Kranj, torek, 10. februarja 198 glasih socialistiCn — zveze delovneg ——— ljudstva z. let gorenjsk* delavci sprašujejo, ^rektor odgovarja Dobri gospodarji so že Razmišljajo o novem doslej delali dva obračuna samoprispevku Že več let je v tržiškem Peku praksa, da direktor enkrat na mesec odgovarja na vprašanja delavcev. Tako so delavci sproti seznanjeni z vsemi novostmi. Dosedanji obračunski sistem je omogočal, da je gospodarstvo prenašalo inflacijo v dohodek in kar dobro živelo, celo bolje od stvarnih možnosti. stran 3 stran 3 Kranj — Renesančna dvorana Mestne hiše je bila pretesna za vse, ki so hoteli prisostvovati predstavitvi knjižice Po Prešernovih stopinjah in razgovoru z avtorjem Črtomirom Zorcem. Prireditev, ki sta jo pripravila Osrednja knjižnica Kranj in ČP Glas je sodila v okvir prireditev ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku; knjižica, ki je izšla v založbi CP Glas v nakladi 3000 izvodov, je izbor Zorčevih zapisov o zadnjih , dveh letih Franceta Prešerna, ki ju je preživel v Kranju. Vse to pa je avtor t pospremil tudi s predlogi m željami, da bi mesto res imelo podobo, kot bi jo nekdanji meščan, pevec nad pevci tudi zaslužil. — L. M. — Foto: F. Perdan Tekaško tekmovanje najmlajših na Kokrici — Skoraj 400 pionirk in pionirjev je sodelovalo na državnem prvenstvu v smučarskih tekih, ki ga je organiziralo Športno društvo Kokrica. Kokričani so se izkazali kot izredno dobri organizatorji. V petek so s prisrčno svečano otvoritvijo izrekli dobrodošlico mladim tekačem iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije in iz vseh slovenskih klubov. V soboto so bila tekmovanja posameznikov, v nedeljo pa so bili štafetni teki. Tekmovanje bo prispevalo k še nadaljnji kakovostni rasti smučarskega teka na Kokrici, kjer je že sedaj veliko ljubiteljev tega športa. Pionirje je treba pohvaliti zaradi discipline in borbenosti, ki so jo pokazali. Na sliki: predaja štafete mlajših pionirjev. (J. K.) — Foto: F. Perdan Posledice (objestne) nepremišljenosti gi Ugovor pravi: Ne kličimo nesreče nad Je d' saJ sama Parada pride. Pa vendar tri-ojj. °godki v zadnjih dneh kažejo prav na J^stnost in nepremišljenost, feu "r«>zplačen vstop na drsališče je med po-tas anru privabil številne mlade ljubitelje Ijj Ur»ja. Pohvalo zaslužijo prijatelji in vsi, OiriS° ^° a^c'J° me£* počitnicami podprli in ^počili. Kljub opozorilom in skrbi za red jje 1(-deni ploskvi, pa se je zgodila nesreča, V0jravr»o huda, vendar za ponesrečenega do-jj velika. In vzrok? Nepremišljenost, ne k0 Vldnost ali pa morda tudi objestnost ne- £a na ledeni ploskvi. V^vCer|u je, da so proge na smučiščih na Kr-<^ Cu v teh dneh vzorno urejene. Zaradi re ievln tu>,u-bne budnosti vzdrževalcev, redar-Ifc^sevalci nimajo veliko dela l'a vendar fcrovanega območja od časa do časa iz-1 Posameznik, ki bi morda rad vzbudil pozornost in pokazal svoje znanje in sposobnosti. Samo majhen spodrsljaj in reševalci bi ga morali iskati v dolini Kokre. Ni druge ocene za to, kot nepremišljena in povrhu še zelo nesramna objestnost, ki zaradi željnega posnemanja lahko zvabi še druge (manj sposobne) v nesrečo. Megla in vlažna, spolzka cesta. Pogosto je in ha vključiti brisalce vetrobranskega stekla. Pa je voznik pred odhodom pozabil preveriti, ali ima v rezervoarčku dovolj vode. Ustavil je in začel čistiti stekla. Huda nepremišljenost je to, za katero se sicer ve, kolikšna je kazen Lahko pa bi pravočasno (doma) preprečil veliko materialno škodo, ki je nastala zaradi verižnega trčenja, in tudi telesne poškodbe, ki tokrat, na srečo, niso bile hude. A. Žalar Kratko obvestilo š čestitko, da so dobili plaketo samoupravljanja sicer še ni uradno potrjeno. Ne glede na to drži, da so v zadnjih letih veliko naredili. Andrej še listek oddaj za osemenjevalca! Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je podelil plakete »vzorni voznik« dvanajstim poklicnim in nepoklicnim voznikom. stran 4 stran 7 Bleda bleščava praznika Pospravili smo rdeče nageljne, poezije položili spet na knjižno polico, shranili bomo do prihodnjega 8. februarja še druge kulturne simbole. Zagrnila se je zavesa za proslavami, podelitvami najvišjih kulturnih priznanj, utihnila je Zdravljica, ki nas navdaja z zanosom, da smo tu, na svoji zemlji s svojo kulturo. Reflektorji so ugasnili, brez njihove bleščave pa je vsakdanja podoba naše kulture bolj bleda, manj zveneča; bolj je podobna bakli, ki na predvečer obletnice pesnikove smrti sveti v temo okoli njegovega groba, namesto da bi bila kot sonce sredi belega dne. Razšla se je peščica tistih, ki vsako leto ob vsakem vremenu v Prešernovem gaju prisluhne kratki, a zato tembolj intimni slovesnosti s pesmijo tega pevca nad pevci. Temu pravimo kultura. Odpeljali so škripajoči klavir, na katerem je pianist v neuglednem Delavskem domu spremljal znamenito, doma in tudi zunaj meja znano pevko, za katero pa je občinski mož dežurni za udeležbo na proslavi prvič slišal. Tudi temu pravimo kultura. Spet so v šolskih klopeh gorenjski šolarji, ki so jih na kulturni dan popeljali po ulicah Prešernovega mesta, k njegovim spomenikom, k muzeju. Nekateri so zašli v vzporedno ulico in se mimo zadnjega vhoda Prešernove hiše spotikali ob kante zasmeti, čez kupe snega. Je tudi to — kultura? Odlezel bo sneg, pognala bo trava na pesnikovem zadnjem počivališču, vrata v ta prostor bo še naprej neustavljivo grizel zob časa. Na pomlad bodo pesnikov mir zmotili mladi glasniki neke drugačne kulture. Namesto svečke na grob pesniku bodo prižigali drugačne pipe. Subkultura? Toda njemu, velikemu Vrbljanu, ni treba časti, ni treba proslav. Kajti Prešeren ostaja vseh sto in toliko let po svoji smrti vendarle metilo, po katerem merimo svojo kulturo — kolikor je pač zmoremo. Cilj pa je visok in težko ga je doseči: Prešeren in njegova umetnost ostajata svetovljanska, dediče njegove kulture, vse težje dosegljiva. Kje smo, kam gremo, kaj počnemo s svojo kulturo? Odgovor je kratek — drsimo navzdol —je še kaj lahko bolj nekulturnega? ^ Mateja Svet, ki so ji ploskali tudi Švicarji, se pogovarja z novinarji švicarske televizije. Sprva se ni znašla, zmedla se je ob množici vprašanj, in Tone Vogrinec ter Boštjan Gaser sta ji pomagala, kam dati smuči, katero kapo natakniti na glavo. Po drugem uspehu se je osamosvojila, postala je živahnejša in samostojnejša in tudi zaradi tega dobila naklonjenost občinstva, novinarjev in sotekmovalk. Bojte se Mateje, so pogosto pisali Švicarji. Mi bi iz Mateje naredili superšampiona, niso pozabili pristaviti. — Foto: J. Košnjek Na Jesenicah evropsko prvenstvo v sankanju Jesenice, 9. februarja — Na znani sankaški progi v Savskih jamah nad Jesenicami bo od 19. do 22. februarja evropsko prvenstvo v sankanju za članske enose-de in dvosede. Prireditelji pričakujejo, da bodo na tekmovanju nastopili najboljši sankači in sankačice iz približno petnajstih držav, med njimi vsi favoriti iz Avstrije in Italije ter prvič tudi tekmovalci iz Sovjetske zveze. Domači sankači, ki ta teden še trenirajo v Savskih jamah, v ponedeljek in torek pa bo izbirna tekma za sestavo državne reprezentance, nimajo možnosti za uvrstitev med najboljše v Evropi, saj pri nas sankanju ne posvečamo toliko pozornosti kot nekaterim drugim zimskim športom. C. Z. @®missgs©iEncaAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Olajšave za nerazvite Stopanski banki v Skopju Investicijski banki v Titogra-du in Kosovski banki v Prištini bo Narodna banka Jugoslavije preložila vračilo deviznih posojil, odobrenih za vračilo tujih posojil, ki so zapadla ob koncu leta 1982 in jih je Narodna banka spremenila v dinarsko obveznost. Glavnico in obresti bodo plačale te banke v desetih enakih polletnih obrokih, prvega naj bi nakazale septembra letos. Tako pravi osnutek zakona o preložitvi vračila in drugih plačil pooblaščenih bank na območju Makedonije, Črne gore in Kosova, ki so ga poslali zvezni skupščini. Pestra sestava članstva Z K V organizaciji zveze komunistov v Beogradu je kar 46.000 članov, ki so se ob popisu leta 1981 vpisali kot Jugoslovani. To pa je približno petina vseh komunistov Beograda. Po podatkih iz analize, ki so jo pripravili, se je od milijon 470.000 prebivalcev našega glavnega mesta kar 162.000 ljudi izreklo zaJugo-slovane. Tako po številu prebivalcev kot po številu članov ZK je v Beogradu največ Srbov, sledijo Jugoslovani, Črnogorci, Hrvati, Makedonci, Muslimani, Slovenci in Albanci. Težko življenje upokojencev Ko so na zveznem komiteju 7.a delo, zdravstvo in socialno varstvo razpravljali o usklajevanju pokojnin, so ugotovili, da je imela sredi minulega leta manj kot 30.000 dinarjev starostne pokojnine četrtina vseh upokojencev. Komaj 44 odstotkov pokojnin pa je preseglo 50.000 dinarjev. Še slabše se godi invalidskim in družin- skim upokojencem, zato so sprejeli priporočilo, da bi bolj redno izplačevali enkratno pomoč vsaj najbolj ogroženim. Pokojnine bi morali tudi redno valorizirati, saj so jih lani z več kot trimesečno zamudo. Mladi se premalo poznajo Člani predsedstva republiške konfecence ZSM Makedonije so obiskali ljubljanske mladince in se z njimi pogovarjali o medsebojnem sodelovanju. Mladinci iz Makedonije so slovenske mladince obvestili o težkem gospodarskem položaju makedonskega gospodarstva, dejali, da je v Makedoniji osem tisoč ljudi z visoko izobrazbo brez dela in tudi težave z albanskim nacionalizmom so vse hujše. Menili so tudi, da bi morali slovenski mladinci bolj argumentirano zagovarjati svoja stališča, pa naj gre za štafeto, za možnost civilnega služenja vojaškega roka in za druga vprašanja. Ali potrebujemo mirovno gibanje? Komisija za mednarodno sodelovanje CK ZKS je razpravljala o nekaterih vidikih delovanja mirovnega gibanja pri nas, o katerem so zelo različna mnenja. Do zdaj enotne ocene o tem, ali pri nas obstaja mirovno gibanje, še ni. Največ pozornosti je vzbudilo vprašanje, ali bi lahko pri nas obstajalo kakšno neodvisno »alternativno« mirovno gibanje, ki bi delovalo vzporedno z našo uradno zunanjo politiko. Prevladovalo je prepričanje, da za kaj takšnega ni potrebe, saj naša zunanja politika s svojo neuvrščeno u smeritvijo sama po sebi deluje v smeri krepitve miru v svetu. Izšel nov Naprej O mestu brez duha Kranj, 7. februarja — Pred nekaj dnevi je prišla iz tiskarne prva letošnja številka mladinskega glasila Naprej, ki je tokrat posvečena kulturi v Kranju. Na šestnajstih straneh in v novi obliki odpira Naprej razpravo o kulturnem življenju v Kranju. »V Kranju, mestu brez evropskega duha, se odvija samozadostna in provincionalno zaprta kultura, s samozadovoljnim funkcioniranjem kulturnih institucij .Vse to se odraža v načinu življenja prebivalcev proletarskega Kranja«, ugotavlja pisec uvodnika. Kulturne strani prinašajo Zagoričnikov Prispevek k opredelitvi kulturne krize, pogovor z igralcem Pavletom Rakovcem in jazzistom Tonetom Janšo, zapis o delovanju studia Signum in razmišlajnja, da je Prešernovo mesto lahko samo kulturno mesto. Na drugih straneh najdemo komentarja o usodi letošnje štafetne palice ter »molčečih škratih« pri poročanju o domnevni fašistični zabavi v Sarajevu. Objavljeni so tudi odmevi na izjavo Janeza Globočnika o razmerah na ekonomski šoli, ki je dvignila precej prahu. Tokratna številka je tematsko vezana na kranjsko kulturo. Izšla je v dneh, ko se prav ta kultura še posebej slavi, ko se delijo nagrade in se spomnimo tudi Prešerna. Pa čeprav največkrat zgolj s preživetimi proslavami. (ps) Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk. tiska Ljudska pravica Ljubljana_ Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplo-tnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Se-dej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Koš-njek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija). Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavn: urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za I. polletje 1987 je 4.500 din S 1. marcem za 96 odstotkov višje preživnine Preživnine se povečajo le enkrat letno Jesenice, 9. februarja — V skupnostih socialnega skrbstva ne morejo večkrat na leto uskladiti preživnin z življenskimi stroški, ker nimajo ne kadrovskih ne finančnih možnosti. Preživnine se valorizirajo le enkrat na leto. S 1. marcem se bodo povečale za 96 odstotkov in to vse tiste preživnine, kiso bile določene in dogovorjene do konca leta 1985 in lani že valorizirane. Skupnost socialnega skrbstva Slovenije si prizadeva, da bi tudi preživnine povišali sproti tako kot pokojnine, kar bi zahtevalo veliko dela, spremeniti pa bi morali tudi zakon. Predlog za spremembo določbe zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij je obravnavalo trideset občinskih skupnosti socialnega skrbstva in kar sedemnajst skupnosti je menilo, da večkratne medletne valorizacije ne morejo opraviti, ker nimajo ne kadrovskih ne finančnih možnosti. Medtem ko so se denarne pomoči otrokom lani trikrat uskladile z življenjskimi stroški, je s preživninami povsem drugače. Pri vseh vrstah denarnih pomoči gre za družbena sredstva, pri preživninah pa gre za dogovor med zavezancem in upravičencem. Postopki so večkrat dolgi, zato bi imeli z večkratnimi letnimi usklajevanji po občinskih skupnostih veliko dela in stroškov. Samo v jeseniški občini morajo do 1. marca pregledati in na novo vrednotiti okoli 800 odločb o preživninah in počakati, da postanejo pravnomočne. Na odločbe se tako zavezanec kot upravičenec lahko pritožita. V skupnostih socialnega skrbstva zato resno razmišljajo o avtomatski obdelavi podatkov in o racionalizaciji postopka, kajti postopoma bo treba preživnine sproti prilagoditi življenjskim stroškom. Zdaj znaša poprečna preživnina za otroka približno 20.000 dinarjev mesečno, kar je zelo malo. Kljub temu, da le preživnine ostajajo na repu in bo treba čimprej spremeniti zakonsko določbo, da se bodo preživnine vendarle sproti usklajevale, pa v skupnostih pravijo, da so v zadnjih letih napravili velik korak naprej. Včasih so višino preživnine določili le enkrat in se sploh ni spreminjala, tako da so bili otroci sprtih staršev precej prikrajšani. Zdaj se preživnine vsaj enkrat letno povišajo vsem in nič več ne prihaja do tega, da bi nekatere tako zaostajale, da bi se izplačevale le v simboličnih zneskih. D. Sedej Pripravljen je srednjeročni program varstva in obnove spomenikov in grobišč borcev Najprej urediti evidence in odpraviti napake Radovljica, februarja — Odbor podpisnikov družbenega dog^ vora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spontf kov in spominskih obeležij ter grobišč in grobov narodno«)^ bodilne vojne v občini Radovljica je te dni poslal vsem P°^HlSSe kom v razpravo srednjeročni program dela za obdo"* ki imajo širši pomen dogodkov v času borbe, skrb zanje nesti na vso Gorenjsko ali ce na vso Slovenijo, da ne ostajala le na breme radovij i ški občini. Na spomenikih in v sezn*' p mih padlih borcev, talcev |? j žrtev vojne se je v teh le^ s ukradla tudi vrsta napak. Zd« 1 je zadnji čas, da se popravi]^ k Prav zdaj se v radovljiški ob# jj ni zbira gradivo za izdajo kn]1 t ge Pomniki NOV in pregled*« karte z lokacijami, ki naj bij? šla leta 1988. Popraviti pa W treba vse ugotovljene napa* na spomenikih, spominski j znamenjih in ploščah. Vsa prihodnja leta bo tt^* seveda tudi redno vzdržev* 5 vsa grobišča, sproti obnavlj* črke, vzdrževati cvetje in ze'je nje na grobovih, spomenike ,g( plošče zaščititi z zaščitni11^ premazi. Prednost naj bi in^v? najbolj zapuščeni spomeni ^ in spominska obeležja. i? D. D- tu k ____^ v razpravo 1987 -1991. V programu je zastavljenih nekaj velikih spomeniškovar-stvenih akcij, tudi postavitve nekaj novih spomenikov in poimenovanj, najprej pa bo treba urediti nekaj splošnih stvari, kot kartotečno evidenco grobišč, grobov in spomenikov, spominskih znamenj in spominskih plošč ter urediti tudi slikovno gradivo zanje. Začeti bo potrebno tudi z urejanjem zemljiško pravnih zadev za grobove in grobišča, zlasti za tista, ki so ostala zunaj urejenih pokopališč. Zaznamovati bo treba dostope h grobovom in spomenikom. Samoupravni sporazumi za urejanje posameznih grobov in grobišč so v glavnem sklenjeni, marsikje pa jih bo treba še dopolniti, obnoviti, da bodo posamezne delovne organizacije, družbenopolitične organizacije in društva, ki so prevzela skrb zanje, to tudi uresničevala. Določneje bo treba kategorizirati grobišča in spomenike, Še ena sejemska hala V Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem so s« R odločili, da naročijo idejni projekt za izgradnjo še ene se- fe jemske hale. Zgradili naj bi jo med obema sedanjima, na' r menjena pa naj bi bila predvsem sejemski dejavnosti jn gospodarstvu. Gradili jo bodo postopoma in jo deloma ze zgradili do leta 1992, ko bo Kranj praznoval 500-letnic° sejmarstva. Takrat je namreč Kranj dobil uradno pravic0 za prirejanje današnjega avgustovskega sejma in sponda' danskega kmetijskega sejma. Tržiški delegati se bodo sestali i Tržič, februarja — Danes, 10. februarja, se bo v Tržiču sestal na svoji 7. redni seji družbenopolitični zbor, jutri, 11. februarja, pa na 8. redni seji zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič. Na dnevnem redu imajo obravnavo predloga resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Tržič za obdobje 1986—1990 v letu 1987, program dela zborov za letošnje leto in poročilo o delu zborov v preteklem letu. Obravnavali bodo tudi program nalog in finančni načrt Sklada stavbnih zemljišč v Tržiču ter predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta dokončno obravnavala in sprejemala predlog zazidalnega načrta za industrijsko cono Loka — tovarniški kompleks Peka, ki je bil v javni razgrnitvi že od 1. oktobra 1986. Vsem trem zborom bo dan v obravnavo osnutek odloka o proračunu občine Tržič za leto 1987, ki naj bi znašal 606.000.000 dinarjev; osnutek bo v razpravi 30 dni^dokoneno naj bi bil po dvofaznem po- stopku sprejet do 31. marca 1987. Zbor krajevnih skupnosti pa bo na jutrišnji seji sprejemal odlok o določitvi enotnega matičnega območja. V občini Tržič je 35 naselij in tako je bilo do zdaj vodenih 35 rojstnih matičnih knjig in 35 matičnih knjig umrlih. Po novem naj bi bilo območje občine Tržič enotno matično območje za vsa naselja občine Tržič,s sedežem pri organu za notranje zadeve v Tržiču, Trg svobode 18. Delegati vseh treh zborov bodo tudi slišali, kako jih njihovi delegati zastopajo v republiških organih. Prav tako bodo vsi trije zbori obravnavali poročilo o varstvu spomeni NOB in grobišč v lanskem in seznanjeni bodo s Prj^flc mom del v letu 1987. P°d%b bo tudi poročilo o zbiranj^:^ namenski uporabi financ' ^ sredstev za javna zakloniš^, letu 1986, podana pa bo Jj^ informacija o osebnih doj* kih voljenih in imenova^. funkcionarjev skupščine ^ Ji; ne Tržič v letu 1986. Zaradi I teka mandata bodo nenovflgjl« ne deleft razpravljali in sklepali P^jt^ novnem imenovanju dire* !^ ce uprave za družbene PT\e\e j ke in imenovali novega 0 gata v svet osnovne šole 11 j a Bračiča. V-* < Sindikati razpravljajo o novi organiziranosti V LTH hočejo manj tozdov Škofja Loka, 9. januarja — Na skupnem sestanku konference osnovnih organizacij so razpravljali o gospodarjenju in novi organiziranosti. Sestavljeno organizacijo naj bi »razfor-mirali«, v LTH pa naj bi bilo manj temeljnih organizacij Letni občni zbori osnovnih organizacij sindikata v škofjeloškem LTH so bili vedno nadvse zanimivi, saj so člani sindikata kar najbolj neposredno izražali svoja mnenja. Tudi letošnji so bili taki, čeprav finančni rezultati — o gospodarjenju je sindikat med letom največ razpra vljal — še niso znani, osnovni pokazatelji gospodarjenja pa so vendarle tu. Na minuli seji konference osnovnih organizacij so zato največ pozornosti namenili prav organizacijskim in gospodarskim problemom. Obseg proizvodnje se je povečal za 8 odstotkov, produktivnost za 6 odstotkov, vrednost prodaje je poskočila, čeprav so cene njihovih proizvodov še precej zaostajale za inflacijskimi tokovi. Zamrznitve cen LTH niso obšle, posamezne temeljne organizacije so dosegale različne rezultate. Oskrbljenost proizvodnje je bila boljša, tako, da so z izvozom uspeli prihajati do deviz za uvoz nujnega materiala. Povečali so konvertibilni izvoz, prodaja na vzhod pa je občutno padla. Ta izpad na klirin škem področju jim jemlje veliko akumulacije. Lani so poskrbeli za nekaj naložb in vztrajno modernizirali proizvodnjo, zgradili prizidek v Poljanah, med drugim pa so si prizadevali resiti problematiko skladiščnega prostora. Januarski gospodarski rezultati so spodbudni, vendar delavce LTH skrbi bančna nezmožnost, da bi jim plačevali račune s tujino. Ostajajo namreč neporavnani računi še iz lanskega maja, kar je za delovno organizacijo ovira, saj je njihova proizvodnja precej odvisna od uvoza. Delavci, člani sindikata, niso več zadovoljni s sistemom nagrajevanja, saj je pomanjkljiv. Zato čaki v prihodnje sindikat tudi ta naloga, saj morajo bolje stimulirati delovno učinkovitost in kakovost, odgovornost in poskrbeti za osebne dohodke najnižjih kategorij. Ne manjka težav z organizacijo in so zato v minulem letu iskali način za dopolni- tev sedanje organizmi oblike. Sedanja organ^.