navzlic temu, da v doglednem času še ni pričakovati ni-kakoršnega dovoza blaga, so ljubljanski manufakturni trgovci že meseca decembra pret. leta sporočili svoj sklep, da so v očigled veliki bedi in pomanjkanju našega ljudstva, čeravno v svojo veliko škodo, pripravljeni obstoječe cene, blaga izdatno znižati, j Ta sklep je odposlanstvo trgovcev izročilo 27. decembra pr. 1. poverjeniku za trgovino in obrt, ki se je pa izrazil, da se nahaja sedaj v demisiji, ter da bo celo zadevo rešil njegov naslednik.
Ker pa je ostala cela zadeva še do danes nerešena, je z ozirom na nujnost zadeve načelnik sklical novo posvetovanje, na katerem se je dosegel sledeči sklep:
Trgovci z manufakturnim, konfekcijskim in modnim blagem v Ljubljani sklenejo prostovoljno, čeravno z velikimi žrtvami, da znižajo cene za vse konsumno blago, ki je bilo nabavljeno do konca leta 1918 za eno tretinjo dosedanjih prodajnih cen.
Ta sklep stopi takoj v veljavo.
Gremij trgovcev v Ljubljani.
dne 29. januvarja 1919.
Načelnik I. Samec.
* Uredništvo ne prevzame za „Poslana“ nobene odgovornosti.
Ženitna ponudba.
Mladenič, star 30 let, sedaj v državni službi, z nekaj tisoč kron premoženja, želi v svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo brez otrok. Prednost: znanje več jezikov in veselje do trgovine. Le resne ponudbe naj sc pošljejo, če mogoče s sliko, do 5. svečana na upravništvo pod šifro „Z orožjem za bodočnost".	310	3—1
Opr. št. A I. 1259/18/12.
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 27. prosinca 1919 opravilna štev. A I. 1259/18/12 se prodajo dne 31. januvarja l!)li) dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Poljanski nasip št. 8 na prostovoljni javni dražbi v zapuščino po Franc-u Kukavica spadajoči predmeti in sicer:
En moški dežni plašč, več različnih moških oblek, perila, klobukov, čevljev, samokres brovning, moško kolo, usnjate taške, razne steklenice, ura budilka, zlata ura z verižico, prstani z briljanti, železna blagajna itd.
Reči se smejo ogledati dne 31. januvarja 1919 v času med 9. in pol 10. uro dopoldne na licu mesta Poljanski nasip štev. 8.
Okraj, sodišče SHS v Ljubljani,
odd. I., dne 27. januvarja 1919,
Več raznašalcev
sprejme uprav. „Jugoslavije“.
Rnnhnna vsa'<e vrste po zmernih cenah DUIIUUliti dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna.	30—11
Vsem ženinom in nevestam 5raipr iaP”
nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije eesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4.	10
Omnkvp (f'ge)> limone in pomaranče raz-OltlUMC pošilja na debelo po dnevnih cenah Mihael Samida v Mariboru, Stolni trg štev. 3.	246	10	-5
eomana I Ako rabite vrtna ali poljska se-uullluliUi mena pišite po cenovnik. Trgovina s semeni Sever & komp., Ljubljana.
2G6 10 5
Dicolni ctrni dobro ohranjen, se kupi. — rlodliil ollUJ Ponudbe pod „A. L.u na
upravništvo.
26S 4-2
čaj, kava, kavni nadomestek, izborn esenc za čaj z rumom, sukanec, svila, drete, milo, čevlji, trpežne srajce, blago za moško in žensko perilo in drugo sc ceno proda v skladišču „Balkan“, 1. nadstr., levo.	277 4-2
Kje, pove 260 3-1
Proda
Čokolada,
||Aon!/Q za perilo se sprejme.
UbuHRii upravništvo.
riply)VPQ za naPravo gramoza in snaženje UGluiuu cest išče mestna občina ljubljanska. Plača po dogovoru. Oglasiti se je pri cestnem nadzorstvu na magistratu (glavni vhod, pritličje, desno). Mestni magistrat ljubljanski, dne 18. januvarja 19i 9.	2b4	3—1
kupujem pisalne stroje žtffiTS
nove. Dolinšek, Klavnica 4.	281	5—1
Begunska rodbina
nje s pohištvom ali brez pohištva. Ponudbe na upravništvo pod „Korošci“.	285	3—1
o« ugodno ali zamenja dobro ohra-vO njena zimska suknja, kompletna moška obleka, več pasov, novih moških čevljev št. 40 do 45 ter več parov novih otročjih nogavic in 3 pare čeveljčkov za starost od 1—4 leta. Zglasiti se je v Novi ulici št. 5, stanovanje 2.	282	3—1
za težo in tek. Sem 2. 3. februvarja v Ljubljani, Sv. Petra cesta 3, 11. nadstr. (Dostal). Ponudbe na Franc Lenart, Ptuj. 286 3—1
Avniltfin Piri klobučar, Store, sprejema HflJUdllil rild) ženske in moške panama klobuke v popravilo po najnižji ceni. 289 l
Proda se posestvo niki in sadom.snikom.