^ nost ne ustreza več, poj*^J2 jo se številne pomanjkU ■■ sti in problemi, ki bi jih *3 razrešili, če bi bili dra» 'f organizirani. Pojavilo ^Jj več predlogov, mnenja s°ofj' zlična, prevladuje pa Pj6^ čanje, da bi bili P°s vit»f uspešnejši in bolj učink^ ^ če ne bi bilo več sestavU j organizacije. V delovni o**^ nizaciji LTH naj tudi n*j. bilo devet temeljnih org zacij, ampak manj. O predlogu za »razf°fjjj< ranje« sestavljene yf zaci je bodo v sredo, * ' $ bruarja, razpravljali ^Ji skupnem sestanku .^jlt predstavnikov sindik^^-organizacij sestavljene ° nizacije združenega dela' D. Sedel I95IMO. FEBRUARJA 1987 GOSPODARSTVO .3. stran (g@g^SM©isiiglas ^Sl^PJski gospodarstveniki o novem obračunskem sistemu Dobri gospodarji so že doslej delali dva obračuna delil* 'e^ruarJa — Dosedanji obračunski sistem je omogočal, da je gospodarstvo prenašalo inflacijo v dohodek, učinke inflacije *mort,ln Kar d°Dro živelo, celo bolje od stvarnih možnosti. Novi sistem — gre za zakon o skupnem prihodku in dohodku, zakon o dar: .zac'J* in zakon o sanaciji in stečaju — naj bi (vsaj takšen je njegov cilj) postavil gospodarstvo na trdna, realna tla in v gospo-r^nje uvedel čiste račune. Po novem naj bi bila dohodek in njegova delitev realnejša, podjetja naj bi hitreje obračala zaloge, si P«a poslovni sklad in si ohranjala realno vrednost materialnega premoženja. Novi obrazki sistem, kakršnega za *dai še brez natančnejših navoji »ponuja« zvezna vlada, naj bi 5reprečil porabo inflacijskega dohodka in počistil s slabimi gobarji. Se bo to tudi res zgodi-l°? Po izkušnjah iz preteklosti, *° je že nekaj zakonov imelo podobne cilje, vendar učink hHk1 g0sP°dar]i glasnejši od do-in da bodo slabo gospodaril6 Vedno znali upravičiti z ob-Je*«vnimi razlogi. Stvarne in Napihnjene« številke ;eAnton Gros, direktor Planike, Q6jal, da za preučevanje nove-°bračunskega sistema niti ni-Vati olJ časa, ker mora rese" k" naivečjo sramoto, odkar je ^Ktor: Planika, ki veliko več t^j } kot uvozi, ima namreč v kon racun nove devizne zatari!■ ^ za osem miliJ°nov •Sd neporavnanih plačil. Protno vrednotenje posojil in 6tne 1 ter spreminjanje obre-l>nz ^QTQ nas ne bo bistven0 *>iili °' ker imamo nekaj potem w Za PriPravo izvoza, med-hett, ^ ves denar, potreben za Itdrtfno Proizvodnjo (obratna stva), naš. Pri novem obra- se zdi, da bodo tudi tokrat čunskem sistemu me mou predvsem to, da izvozne spodbude, in teh ima Planika 1,2 do 1,4 milijarde dinarjev na leto, ne štejejo v dohodek.« Janez Langus, vodja finančno-— računovodskega sektorja v Planiki, je direktorja le še dopolnil: »V Planiki smo že doslej delali dva obračuna: inflacijskega, pri katerem smo upoštevali vse učinke inflacije, tudi tako imenovani inflacijski dohodek, in drugega, realnejšega, ki je dal popolnejšo sliko gospodarjenja in pri katerem smo osnovna in obratna sredstva vrednotili s precej višjim faktorjem, kot je bil uradno določen. Mislim, da bi morali takšen obračunski sistem, kakršen bo začel veljati s prvim julijem letos, uveljaviti že pred petnajstimi ali dvajsetimi leti, vendar smo raje ubrali drugo pot. Delili smo učinke inflacije in se trkali po prsih, če tudi je večina gospodarila na robu rentabilnosti. Sicer pa tudi novi obračunski sistem ne bo odpravil infalcije, iz težav nas lahko popelje le boljše delo in boljše gospodarjenje.« Za vse zaloge enako kaznovani Vinko Perčič, direktor sektorja za računovodstvo, plan in analize v kranjski Savi, je dejal, da bo po novem obračunskem si- 5n-ji načrti radovljiškega kmetijstva stemu dohodek zanesljivo manjši — za koliko, še niso ocenili — in da bo to povzročalo tudi težave pri delitvi za splošno, skupno in osebno porabo. »Mislim, da je zakon, vsaj kar zadeva zaloge, prestrog. Pravilno je, da smo za previsoke zaloge kaznovani, vendar bi moral zakonodajalec postaviti mejo, do katere so zaloge še normalne in od kje naprej so pretirane. Za zaloge, ki jih potrebujemo za pripravo izvoza, ne bi smele biti enake kazni kot za vse ostale.« »Čeprav ima Sava veliko posojil, pozdravljamo sprotno vrednotenje posojil, odplačil in spreminjanje obrestne mere,« meni Vinko Perčič. »Večkrat smo tudi opozarjali, da obrestna mera, ki je nižja od inflacije, ni upravičena. Denar mora dobiti pravo ceno in šele potem ga bomo tudi bolj cenili. Sedaj je pač tako, da se dinarja otepamo — poslovno in zasebno.« Dohodek od obresti se ne bo več delil Jože Rozman, direktor Zvezde, meni, da bodo organizacije združenega dela na račun dražjih posojil in realnejšega, manjšega dohodka bolj »pritiskale« na cene, kar bo nenazdanje spet izzvalo povečanje inflacije. »Mislim, da novi obračunski sistem ne bo omajal dobrih gospodarjev, ki so po dohodku na delavca v vrhu. Več problemov bodo imele organizacije, ki so v izgubah ali poslujejo na robu rdečih številk. Zvezda ima lastna obratna sredstva, denar je celo posojala in si na ta način ustvarila petino letnega dohodka. Po novem bo šel ves tako ustvarjeni dohodek neposredno v poslovni sklad. To bo sicer dobro za delovno organizacijo, saj bo še sposobnejša za vlaganja, vendar ne vemo, kako bo to vplivalo na porabo, še zlasti na delitev za osebne dohodke.« Miro Pinterič, direktor tovarne klobukov Šešir iz Škofje Loke: »Če je novi obračunski sistem naperjen proti slabim gospodarjem in naklonjen dobrim, potem ga je treba pozdraviti. Resda se govori, da bo počistil z zgubarji in njim podobnimi, vendar bolj malo verjamem, da bi dopustili, da bi se polovica jugoslovanskih organizacij združenega dela znašla v izgubah, četudi bo izkazani dohodek očiščen inflacijskih napihovanj, sem trdno prepričan, da se dohodki državnim in sisovskim upravam ne bodo zmanjšali. Če bo dohodek manjši, bodo zanesljivo toliko večji prispevki. Tudi o zalogah imam svoje mnenje: v Šešir-ju jih je za šesto milijonov dinarjev, kar je, gledano z gospodarskega vidika, neznansko veliko in skregano z gospodarsko znanostjo in prakso, pa vendarle: brez tako velikih zalog bi proizvodnja v Šeširju zaradi nestanovitnih gospodarskih razmer v Jugsolaviji zanesljivo že nekajkrat obstala.« C. Zaplotnik aJveč denarja za dejanje zemljišč 'H«.1''^ ■». februarja - V Jt°s pr-0ški občini bodo začeli le-cNjne p.ravljati ureditvene pro-r!^10 Ure^ati 432 hektarov in pašnikov. V *^tnV~Jevem toku Radovljica ioVa^0 upediti Dobe in pla-}Knrov Pašnikov na Gorelj- hekt arov travnika na bodo omogočile večio osamosvojitev pri krmi in bodo vplivale tudi na večjo prirejo mesa in mleka. V občini načrtujejo, da bodo letos odkupili 8,5 milijona litrov mleka in 450 ton goveda, razen tega pa še 520 ton semenskega in jedilnega krompirja, 700 ton jabolk, 90 ton ječmena, 60 ton pšenice in 80 ton ribeza. Kmetijske organizacije bodo vlagale letos denar tudi v obnovo kmetijskih strojev in skladišč, KŽK —tok Radovljica pa bo obnovil še tri hektare sadovnjaka v Resjah pri Podvinu. C. Z. Seja radovljiške skupščine Resolucija in Mira Radovljica, 9. februarja — Delegati radovljiške občinske skupščine bodo v osrednji točki dnevnega reda jutrišnje seje obravnavali predlog resolucije o razvoju občine v letošnjem letu. Odločali bodo tudi o tem, ali bo Mira (Mizarstvo Radovljica) še pol leta pod družbenem varstvom ali ne. Izvršni svet je namreč predlagal, da bi bilo to nujno, ker je v delovni organizaciji še precej nerešenih problemov Zbor združenega dela in krajevnih skupnosti bosta obravnavala tudi osnutek odloka o letošnjem proračunu občine ter predlog zakona o prispevku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokritje izgub v elektrogospodarstvu in v premogovništvu. Vsi zbori bodo obravnavali še program sklada stavbnih zemljišč in odgovore na delegatska vprašanja. C. Z. Smanjeni iz prve roke delavci sprašujejo, direktor odgovarja f^tof u*"aira — ^e več let je v tržiškem Peku praksa, da di-v^ev *n ^an v mesecu P° telefonu odgovarja na vprašanja de-N^Vgl Proizvodnje, trgovske mreže, iz vseh tozdov. Tako so Sad' SP.r°t' seznanjeni z vsemi novostmi, težavami in uspehi, Ne^^J0 delovno organizacijo, posamezne oddelke. Vse to je ^di objavljeno v tovarniškem časopisu. y |*ke stroji imajo napete norme, nimajo časa hoditi na se- * iht '^''Ogovarjati, zato so veseli kratke in jedrnate direktorje-*«rnr- acije »i/, prve roke«.—Foto: I). Dolenc Zadnji tak informativini dan je bil 20. januarja. Delavci so hoteli vedeti kako bo obračunano minulo delo, kakšno je stanje zalog in zakaj v trgovinah ni večje ponudbe, ali bodo zmogli investiciji Loko in Benedikt hkrati, kako je z namembnostjo zaklonišča, kakšna bo višina jubilejnih nagrad in odpravnin, kako je z njihovo tovarno v Alžiru in kakšna bo nova analitska ocena. Vprašujejo posamezniki v imenu sindikalne skupine, oddelka, tozda, skupine delavcev. Direktor Peka Franc Grašič je bil v svojih odgovorih kratek in jasen. Morda bi naše bralce zanimali njihovi investiciji, na Loki in v Benediktu. Takole je povedal: »Projekt Loka je v fazi priprav. Vzrok, da tako pospešeno delamo na njem, je stanje v naših montažnih oddelkih. V montažah ne moremo več zagotoviti kvalitetnega nivoja produktivnosti in proizvodnje. Naša proizvodnja zahteva sodobno organizacijo, to pa je v teh prostorih že nemogoče. Z Loko bomo rešili tudi problem skladiščenja in zagotovili širitev razvoja Orodjarne, Gumo-plasta, Poliuretana in Razvojno pripravljalnega sektorja. Ker v Tržiču primanjkuje delavcev, vzporedno z Loko načrtujemo tudi izgradnjo novega obrata v Benediktu. V sedanjih prostorih bivše osnovne šole je proizvodnja organizrana začasno. Objekt za daljše obdobje ni primeren, ker tudi vzdržal ne bi. Z izgradnjo novega obrata bi povečali število delavcev in si zagotovili zadostne količine zgornjih delov. Delavcev, ki iščejo delo, pa je v Benediktu in okolici še dovolj. Za Loko in Benedikt bomo porabili vsa razpoložljiva sredstva. Skrčili bomo ostala vlaganja, toda na ta račun ne sme trpeti proizvodnja. Proizvodnjo bomo tudi v času gradnje opremljali s sodobno opremo, ki jo bomo kasneje prenesli v nov obrat. r,oka bo projektirana in grajena tako, da bo v njej tekla sodobna proizvodnja. V njej se bodo kalili strokovnjaki, ki jih tako zelo potrebujemo.« Naslednji informativni dan bodo delavci Peka imeli v petek, 13. februarja. dd Mnenje strokovnjakov o onesnaževanju zaradi rudnika Zirovski vrh Vpliv urana na pitno vodo TODRAŽ, 31.—Zakaj ne bi verjeli strokovnjakom? Če jim verjamemo, moramo vedeti, da je po njihovih poročilih v »ozjoglaše-nem« potoku Brebovščica, ki teče ob Rudniku urana Zirovski vrh (RUŽV), to je po dotoku jamske vode vanjo, koncentracije radona in urana nikoli niso presegle niti mej, ki so predpisane za pitno vodo. Drugače povedano: če ne bi motila motnost, bi vsaj glede radiološkega onesnaženja Brebovščico lahko brez skrbi pili. Morda je to »atraktivni izvleček« iz poročila v vplivu RUŽV na okolje v času poskusnega obratovanja, vendar gre le za poročila najvišjih strokovnih institucij, ki jih imamo. Rudnik je posredoval poročila zato, ker računajo, da bodo letos začeli redno obratovati in je takšno poročilo za ustrezno dovoljenje. Od leta 1975 na širšem in ožjem področju RUŽV opravljajo meritve v okolju po programu, ki ga vsako leto potrdi strokovna komisija za jedrsko varnost pri republiškem komiteju za energetiko. Med poskusnim obratovanjem v letu 1985 so kontrolne meritve opravljali Inštitut Jožef Štefan, Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu in Hidrometeorološki zavod Slovenije. Po programu so nadzorovali onesnaževanje vode, zraka in hrane, poleg tega so merili hrup, vibracije in druge možne vplive. Meritve so pokazale, da je radiološko onesnaževanje okolja, ki ga povzroča obratovanje RUŽV vedno pod veljavnimi mejnimi vrednostmi. Mejne vrednosti presega edino Brebovščica, vendar zato, ker ima preveč mehanskih delcev, ki prihajajo iz jamske vode, občasno pa tudi hrup ventilatorjev za 10 odstotkov preseže dovoljeno mejno vrednost. Meritve onesnaženosti okolja zaradi obratovanja rudnika sicer kažejo na povečanje koncentracije radinoklidov v okolici, vendar, kot smo že zapisali, te koncentracije nikoli ne presegajo dovoljenih meja, ki veljajo za pitno vodo. Morda je še posebno zanimivo, da se je koncentracija radona in urana, celo močno zmanjšala v primerjavi z obdobjem pred začetkom dela v rudniku. Mehansko onesnaževanje potoka pa je tolikšno, da ga lahko uvrščamo samo še v tretji do četrti kakovostni razred po našem pravilniku o kakovosti naravnih vodotokov. Vpliv je viden tudi iz rezultatov analiz sedimentov. V njih koncentracije radona naraščajo, vendar so manjše kot v sedimentih Save, ki so pod vplivom radioaktivnih snovi iz termoelektrarne. Zanimivo je, da so zaznali največjo akumulacijo radona in urana v zemlji oziroma v travi. Zaradi tega naj bi vnaprej merili koncentracije tudi v kravjem mleku s tega področja. Ker smo še vedno pod vtisom ostrih očitkov sicer nestrokovnih posameznikov, se nam ob takšnih poročilih morajo vsiljevati nekateri pomisleki. Na takšnih osnovah so bili ti očitki? Mar res ne gre verjeti za to poklicanim strokovnim institucijam? So sploh na mestu takšni in podobni pomisleki? Očitno so si strokovnjaki edini, da nevarnosti ni. Ob tem bi si sicer lahko vsi prijetno oddahnili—če ne bi bilo Černobila, kjer so strokovnjaki pred katastrofo trdili enako. Kaj pomeni takšna pripomba? Stanje nekakšne splošne nezaupljivosti v vse in vsakogar? Ne vem, kaj pomeni, vendar je žal očitna. Peter Čolnar Na delovnem mestu Da bi le bilo delo Tržič, februarja — Petnajst let je Franc Lupša iz Čadovelj pri Tržiču zaposlen v Zlitu, deset let pri žagi, »gatru«, kot pravijo po domače. Takoj, ko je prišel, je vozil viličarja, potem pa je ob delu v Škof ji Loki naredil šolo za kvalificiranega Žagarja. Pravkar je menjaval žagine liste. Kar šest od osmih jih bo moral zamenjati. To je v žagalnici eno najtežjih del, kajti težko jih je odviti in potem jih moraš spet trdno priviti, da so kot strtme. Pozimi se listi še hitreje kvarijo kot poleti. Sneg in led se primeta na hlode, zraven pa še kakšen kamen in list se skrha. Pa celo kakšna krogla se še najde v deblu, verjetno še od vojne sem. Mraz je tule v žagalnici, z vseh strani piha. Poleti in pozimi prepih. Prva naložba, ki se je bo Zlit lotil, bo prav žaga. Dcbro se morajo delavci obleči, da jim mraz ne pride do živega. France še posebej, kajti če ne nagaja, večino delovnika presedi v kabini, od koder usmerja žaganje hlodov in žago. Ko bo nova žaga, bo zaprta. Ko bo... Tolikokrat je bilo že rečeno, zdaj pa vse slabše kaže. Da bi bilo le delo. Pa včasih tudi tule na žagi grozi zastoj. Zdajle bi cel teden stali, če ne bi dobili tehle hlodov. Ni denarnja, niso likvidni in kamioni s hlodi kar mimo vozijo... Na eno izmeno dela, samo dopoldne, ker in , •konca tega srednjeročnega obdobja. " j končati moramo dom in urediti okolico spominskim parkom, obeležjem ter paf*\ rišče. Pred nami pa je tudi ureditev »* razširitev pokopališča in nenazadnje tu izgradnja vežic na pokopališču ter dostw do njega. Ko smo o tem razpravljali v.^Vi. tu krajevne skupnosti in organizacij8^ smo ugotovili, da bi se v krajevni skup" sti morali pogovoriti o samoprispevku.* Kmalu bo minilo pet let, ko so se naJL ferendumu odločili za samoprispevek. ■ ^ prav ta dodatna obremenitev danes ni ^ Q.^. bolj simpatična, menijo, da bi se na.?rjtli novnem referendumu odločili za podalJs ^ nje samoprispevka. J »Menim, da to ne bi bila prehuda oo** menitev. Prepričan pa sem, da bi le ^ lahko uresničili program za to obdobJe>, lj ni majhen. Do zdaj smo že dokazali- % smo s skupnimi močmi sposobni vel» >« narediti. Upam, da se bomo tudi v nede!£ H na zboru krajanov dogovorili, da v kra| J>$ vni skupnosti ponovno razpišemo re r**c rendum o podaljšanem samoprispe^. vendar z manjšo obremenitvijo,« )e P ^ daril predsednik krajevne konfore" SZDL Slavko Čuk. A gaiar jO? K, Stari geometer je na hiši označil debelino snega Leta 1869 je bilo sedem metrov snega Podkoren — Škoda je, da spomeniško varstvo iz Kranja ni imelo denarja, da bi na spomeniško zaščiteni hiši v Podkorenu pomagalo ohraniti stare geometrove označbe, da je bilo leta 1969 kar 23 čevljev visoka snežna odeja. kot so zapisali v listine in kakor je bilo označeno in zapisano tudi na naši hiši. Bilo je zares zanimivo, a pred leti, ko smo hišo morali obnoviti, smo označbe zakrili. Zakaj? Še danes hranim odgovor spomeniškega varstva iz Kranja, ki je na našo prošnjo, da bi ohranilo označbe, odgovorilo, da »nima sredstev«. Mi denarja tudi nismo imeli dovolj, zato smo kljub temu, da je hiša spomeniško zaščitena, sto in več letno svojevrstno zanimivost prekrili.« Friderik Razinger je več kot dvesto let staro ui'°- *3 bila nekdaj na belopeško"1^ du. Satu mehanizem je 1:1[j ]j nemški, ohišje pa z intar^J ^ iz onenta. Škoda je le, da spoto^r varstvo ni imelo razum ■ (denarja), da bi na spoJJ, jf zaščiteni hiši korenuJB ,vlj'vV C ve označbe, ko so prav pokazale, kako neponc soka je bila snežna odeJ fij«i' 1869. ko po več dni spl°r mogli iz hiš.. 1). S**\ Razingerjeva hiša v Podkorenu je pod spomeniškim varstvom... Foto: I). Sedej Med najstarejšimi hišami v Podkorenu je Razingerjeva hiša, ki nosi letnico 1721 in je pod spomeniškim varstvom Gospodar, 80-letni Friderik Ra/mger, krepak in čvrst za svoja leta, se je v življenju večinoma ukvarjal z lesno trgovino in kmetijo um >;o spodarno ohranil domačijo sinu Kriku. »V Podkorenu — tako pravi zgodovina — so se prvi priseljenci največ ukvarjali s kuhanjem oglja,« pravi Friderik Razinger. »Zato imamo še danes toliko krajev, ki jim domačini pravijo »kopi.se«. Pri nas doma so se predniki ukvarjali s pošto, ko je stekla železnica in gostilno ter seveda s kmetijo. V hlevu je bilo vedno vsaj deset do petnajst konj za »preprego«, tu so se zadrževali popotniki, kot denimo, slavni fizik, naravoslovec in velik ljubitelj našega kraja, l)avy llumprv. Na naši hiši so mu vklesali ploščo, v spomin, kajti Uradi bolezni na pljučih je redno potoval v Italijo in ni bilo obiska, du se ne bi /a dalj časa ustavil tudi pri nas v Podkoie-nu. 80 letni Friderik Itazin^-i Hišo smo velikoki.il olmovili, vedno tako, kot je terjalo spomeniško varstvo. Na hiši so bile dolgo časa črte, od tal do žlebov, ki so jih zarisali geometri daljnega leta 1869 in 1870. Tedaj je namreč padlo kar sedem metrov snega ali »23 čevljev in 8 col« PISALI S T Tudi k fizerju z računalnikom Kratko, praktično frizuro nosim že nekaj let. Navadila sem se frizerke v salonu na Zlatem polju (na moški Strati i). Všeč so mi njeni nasveti m to, kako se loti dela. To jutro je bila na dopustu. Pa mi je dru-(/<; (r, i tka zagotovila, da bodo lasje iin jeni r pol ure. Odloči la sem se, da mi lase umije, -.7, rajša a centimeter in po$u ši s fenom brez utrjevalca. Napisala je račun — števil ko na dnu drobno črtanega Obrti • a Kakšnih /,r> rubrik je bilo praznih, znesek pa je bil 3.200 dinarjev. Plačala sem in potem še lep čas razmišljala, kako visok znesek za to (kar skoraj ni bilo opazno) urejanje las. Začela sem spraševati po telefonu Najprej sem klicala v prm hi trn uo Itrivsko In -rt tkega podjetja Kranj, ki sem jo zašli dila v imeniku. Pove dala sem natanko usto, kar so mi naredili na Zlatem polju m veileln, da znaša pri njih ru čun 4.600 dinarjev Ko tem se začudila, je prišla druga In zerka k telefonu in povedala, da to stane pri njih (na Mui strovem trgu) 2.600 dinarjev. Na Titovem trgu sem zvedela. da bi bila cena 3.000 di VSorlijevi ulici IS okrogjfl dinarjev, pri čemer je ■s''r',",,i(ir 1.600, umivanje pa 300 <* ji jev... Okrog 1.000 dinamit menda sušenje s feno^1-je najbrž tudi sogovorn^ ^ h> takšno pojasnilo ma .gflfi nO in je Sla pogledat V ^ |J i gotovila je, da bt ve}'j$jp usluga pri njih toeno ■>■ na rje i \a adn\e setn P" (! J la se na Planino. I'«"''K! \ t« lam jih moj kite ni čun pa bi pri njih vi'l]a dinarjev f(, Vet m I,enih cen z a '»'^(J" ritev v salonih istega V° v istem mesecu /r /'" A",/,#".'> prehuda. Morda bi rubrike na računu, k' <'< f), n"' , poenotile cene. Ali P" „i^K tančeu cenik na vid'11'" lahko znižal stroške:'! Pomoč starejši*11 Pohvalo t n ahvulo z februar_ 'Kli?L20- uri predstavljena Jto*v0cii«EXFI* 1987 ~~ Sa" VUICA šola A. T. Linhart danes, v torek, ob i večer v avli šo-m - .