Redi se lahko deset glav goveje živine in par konj. Pripravi se lahko 7 do 8 polov-njakov sadne pijače. Poslopje je vse zidano in z opeko krito. Posestvo leži skupaj v ravnini in meri okoli 40 oralov. Cena se izve pri Francu Dobiču, posestniku, vas Slatina št. 12, Šmartno v Rožni dolini pri Celju. __________________________________ 290	2—1__
Oofjln dobro ohranjeno, se kupi Ponudbe OuUlU pod „Sokol“ na upravništvo. 293 2 1
Triifl ncmnčnlni išžei° mebiovano sobo llljb UolllUoUlul z električno razsvetljavo event. tudi s samo dvema poseljama Ponudbe na upravništvo.	294	3—1
Kupim par kobil g
Knjigovodjo in korespondenta
Slovenski topniški častniki naznanjajo tužno vest, da je bil dne 27. januvarja 1919 na poti v svojo postojanko na Koroškem zavratno umorjen gospod
Hugon Widmayer
SHS poročnik v rez. topniškega povelj, mariborskega.
Truplo rajnega se prepelje dne 29. januvarja v Ljubija*©. Dan in ura pogreba se pravočasno naznanita.
Junak je padel za svobodo svoje domovine, boreč se kot poveljnik prve slovenske baterije.
Slava njegovemu spominu!
lavnemu občinstvu javljam, da zopet nadaljujem svojo elektrotehnično obrt, kakor napeljavo električne luči, motorjev, telefonov in hišnih zvoncev, strelovodov itd.
Makso Sartory, elektrotehnik,
3-1	Ljubljana,	Žabjek	št. 3.
I
ESES
m
Ul
Modni salon za dame in gospode
S. POTOČNIK
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, I. nadstr.
Akadem. izprašani krojač za moško in damsko krojenje v Parizu Birši večletni modelir v damski modni prikrojevalni akademiji v Ženevi (Švica). Izdelovanje najfinejših angleških kostumov, francoskih ženskih del (bluze), moderniziranje kostumov, izdelovanje najfinejše mošk* obleke in površnikov, obračanje obleke! Cene zmerne. Hitra postrežba. Ker sem dobit v inozemstvu dobre krojaške moči, se lahko na željo napravijo obleke tn kostumi za dame in plašči v 8 dneh.
fTT
Wi
K3E3
o
samostojno ,
moč, sprejme podjetje v Ljubljani. Pismene j ponudbe pod ..Knjigovodja-, Ljubljana, po- ! štiii predal 74.
I On 7fldll7o!/ se nU(^' invalidu, ženski ali LGJJ taollUSft dečku, ki bi se vsak dan i zjutraj peljal v Zagreb in zvečer nazaj. — Naslov pove upravništvo pod „Kurir“.
on oprava za spalnico iz svetlobo orehovega lesa z dvema posteljama, potem kompletna in moderva oprava za pisarno z blagajno, vse zelo malo rabljeno. Pojasnila daje g. Anton Riither, obrato-vodja, Jesenice-Fužine 46, Gorenjsko. 302 1
Vita na RlOfll! novozgrajena, 1 nadstropna, lila Ha DIBUU v pritličju z lokati, primernimi za trgovino, gostilno ali obrt, z vrtom, se za 65 000 K proda. Ponudbe na upravništvo pod E. F. 1-175.	30j 4—1
hnilhil C0 ifl ,ovski Pes fermač, belo-ru-injUUII OO JO javo lisast, dolgodlak. Sliši na ime „Zmaj“. Kdor ve zanj. se naproša, da sporoči v trgovino Leskovic & Meden na Jurčičevem trgu.	313
hnuhilo OD ia okoli 8*avne pošte zelena lc.yUUIIu 56 jo usnjata listnica z večjo vsoto denarja in drugimi listinami. Pošteni najditelj naj jo vrne proti nagradi v mestni vojni kuhinji.	311 2—1
Dva mladaJugoslovana
obražena, Slovenec blondinec in črn Hrvat, želita dopisovati. Reflektira se na inteligentne in resne gospodične. Ponudbe je poslati, če mogoče s sliko, ki se na zahtevo vrne, pod šifro *Dva |ugoslovana“ na upravništvo. Tajnost zajamčena.	C 04 2—1
llrodnil/ za večjl slovenski list, z, dobro UluUIHlV journalistično prakso in znanjem gospodarskih vorašanj, se išče proti dobri plači. Ponudbe na upravništvo pod Urednik.
nn nov. štedilnik. Ogleda se lahko »o Gradišče 7, gostilna pri „Kroni“.
Proda
Naznanilo.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da 1. svečana 1919 zopet otvorim mojo
mesarsko in prekajeualsko obrt.
Kakor preje, tako se bom tudi sedaj potrudil, da bom cenjenim odjemalcem zadovoljno postregel, ter se priporočam za nadaljno naklonjenost.
Franc Golob,
Spod. Šiška št. 50.
291 2-1
Mast, slaninu, suho meso i salamu (Braunšvajger)
razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg po dnevni cijeni. la kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg.
Ia kavin nadomjestak u paketima V4kg po K 650 po kg.
Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 420. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti.	295	10—1
Jrs j	\	j i	tvomica	suhomesnate robe i tnasU
■	I	Nova	Gradiška,	Slavonija.
31
J