*wlturno društvo bo it!" ° program, v katerimi stopata gledališka ikt' S Podstavama Maks S c 'n \Ai p<> kom se je vr-Sodeluje tudi šol-0 in likovni krožek. '''UNija 'J^CHturni ^iSrok. TRŽIČ V četrtek, 12. februarja, bo na osnovni šoli heroja Bračiča predaval Slavko Mežek o uporabi Orffovih instrumentov pri pouku v šoli in vrtcu. Danes, v torek, je na osnovni šoli heroja Bračiča izšla posebna številka Stezic, šolskega glasila. V celoti je posvečena tržiški pesnici Dorci Kraljevi. Knjižica s pesmimi znane pesnice, ki je prejšnji teden slavila svojo 74-letnico, prinaša tudi komentarje, ki so jih napisali šolarji sami. V tržiški knjižnici pa 10. marca pripravljajo literarni večer posvečen Dorci Kraljevi. V petek, 13. februarja, ob 18. uri bodo v Domu DPO v lomu nad Tržičem podelili letošnje Kurnikove nagrude, priznanja Kulturne skupnosti Tržič. Zlato plaketo letos prejme Mato Mežek, Kvintet bratov Zupan srebrno plaketo, bronasto plaketo pa prejmejo Društvo likovnikov Tržič, kitarski duo Bitežnik-Ogris in Janez Šmejc. V Lom na prireditev bo vozil tudi poseben avtobus. V programu, ki so ga pripravili pevci in igralci KUD Lom nastopajo še ansambel Društva upokojencev Tržič, filmsko kroniko pa bodo prikazali člani Filmskega kluba Tomo Kri-žnar Tržič. Slavnostni govornik bo predsednik kulturne skupnosti Tržič Janez Godnov. n^AGRADO odstopila šoli S ~ Berta Golob, dobitnica letošnje Prešernove nali* Od orenjske za pisateljsko delo, je denarni del nagra-?ier;S^°Pilu osnovni šoli Matija Valjuvca v Preddvoru, 0V&la ^°'RU 'etu kot profesorica slovenskega jezika pou-^daislovenščino. Nu podelitvi nagrad na Jesenicah v \^ . u Tone Čufur se je za darilo zahvalil ravnatelj os-V Dol S°'e ^inko Jenko in Golobovi izročil darilo šolarjev n Jerbas narodopisnega blaga. L. M. Kranj — V galeriji Prešernove hiše je odprta tradicionalna razstava ob slovenskem kulturnem prazniku predstavite\ Prešernovih nagrajencev. Na razstavi so predstavljena dela 51 nagrajencev, ki so prejeli republiško Prešernovo nagrado v letih 1971 do 1973. Razstava bo odprta do 2. marca. — Foto: I Perdan anjk lutkovnih skupin ^!-v,, ... 12. febru fc ,*Hj a kulturnih nrgam/.a \H0?rUvJa občinsko siv, ,, Jk- — J V/ UV I I I »l\« ' ,11 ■ V 11 jgfh '.kiipin Sest lu .2 Moj 'P'" >><> dopoldne v vr,\J ■ Popoldne pa v De ''' V^n '' Pripravilo sedem v K S lun!''1 ,,,v srečanje bo na osno- ..« 1)2*Vid '' eren ob \\ Brestove igrico Pro yC,!,ll,ll»' < >h !i uri bo M^KOskic!, ki se je Sov 10 P" lu1 n" šole Bratstvo in J enotnost zaigrali Zepičevega .Ježka Potepinčka. Popoldanski program se začenja ob 16. uri v Delavskem do mu, ko bodo besniški lutkarji zaigrali Janeza Bitenca Čarodeja Fičifika. Ob 17. uri bo lutkovna skupina Čačke predstavila Svet lane Makarovič Sovico Oko, uro kasneje pa se bodo še enkrat predstavili lutkarji osnovne šole Bratstva in enotnosti in sicer s Senčno anekdoto Ob 18.30 bo lu tkovna skupina Gledališča <<•/ ( esto zaključila srečanje s pred stavo Vrata. KOMORNI zbor tovarne OBUTVE _PEKO TRŽIČ_ Lani je imel Komorni zbor tovarne obutve Peko Tržič manj nastopm kot leto prej Nastopili so šestkrat, in sicer na prireditvi Tržič poje '86, konec maja so organizirali celovečerni koncert ter v gOftt povabili Moški zbor Ciciban iz Mirna in Obrtniški moški /bor iz Kranja v tovarno Peko, junija so nastopili na tradicionalnem srečanju usnjarskopredelovalne industrije Slovenije v Slovenj Gradcu, avgusta so nastopili na proslavi ob tržiškem občinskem prazniku. Konec avgusta so organizirali študijsko letovanje v Poreču in zadnji dan nastopili na plaži Marede. Decembra pa so peli upokojencem Ljubljanske banke in tovarne obutve Pe ko skupaj z vokalnim kvintetom bratov Zupan in citraškim triom Decembra so zamenjali dosedanjega zborovodjo. Janeza For-sk,4 je nadOIMStil Jože Močnik. \a( rti /a letošnjo sezono so usmer eni v konec maja ali za i !! IIIKI din, vse ostale informacije so na \ Ijo v poslov alineah Kompasa. , •. (vb) glas 6. stran ZANIMIVOSTI TOREK, 10. FEBRUARJA 'i 9* Pivnica Evropa — Kranj je v petek dobil svojo pivnico. Za to jo poskrbela Živila, ki so preuredila restavracijo Evropa. V bivšem bifeju in nekdanji avli je zdaj pivnica z vsemi vrstami piva Union. V restavracijskem delu pa strežejo le s hrano. Poudarek bodo dali toplim malicam. Sicer pa naj bi Kranj zdaj dobil lokal s starimi kranjskimi posebnostmi, kot so prave kranjske klobase, konjski zrezki, konjski golaž in podobno. Novi lokal je projektiralo Projektivno podjetje Kranj, uredil pa ga je kranjski likovnik Henrik Marchel. Poleti bo imeia pivnica tudi svoj vrt med Evropo in Pošto. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Kjer se vrata neprestano odpirajo in zapirajo Ljubica Josef: Če imaš na pultu, prodaš Prodajalna Tobaka na Trgu svobode v Tržiču je zjutraj prva odprta in zvečer se zadnja zapre, v njej pa, se šalijo, dobiš še več kot pri samem Mercatorju. Šala gor, šala dol, v tej nali prodajalnici imajo esnično vse in vse je na •Čeh, da ne moreš zgrešiti, časopisi, revije, cigareti, •otem pa vse tisto, kar norda vsakič pozabiš kupi-i v samopostrežni trgovini. To dopoldne je v trafiki prodajala Ljubica Josef, po odu sicer Stajerka, a vseeno ena najbolj poznanih Tržičank. Pred 25 leti se je z Maribora poročila v Trie in 24 let že prodaja v tej obakovi prodajalni. Urna i, prijetna, za vsako stran o najde prijazno besedo. rrata pa se kar naprej od-»irajo... »O, morali bi biti tu zju-\raj pred šesto, ko gredo judje na šiht. Takrat jih je kus popravit, pa še na ra-lijska poročila ob pol še-;tih počakajo. In če je mes še kakšen šport ali pa pet kakšna nova podraži-ov, je tu debate, da nikjer ike. Ne zgodi se malokrat, a že do šestih zjutraj po asiram štiri, pet milijo- P^. skušala s to, drugo, tretjo delovno & ^ pijo. Nič čudnega, da ji danes njeni ^ rovanci, ki jo prihajajo obiskovat, i° j re, da ni bila njihova tovarišica, tem njihova mama. 0 Vesela je, da ima Kranj tako lep0^ sebno šolo. Zevnikovi Ani gre velik* ^ hvala za vse to. Daleč naokrog je latl za zgled. Še enkrat bi rada vsem dim defektologinjam in pedagogom ročila, naj iščejo v otrocih vse tisto bro, kar se da oblikovati, jih dviga*1- j$ glabljajo naj se v njihovo dušo. ^ tj je nekje globoko, čisto na dnu skrit -letnico ob-•*U» f ln ^'bivanja. Združenje je v vseh teh letih veliko po-*la . . v°7-nikom in mehanikom pri premagovanju tc/.a\ k Cesti, jih seznanjalo z novostmi v prometu, jih pozivalo ii) jj^tevanju cestnoproinetnih predpisov, vozniške etike ^ yarni vožnji, znanje svojih članov pa je uspešno pre-|J5jlA0 .na osnovnošolsko mladino. Člani združenja so ob l||3*V* Pojeli več priznanj: priznanja za 10, 20, 25, ! •Je |u , 1 ^e'tt v združenju, zlate in srebrne značke, sreb s |tj. plakete »vzorni voznik« in še druga priznanj.-. *0 ^ xiS .i- Anton Silar in Vinko Polhar prejemata plake-'atim vencem. — Foto: F. Perdan 10 br-nanja. Dvanajsti dan varstva pred plazovi Skrite snežne pasti Poljče, 8. februarja — V nedeljo se je v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah končalo dvodnevno usposabljanje za varstvo pred plazovi. Organizirala sta ga komisiji za gorsko reševalno službo in za vzgojo in izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije in se ga je udeležilo okrog 70 članov gorskih reševalnih služb, planinskih društev, organov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, postaj milic in drugi, med njimi je bilo tudi 25 planincev iz Novega Sada. Resda v Vojvodini nimajo plazov, vendar je znano, da so prav tisti, ki pridejo v hribovite predele, njihove najpogostejše žrtve. Udeleženci so si najprej ogledali film o plazovih in nevarnostih za smučarje, delo švicarskega inštituta, nato pa so poslušali oceno nesreč o plazovih pri nas in v tujini v minuli zimi ter predavanja o preobrazbi snega, o plazovih in trajni zaščiti pred njimi, o dosedanjih izkušnjah pri varstvu pred plazovi, o podhladitvah in o značilnostih lavinskih psov. V nedeljo je bil še praktični del usposabljanja, na katerem so člani gorske reševalne službe Radovljica v Dragi prikazali udeležencem načine reševanja iz plazov — iskanje pogrešanih z elektronsko žolno, s pomočjo lavinskega psa, s sondiranjem... V minuli zimi tri življenja »Leto 1952, ko so plazovi ugasili okrog petnajst človeških življenj in porušili okrog dvajset stavb, je bilo po drugi vojni, vsaj kar zadeva tovrstne nesreče, doslej najhujše,« je dejal Franc Mu-lej, namestnik načelnika podkomisije za varstvo pred plazovi pri gorski reševalni službi. »V zadnjih tridesetih letih so plazovi zahtevali vsako leto povprečno eno smrtno žrtev — v predlanski zimi, na primer, dve, lansko celo tri, v letošnji doslej še nobene, vendar jo zima še dolga in se lahko še marsikaj zgodi.« Inž. Pavle Segula. načelnik podkomisije za varstvo pred plazovi, je pripravil natančen pregled nesreč, ki 80 jih v minuli zimi povzročili plazovi v Sloveniji. • 2. decembra 1985 je osip snega s strehe hleva pri Sv. Florijanu v Sopotnici nad Škofje Ix>ko zatrpal petletnega dečka. Oče je otroka oživljal, s tem so nadaljevali tudi zdravniki, vendar je bila vsa pomoč zaman. • 28. decembra predlani je plaz pod Mojstrovko odnesel štiri gornike; enega od njih je zatrpal 1,2 metra globoko v plazovino, ostali so se rešili. Dva sta se nemudoma lotila iskanja, tretji je odšel do Erjavčeve koče, odkoder so poklicali na pomoč gorske reševal-ce. Pes je pogrešanega hitro našel, prenesli so ga v Erjavčevo kočo, kjer ga je kranjskogorski zdravnik po dveh urah in pol oživel. Odločitev gornikov, da gredo pod Mojstrovko, je bila nespametna, saj je prek noči zapadlo več snega, nastajali so plazovi in klo-zasti zameti. Opozoril oskrbnika Erjavčevi- kore in drugih pla nineev niso upoštevali. Slovenska služba za varstvo pred plazovi ima premalo opazovalnic, ki so v primerjavi s tujimi slabo opremljene. Z nekaterih, predvsem tistih, ki so na smučišču, dobi pogosto lažne podatke. Zadnji dve leti si izmenjuje podatke in opozorila s podobnima službama v Celovcu in v Vidmu. • 9. februarja lani je Jurjev plaz pod Ljubeljem onkraj predora zasul avstrijski avtomobil. Vse se je srečno končalo, brez gmotne škode in telesnih poškodb, vendar se ob tem zastavlja vprašanje: bo res moralo prej na tem odseku umreti nekaj ljudi, predno se bodo upravljalci ceste zganili in naredili, kar so pozabili pri gradnji. • 1. februarja je plaz zasul izstopno območje postaje C kaninskih žičnic. Načrtovalci so jo namreč postavili na nevarno mesto, kot da ne bi ničesar vedeli o plazovih, gluhi pa so bili tudi za opozorila domačinov. • 10. februarja je plaz v Halozah podrl najmanj tri hiše, med drugim tudi stanovanjsko hišo pri Žetalah, v kateri je umrl dvainpol-letni deček. Pod Raduho je plaz zmlel lepo in priljubljeno planinsko kočo, ki pa je bila postavljena v izteku plazovitega območja. • 24. februarja je plaz v Velikem Grabnu pod Hudim Vršičem rinil štiri smučarje, ki pa so mu na srečo ušli brez posledic. • 2. marca je žlebast plaz nedaleč od Češke koče presenetil dva gornika. Eden se je zadržal s cepinom, alpinistko pa je plaz pahnil v tristo metrov globok prepad, kjer je obležala mrtva. Razloga za nesrečo: slabo poznavanje krajevnih razmer in opoldanska otoplitev, ki je verjetno sprožila plaz. • 7. marca je plaz iztiril dva vagona na železniški progi Maribor-Dravograd, tri dni kasneje pa je manjši plaz tik pred postajo D kaninskih žičnic zajel in odnesel, na srečo brez posledic, eno od smučark. Opisani primeri so bržčas dovolj resno opozorilo, da je treba pri hoji in smučanju v gorah in planinah misliti tudi na nevarne in skrite snežne pasti. Zima je še dolga, v gorah pa obilo snega... C. Zaplotnik GLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK 10. FEBRUARJA 1987 Vabila, obvestila, prireditve • Šahovski turnir v Kranju — Šahovsko društvo Kranj organizira v četrtek, 12. februarja, ob 16.30 v društvenih prostorih na Prešernovi 11 v Kranju turnir za drugo in tretjekategornike. Prireditelj sprejema prijave še pol ure pred začetkom tekmovanja. — D. Jokovič • Občinsko prvenstvo za pokal maršala Tita — V prostorih Šahovskega društva Kranj se bo v torek, 17. februarja, ob 17. uri začelo občinsko tekmovanje za pokal mršala Tita, na katerem lahko sodelujejo štiričlanske ekipe društev, sekcij, delovnih organizacij, šol, JLA, in drugi. Tekmovanje bo potekalo po izločilnem sistemu. — D. Jokovič • Tržiško prvenstvo v smučarskih tekih — Na tekaški stezi za osnovno šolo v Križah bo v petek, 13. februarja, ob 15.30 letošnje občinsko prvenstvo v teku na smučeh. Pravico nastopa imajo le občani tržiške občine. Prireditelja, TKS Tržič in TVD Partizan Križe, sprejemata prijave na naslov TKS Tržič, Bračičeva 4 (telefon 50-342) do petka do desetih dopoldne. Tekmovanje velja tudi za točkovanje v delavskih športnih igrah. — J. Kikel • V Kranju državno prvenstvo v smučarskih skokih — Na 55-metrski skakalnici na Gorenji Savi v Kranju bo v nedeljo, 15. februarja, ob 12. uri državno prvenstvo v smučarskih skokih za starejše pionirje. • Gorenjsko člansko prvenstvo v šahu — V sredo, 18. februarja, ob/17, uri se bo v družbenem centru v Lescah začelo letošnje gorenjsko prvenstvo v šahu, na katerem bodo igrali poleg Mencingerja, Ostermana, Petka, Jokoviča in Sušnika pa trije najboljši z dveh kvalifikacijskih turnirjev v Kranju in v Lescah. Igralo se bo dvakrat tedensko v Lescah, Kranju ali Jesenicah. Od tekme do tekme • Smučarsko tekmovanje za Pokal Selc — Domače športno društvo je organiziralo, smučarsko tekmovanje za pokal Selc, na katerem je nastopilo 58 tekmovalcev. V ve'eslalomu so bili v posameznih kategorijah najboljši Borut Fajfar, Romana Rakovec, Nataša Kalan, Aleš Uranjek, Ivanka Gartnar, Boris Nastran, Franci Lavtar in Tone Kalan, v slalomu Boris Nastran, Jože Tu-šek in Toni Habjan, v smuku Robert Vrhunc in Franci Lavtar, v kombinaciji pa Franci Lavtar, ki je poleg pokala prejel tudi svinjsko glavo. — B. Bertoncelj • Družinska »zlata puščica« — Strelska družina Tabor iz Gorenje vasi je organizirala družinsko tekmovanje za »zlato puščico«. Šest strelcev od desetih je doseglo več kot 510 krogov. Zmagal je Dušan Škrlep pred Jernejem Kosom in Matjažem Ši-farjem. — B. Košir • Jekovec zmagal v Begunjah — Na 40-metrski skakalnici v Begunjah je bila druga tekma pokala Cockte za mlajše pionirje. Med 60 tekmovalci iz enajstih klubov je zmagal Jekovec (Tr-vič), drugi je bil Tdrok (Partizan Žirovnica) in tretji Zupančič (Žiri). — M. Gašperin • Sankaške tekme na Dovjem — Sekcija za ljudske običaje pri KUD Jaka Rabič je organizirala zanimive sankaške tekme na progi od domačije Sedučnik do vasi Dovje. Posebno zanimivo je bilo tekmovanje s samotežnimi sanmi, v katerem pa je moralo šest najboljših pokazati še ročne spretnosti pri nakladanju in povezovanju sena. Zmagala sta Tone Smolej in Slavko Pezdirnik, ki sta osvojila pokal vasi Dovje. V ostalih kategorijah so bili najhitrejši Damjana Šušteršič, Matjaž Klinar, Katarina Koren, Uroš Pavlovčič, Mojca Potočnik, Uroš Rot, Božena Guzelj, Miha Peternel, Angelca in Jože Čebešek. — J. Rabič • Januarja najboljši Franc Škrjanc — Na januarskem hi-tropoteznem šahovskem turnirju, ki ga vsak mesec organizira tržiško šahovsko društvo, je med osemnajstimi šahisti zmagal Franc Škrjanc pred Srečom Mrvarjem in Stanetom Valjavcem. - J. Kikel • Na Jesenicah turnir v malem nogometu — Na turnirju, ki ga je v osnovni šoli Tone Čufar organiziral domači nogometni klub, je sodelovalo 18 ekip. Zmagala je ekipa Gril Pogorelič, ki je v finalu po izvajanju prostih strelov s 6:5 premagala moštvo z imenom Kdo bo naslednji. Tretja je bila Puma in četrti Donat. Najboljši strelec turnirja je bil Martin Mlakar, najboljši vratar Habibij Tokič, najboljši izvajalec prostih strelov Arnad Pivač, pokal za fair play pa je dobil Milomir Kondič. — J. Rabič • Veleslalomska tekma v Sebenjah — Domače športno društvo in mladinska organizacija sta priredila tekmovanje v veleslalomu, na katerem je sodelovalo 60 krajanov in drugih smučarjev. V posameznih starostnih skupinah so zmagali: Irma Jeglič, Matej Dolenc, Lojze Gradišar in Dani Vidovič. — J. Kikel Gorenjska moška kegljaška liga_ Vodijo kegljači s Podreče Kranj, 9. februarja — V sedmem kolu moške kegljaške gorenjske lige je za presenečenje poskrbel loški Lubnik, ki je v go-steh premagal Bled. Kranjska gora je premagala Elan, Gradiš je bil boljši od Ljubelja, Jeseničani pa so dosegli svojo tretjo zmago zapored v igri s Savo. Izidi — Bled: Lubnik 4720:4730, Elan: Kranjska gora 4657.4724, Gradiš : Ljubelj 4919:4827, Jesenice : Sava 4929:4926. Po sedmem kolu še vedno vodijo kegljači S. Jenko z 10 točkam pred Kranjsko goro in Lubnikom, ki jih imata 8. D. H. Viki Grošelj, ki je bil član odprave Karakorum 86, bo konec februarja izdal knjigo, v kateri bo kar 23 barvnih in 10 črno - belih fotografij. Grošelj je bil vodja odprave in je splezal dva osem-tisočaka, Broad Peak in Gašerhrum II. Avtor piše o tem pa o jugoslovanskem ženskem višinskem rekordu (Marim Štremfelj) in o Česnovi novi smeri v mogočnem sosednjem K2. Knjigo bo Grošelj izdal v samozaložbi, kar je seveda precej pogumna, a tudi tvegana odločitev. Pritrdite ji in jo podprite s prednaročili knjige na naslov Viki Grošelj, Justinova 8, 61210 Šentvid. Prednaročili ška cena 4.500 dinarjev velja do 20. februarja. V nedeljo se je končalo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju V premislek ob kolajnah Crans Montana, 8. februarja — Organizatorji letošnjega svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v Crans Montani so lahko zadovoljni. Prvič zaradi tega, ker so Švicarji pobrali daleč največ kolajn, in drugič, ker se je prvenstvo končalo še pravi čas, saj je bilo vedno več pripomb na račun priprave prog, prihajalo pa je tudi že do raznih drugih medsebojnih očitanj in podtikanj, predvsem med Švicarji na eni ter Avstrijci in Zahodnimi Nemci na drugi strani. Več kot očitno pa se je pokazalo, da je skoraj 14 dni trajajoče prvenstvo predolgo, vendar za zdaj še ne kaže na spremembe ustaljenega programa. Švica je po kolajnah absolutna zmagovalka. Osvojila je 8 zlatih, 4 srebrne in dve bronasti kolajni. Na drugem mestu je po zaslugi Švicarjem najbolj nevarnega tekmeca Marca Girardellija Luxem-burg, ki ima 1 zlato in 2 srebrni kolajni, tretja je Zvezna republika Nemčija z eno zlato in tremi srebrnimi kolajnami, šele četrta Avstrija, največje razočaranje, s tremi srebrnimi in eno bronasto kolajno, peta je Jugoslavija po zaslugi izjemne Mateje Svet z eno srebrno in dvema bronastima kolajnama, na šestem in sedmem mestu pa sta Italija in Združene države Amerike s po eno bronasto kolajno. V četrtek po izjemni vožnji Mateje Svet v veleslalomu in srebrni Mateja Svet na cilju supervele-slaloma — Foto: J. Košnjek kolajni smo Jugoslovani dejali: imamo bron in srebro, moramo imeti še zlato. V igri smo imeli ponovno Matejo v sobotnem slalomu in Križaja, Petroviča in Benedika v nedeljskem slalomu. Začeli smo izredno. Mateja je kot za trening odpeljala slalom in za Hessovo in Steinerjevo osvojilo svoj drugi bron. »To je noro, to je neverjetno,« je momljal predse Tone Vogrinec na cilju. »Škoda, da je Mojci Dežman v drugi vožnji spodneslo. Odlično je začela in smehljala se ji je uvrstitev med deset. Ne sekiraj se,« je govoril Mojci. »Še bodo tekme in še bodo priložnosti.« »To so sanje,« je govorila Mateja. »Če bi mi pred prvenstvom kdo dejal, da bom osvajala kolajne, bi mu rekla, da je neumen. Kolajno lahko samo želiš, ne pa pričakuješ. Če je zame sedaj prvenstvo končano. Kje pa. Nocoj je zabava.« Svojega očetovsko skrbnega trenerja Milana Bernika je na startu drugega slaloma vprašala, kako naj pelje. Milan, dobrodušen človek, ji je preprosto povedal vse: »Doli moraš priti, vendar pridi čim hitreje.« Že na sobotnem ženskem slalomu in še posebej na nedeljskem moškem je bilo veliko naših navijačev. Preglasili so Švicarje in na trenutke smo imeli občutek, da smo v Kranjski gori, ne pa v Švici. V Švico so prišli bodrit naše iz Ptuja, Pivke, Postojne, enotno oblečeni loški navijači, Jugoslovani iz Švice in drugih zahodnoevropskih držav. Množica je pričakovala Bojanovo zmago, njemu v prid so govorile vsemogoče stave, vendar so bili v našem taboru zmerni: proga ni najbolje pripravljena, našim ni posebno pisana na kožo. Napovedovali pa so Petrovičev vzpon. Po prvi vožnji je za Bojana in Gregorja, bila sta peti in šesti, kazalo dobro, Rok pa je obtičal na 18. mestu. Druga vožnja pričakovanj ni izpolnila. Preveč] bilo napak, proga je bila skoraj nemogoča in Bojan je pristal na šestem mestu, Gregor Benedik m 14. in Rok Petrovič na 15. mestu-»Šesto mesto zame ni tragedij*^ je dejal Križaj, »vendar tak»o* proga ni vredna svetovnega prve°* stva.« Uresničila se je napoved, da je slalom loterija in da to velja še P0' sebej za svetovna prvenstva. Zma' gal je Woerndl iz ZRN pred Av-strijcem Maderjem in Zahodni* Nemcem Bittnerjem. Edino sled' nji je imel v letošnjih slalomskin tekmovanjih nekaj več uspeha. S tremi kolajnami smo Jugos»°/ vani presegli plan in ni treba jadj' kovati, da smo ostali med fanj1 brez odličja. Z dosežki smo se trd' neje uveljavili v svetovnem srnu* čanju. Žal pa si ne smemo več P! voljevati napak, kakršna je blla storjena pri postavljanju ženskeg^ veleslaloma. Osmešili smo se, r8' zen tega pa je bilo jugoslovanski* novinarjem dana lažna informa^' ja, čeprav je bilo vsem znano, d bo resnica prišla na dan. Ob Cran Montani se tudi vprašajmo, kdo bo vsaj kolikortoliko enakovreden Mateji in kdo bo nasledil Bojan3' ki še vedno vleče kljub manjšem uspehu na svetovnem prvenstvu Matejo naš smučarski voz. Tudi tem vprašanju razmišljajmo v trenu tkih slavja. J. Košnjek Na Kokrici državno prvenstvo v smučarskih tekih za starejše pionirje in pionirke Dobra udeležba in zanimivi boji Množična udeležba na Kokrici -teka. — Foto: F. Perdan Kokrica, 8. februarja — Včeraj se je na Kokrici končalo dvodnevno državno prvenstvo v smučarskih tekih za mlajše pionirje in pionirke, na katerem je sodelovalo skoraj štiristo mladih tekačev iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije in iz vseh pomembnejših slovenskih smučarskih klubov. Franc Rutar, predsednik organizacijskega odbora in predsednik tekaške sekcije pri športnem društvu Kokrica, je ob tako pionirji pred startom sobotnega Katja Kajžar iz Kranjske gore Jana Repinc iz Bohinja številčni udeležbi dejal: »To je dober obet za prihodnost smučarskega teka, ki med mladimi pri nas dobiva vse več privržencev, čeprav bi najbrž kazalo v prihodnje pred številčno udeležbo dati prednost kakovosti in z ustreznimi normami omejiti število nastopajočih.« Med starejšimi pionirji, ki so tekli na 5 kilometrov, so dosegli trojno zmago tekači iz Gori j: prvi je bil Žemva, drugi M. Poklu kar in tretji J. Poklukar. Med starejšimi pionirkami je zmagala Mlakarjeva iz Kranjske gore, tretja pa je bila Pepinčeva iz Bohinja. Med mlajšimi pionirji, ki so tekli na tri kilometre, je bil najhitrejši Rubin iz Maribora, med pionirkami pa Cerkovniko-va iz Bohinja pred Seljakove s Kokrice in Mohoričevo iz kranjskega Triglava. V štafetnih tekih so vse zmage ostale na Gorenjskem: med starejšimi pionirji so bile najboljše Gorje (Žemva, M. Poklukar in J. Poklukar), druga je bila Kokrica I in tretji Triglav I. Med starejšj mi pionirkami so bile prve Bo- hinjke — Repinčeva in se%... Cerkovnik, tretje pa so bile n teče. Med mlajšimi pionirji j** la prepričljivo najboljša štafe Kokrice v postavi Jerončič, °r zar in Vavpotič, zlato kolajno P so dobile tudi njihove vrstm — Seljakova, Tepinova in Zevn kova> h&r Domačini, prizadevni smu^ ski delavci s Kokrice, so se tu tokrat izkazali kot uspešni prl ditelji. V Dolenji vasi tretje državno prvenstvo v sankanju Gorenjci prepustili drugim le eno zmago Dolenja vas, 8. februarja — 82 enosedov in 11 dvosedov iz Tržiča, Idrije, Trbovelj, Bohinja, Železnikov in z Jesenic se je v soboto in v nedeljo merilo na 1020 metrov dolgi progi v Dolenji vasi pri Železnikih na tretjem državnem prvenstvu v sankanju. Vse zmage, z izjemo ene, so ostale na Gorenjskem. Najbolj so se izkazali sankači iz Tržiča s štirimi zmagami, po tri so pripadle gostiteljem, članom sankaške sekcije Iskra Železniki, in Jeseničanom, ena pa gostom iz Idrije. Domačin Simon Bernik je v drugi vožnji s časom 1.15,81 postavil nov rekord proge v Dolenji vasi; zelo dobro pa je vozila tudi Tinka Tolar z Martinj vrha, ki bi bila s svojim rezultatom osma med člani. »Proga je dobro prestala preskuš-njo. Prihodnji teden jo bodo ponovno pregledali strokovnjaki mednarodno sankaške zveze in če bo vse v redu, bomo lahko na njej v prihodnosti prirejali tudi najpomembnejša mednarodna tekmovanja. Poleti smo na cilju in startu postavili hišico ter uredili in bolje zavarovali še spodnji del proge,« je dejal Vinko Bernik, vodja tekmovanja in predsednik sankaške sekcije Iskra Železniki. Jflgggpp f| Zadovoljni so bili tudi tekmovalci, še zlasti zmagovalci. Grega Špendov z Jesenic, učenec tretjega razreda osnovne šole Preži-hov Voranc, je s prvim mestom med mlajšimi pionirji dosegel svoj doslej največji uspeh. »Letos sem tekmoval že tudi v Italiji in Avstriji,« je dejal fantič. Tina Kokalj iz Spodnjih Dupelj je učenka četrtega razreda dupljanske šole, sanka šele poldrugo leto, v svojem prvem pomembnejšem nastopu pa je ugnala sestrici Tolar z Martinj vrha. »Za ta šport me je navdušil oči,« je dejala; od Tržičanov pa smo slišali tudi to, da jo »snubijo« v svoje vrste tudi smučarski tekači. Tinka Tolar, ki bo edina jugoslovanS J tekmovalka na evropskem prvenstvu sankanju v Savskih jamah nad Jesen1 mi, je na tekmovanju v Dolenji vasi p zala, da je pri nas razred zase in da se ko dokaj enakovredno kosa tudi z naj širni člani. »Letos vozim z novimi san ,0k*' lah' ki jih je izdelal domačin, sankač Franc ^ hleven, in za katere lahko rečem, da 9° -Y lo hitre. Ta teden bi morala na skupne P e prave na Jesenice, vendar ne vem, ce. ^ bodo v šoli, kjer učim, pustili, saj nitleir vedo, da »dričam«. Na evropskem P^jjK stvu bom verjetno med zadnjimi; veo£j uspeh pa bi bil, če bi prehitela katero italijanskih ali avstrijskih tekmovalk-*-Izkušen sank« Drago Česen»Jjj žiča je tokrat p j postal tudi dr/» prvak, z mish°?1 L je že v Savskin ^ mah, kjer $e .m 19. februarja evropsko 1'VagV stvo. »UvrsU med prvo dvUP ^ rico bi bil ^ uspeh. Mesta pri vrhu so rezerviranu ^ ste, ki sankaškemu športu posvečajo j pozornosti in so pripravljeni vanj tu vlagati,« je dejal Drago. (j /,apl°tn REZULTATI - mlajši pionirji: 1. Grega Špendov, 2. Marko Cesar (oba Jesenice), 3. Jože Debeljak (Iskra Železniki); starejši pionirji: 1 Andrej Ha bijan, 2. Damjan Lavtar (Iskra), 3, Matej Šebjanič (Jesenice); pionirke: 1. Ti na Kokalj (Tržič), 2. Nada Tolar, 3. Tončka Tolar (obe Iskra), mladinke: 1. Erika Lampe (Idrija); članice: 1. Tinka Tolar (Iskra), 2. Breda Meglic (Tr /ič); mlajši mladinci: 1. Florjan Šlnrm, 2. Grega Kalan, 3. Andrej Megušar (vsi Iskra); starejši mladinci: 1. Marko Me gliČ, 1 Matjaž Rožič (oba Tržič), 3. R<> bert Starman (.Jesenice); člani: 1. Dra go Česen, 2. Teodor Kališnik (oba Tr- žič), 3. Simon Bernik (Iskra); starejš' člani: 1. Vinko Lavtižar (Jesenice), 2. Milan Česen, 3. Jože Meglic (oba Tržič); dvosed — mladinci: 1. Matjaž H°" iič-Boitjan Rožič (Tržič); dvosed " člani: 1. Marjan Meglic Janko Meghč (Jesenice). I?REKf 10. FEBRUARJA 1987 OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN ^IEIlS!i^©lSnGLAS iZBR/JLI SOZMflS Na MERKURJEVEM oddelku posode v prvem nadstropju GLOBUSA v Kranju, Koroška 4, imajo veliko izbiro posode v raznih barvah in velikostih od proizvajalcev EMO Celje, BRATSTVO Ohrid, GORICA Dugo selo, METALAC Dakovica. Poleg omenjene posode imajo tudi dobro izbiro posode iz uvoza PRETIŠ Lagustina, FABOST, ETERNUM in drugo iz Italije in Zahodne Nemčije. VIZ JESENICE TOZD Osnovna šola 16. december Mojstrana Razpisuje prosta dela in naloge ClSTILKE V VRTCU Delo je za nedoločenn čas s polovičnim delovnim časom. Nastop dela takoj. Prijave pošljite v roku 8 dni na OŠ 16. december Mojstrana, Alojza Rabiča 7. Mercator MERCATOR KMETIJSKA ZADRUGA BLED Zadružni svet Bled ZBIRA PONUDBE ZA NAJEM GOSTIŠČA V RIBNEM Pisne ponudbe pošljite na naslov Mercator — Kmetijska zadruga Bled, Prešernova 11 v 8 dneh po objavi. Interesente bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po objavi. AERODROM LJUBLJANA, p. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge *• VODENJE STROJNO-VZDRŽEVALNE SLUŽBE (en delavec) 2- BOLJ ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE VODOVODNIH INSTALACIJ IN CENTRALNE KURJAVE (en delavec) 3- INFORMIRANJE IN OBJAVLJANJE - PRIPRAVNIK 4- ZAHTEVNO KUHANJE (dva delavca) 5 ZAHTEVNO TOČENJE PIJAČ (dva delavca) 6- KOMUNALNA DELA, GOZDNA DELA, POMOČ PRI VZDRŽEVALNIH DELIH (dva delavca) 7- ČIŠČENJE PROSTOROV (6 delavcev) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: P°d L; VI. stopnja zahtevnosti — smer strojništvo 3 do 4 leta delovnih izkušenj Pod 2.: IV. stopnja zahtevnosti kovinsko-strojne usmeritve — monter vodovodnih naprav — vodovodni instalater izpit za kurjača 1 do 2 leti delovnih izkušenj Pod 3.: V. stopnja zahtevnosti družboslovne ali prometne smeri znanje angleškega jezika pod 4.: IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri — kuhar Pod 5.: IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri — natakar P°d 6.: II. stopnja zahtevnosti gradbene usmeritve — komunalni delavec P°d 7.: končana osemletka delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 90 dni razen pod 3) za določen čas 6 mesecev. Kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo 2a delo na letališču in mejnem prehodu. prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Aerodrom Ljubljana, 64210 Brnik. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. exoterm k. r 3 n J Kemična tovarna delavski svet Kemične tovarne EXOTERM Kranj razpisuje na podlagi 102. člena statuta delovne organizacije prosta dela ln naloge ^Odje FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA sektorja ^a opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: ■ da imajo visoko šolo ekonomske smeri, VII. stopnja zahtevnosti, *** da imajo pet let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog, da imajo organizacijske sposobnosti. . Prejeti kandidat bo imenovan k opravljanju razpisanih del lri nalog za štiriletno mandatno obdobje. Ptane prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj atldidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Ke-pticna tovarna EXOTERM Kranj, Struževo 66. Podrobnejše ptformacijo lahko dobite po telefonu na številki 064/47-71!■ splošni sektor). K- vandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 qneh po izbiri. lkr§ Commerce ^ a C ^bi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del OZ. nalog v Nabavni dejavnosti nik direktorja uvozni. dejavnosti ^omoč Noji: ^ dipl. ekonomist ali dipl. inž. elektrotehnike ■T 5 let delovnih izkušenj _ zunanjetrgovinska registracija aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika 3-rnesečno poskusno delo undidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih rv8°iev v 8 d neh po objavi pošljejo na naslov: ISKHA • VMMERCE IJUBIJANA, Kadrovski sektor, Topniška 58, 'JUK)una. moaa 40°/. 0 SEZONSKO ZNIŽANJE Vseh zimskošportnih artiklov od 9. do 2 L februarja Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve TOZD Tovarna mehanskih konstrukcij in delov objavlja prosta dela in naloge 1. VODJA GALVANSKE OBDELAVE Pogoja: — dipl. inž. kemijske tehnologije — ustrezne delovne izkušnje 2. LIČAR Pogoj: — poklicna šola ustrezne smeri Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA TELEMATIKA, Kadrovska služba, Ljubljanska C. 24/a, 64000 KRANJ. MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE MERCATOR MT n.sol o, KRANJ, JLA 2 Delavski svet Delovna skupnost skupnih služb, razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo osebnega avtomobila Peugeot 604 SL, letnik 1982, prevoženih 146.000 km, izklicna cena 4.500.000,00 din. Javna dražba bo dne 20. 2. 1987 ob 12.00 uri v prostorih Mercator — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, v Kranju, Cesta JLA 2. Ogled avtomobila bo možen eno uro pred pričet kom javne dražbe na kraju javne dražbe. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki pred pričotkom javne dražbe položijo varščino v višini 10 % izklicne cene avtomobila. Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Kupec mora takoj po koncu javne dražbe položiti ceno, plačati prometni davek in prevzeti osnovno sredstvo. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. Podrobnejše informacije — telefon st. 25-061. nt—in I!M,A11M© i© deeid škofi° lok° PODJETJE Vabimo zainteresirane kandidate, ki imajo zaključeno 3 letno nekdanjo poklicno šolo (poklici IV. zahtevnostne kategorije) ali pa šole niso dokončali, oa se oglasijo na razgovor Potrebujemo nekaj delavcev, ki bi opravljali pomožna dela v proizvodnji, tiste, ki bi bili sposobni in bi želeli napredovati, pa bi so z internim usposabljanjem usposobili za delo pri strojih. Pričakujemo vas v 8 dneh po objavi v kadrovski službi de lovne organizacije, Kidričeva c. 82, Škofja Loka. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij združenega dela razpisujemo naslednja prosta dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: TOZD TOVARNA SESTAVNIH DELOV 1. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE 2. VODJA TEHNIČNE KONTROLE TOZD VZDRŽEVANJE 3. VODJA ELEKTRO VZDRŽEVANJA TOZD RAZVOJNO-TEHNOLOŠKI CENTER 4. VODJA EKONOMSKO-PLANSKEGA ODDELKA in objavljamo naslednja prosta dela oz. naloge: TOZD TOVARNA SESTAVNIH DELOV 5. MOJSTER — urejevalec strojev za brizganje termoplastov 6. VEČ STRUGARJEV za dela na stružnih avtomatih TOZD VZDRŽEVANJE 7. VODJA TEKOČIH POPRAVIL V ELEKTROVZDRŽEVANJU 8. VEČ STROJNIH TEHNIKOV ali STROJNIH MEHANIKOV za vzdrževanje strojev 9. VEČ ELEKTROTEHNIKOV-ELEKTRONIKOVali ELEKTRIKAR-ELEKTRONIK za vzdrževanje elektronskih napravio. AVTOMEHANIK za vzdrževanje viličarjev 11. POMOŽNI DELAVEC za dela v gradbeni delavnici 12. DVE ČISTILKI za čiščenje proizvodnih, pisarniških in sanitarnih prostorov TOZD INŽENIRING 13. VODJA PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV 14. ADMINISTRATIVNI REFERENT na področju planiranja TOZD RAZVOJNO-TEHNOLOŠKI CENTER 15. DVA ORODJ\RJA ali FINOMEHANIKA za dela v prototipni in poskusni proizvodnji TOZD TOVARNA ŠTEVCEV 16. VODJA ODDELKA PLANIRANJA IN TERMINIRANJA Kandidati za vsa dela morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod L: pod 2.: pod 3.: pod 4. visokošolska izobrazba strojne smeri, visokošolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri, visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri ali visokošolska izobrazba organizacijske smeri z elektrotehniško predizobrazbo, strokovni izpit iz elektrotehniške stroke za odgovornega vodjo del visokošolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri Skupni pogoji za vsa razpisana dela: — 5-letne ustrezne delovne izkušnje, — znanje tujega jezika, — ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, — pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Za vsa razpisana dela velja 4-letna mandatna doba. štiriletna srednješolska izobrazba strojne smeri zaželene večletne ustrezne delovne izkušnje triletna srednješolska izobrazba kovinarske smeri — strugarske ali druga ustrezna usmeritev zaželene ustrezne delovne izkušnje višješolska izobrazba elektrotehniške smeri 5-letne ustrezne delovne izkušnje zaželeno znanje tujega jezika ustrezne vodstvene sposobnosti štiriletna ali triletna srednješolska strojne ali kovinarske smeri zaželene ustrezne delovne izkušnje štiriletna ali triletna srednješolska elektrotehniške smeri — usmeritev elektronika zaželene ustrezne delovne izkušnje triletna srednješolska izobrazba avtomehan smeri — zaželene ustrezne delovne izkušnje podil.: - zaželena uspešno končana osnovna šola — starost nad 18 let, — sposobnost opravljanja težjih fizičnih del in de! na višini zaželena uspešno končana osnovna šola starost nad 18 let visokošolska izobrazba strojne smeri 4-letne ustrezne delovne izkušnje triletna srednješolska izobrazba administrativne smeri zaželene ustrezne delovne izkušnje, uspešno opravljen preizkus znanja strojepisja triletna srednješolska izobrazba kovinarske sme ri — orodjarska ali finomehanska usmeritev najmanj 1-letne ustrezne delovne izkušnje visokošolska izobrazba organizacijsko-proizvodi:-ali ekonomske smeri — 5 letne ustrezne delovne izkušnje — aktivno znanje tujega jezika Kandidate za razpisana in objavljena dela naj pošljejo pis> prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opi dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na na si ISKRA KIBERNETIKA, Kadrovska služba, Savska loka 1, 64000 Kranj. pod 5.: pod 6.: pod 7.: pod 8.: pod 9.: pod 10. izobrazila izobrazba pod 12.: pod 13.: pod 14.: pod 15.: pod 16.: jehglas 10. stran OBVESTILA - OGLASI TOREK, 10. FEBRUARJA 1987 Trgovinska in gostinska DO ŽIVILA Kranj, n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3 - DS SKUPNE SLUŽBE objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1. ORGANIZIRANJE IN PROGRAMIRANJE KOMPLEKSNIH OBDELAV PODATKOV 2. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV (v popoldanski izmeni) Pogoji: pod 1: — VII. stopnja ekonomske, organizacijske ali računalniške smeri, 1 leto delovnih izkušenj, poznavanje programskih jezikov, znanje angleškega jezika, tečaj iz operacijskih sistemov, IBM test, poskusno delo 90 dni. pod 2: — I. stopnja, osemletka, poskusno delo 30 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO ŽIVILA Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3, —8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnih postopkov v 15 dneh po opravljeni izbiri. KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj p. o. RAZPISUJE prosta dela in naloge VODJA RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — 36 mesecev delovnih izkušenj — pasivno znanje enega tujega jezika — organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja — izpolnjevanje pogojev po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini Kranj. Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Elektrotehniško podjet(e Kranj, Koroška četa 53/c. Semenarski kombinat SEMENARNA n.sol. o. Ljubljana, Gosposvetska 5, TOZD TRGOVINA vabi k sodelovanju strokovno usposobljene in dinamične sodelavce za opravljanje naslednjih nalog za prodajalno v Škot ji Loki. 1. POSLOVODJA II. Pogoji: —srednja strokovna izobrazba kmetijske ali ekonomski smeri —dvomesečno poskusno delo 2. PRODAJALEC II. Pogoji: — KV trgovske ali kmetijske smeri —dvomesečno poskusno delo Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim rasom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema ka drovsko splošni sektor DO 8 dni po objavi na naslov SK So menama Ljubljana, Gosposvetska 5. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. J Dom Petra Uzarja Tržič ponovno razpisuje na podlagi sklepa sveta doma, razpisne komisije in določil statuta delovne naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DOMA PETRA UZAIUA TRŽIČ Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogo jev izpolnjevati še naslednje: — da imajo najmanj višjo izobrazbo družboslovne smer — 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti na delih oziroma Balo ah s posebno odgovornostjo in organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije — izpolnjevanje pogojev v skladu s 57. členom družbenega do govora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: Dom Petra Uzarja Tržič z oznako »za razpisno komisijo«. O izidu razpisa bodo kandidati obvel čeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. CENTER ZA SOCIALNO DELO JESENICE Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje !J()8°Je: ... . i,* , da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene /. zako iiom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori - da ima visoko strokovno izobrazbo ustrezne strokovne (so ciulne, sociološke, psihološke, pedagoške ali pravne) smeri /. najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj — da ima primerne osebnostne lasnosti in da izpolnjuje pogo je, kijih za nosilce na jodgovornjejših funkcij določa Družbeni dogovor O uresničevanju politike v občini Jesenice Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Kandidat mora k svoji prijavi priložiti potrebna dokazila 0 izpolnjevanju razpisnih pogojev. Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov Center za socialno delo Jesenice, Titova 65, s pripisom za razpisno komisijo. O i/biri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri oziroma imenovan m Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja potrebe po delavcih za opravljanje nalog 1. ODGOVORNI PROJEKTANT - KONTROLOR Delo obsega: — samostojno projektiranje najzahtevnejših elektroinštalacij — vodenje skupine projektantov — kontrola projektov Pogoji za opravljanje dela: — diplomirani inženir elektrotehnike — smer energetika — strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov — poskusno delo 3 mesece Opomba: Kandidatu, ki nima opravljenega zahtevanega strokovnega izpita, omogočamo, da ga opravi po nastopu dela oziroma po izpolnitvi pogojev za opravljanje. 2. KV ELEKTROINSTALATER za delo na terenu - 5 delavcev Pogoji za opravljanje dela: — IV. stopnja izobrazbe — smer elektroenergetika — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca 3. KV KLJUČAVNIČAR za delo na terenu - 2 delavca Pogoji za opravljanje dela: — IV. stopnja izobrazbe — kovinarska smer — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca 4. FAKTURIST - 1 delavec Pogoji za opravljanje dela: — V. stopnja izobrazbe — administrativni tehnik — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Rok za prijavo je 8 dni od objave. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53/c. Delovna skupnost skupnih služb Tovarne obutve PEKO n. sol. o. Tržič objavlja v splošnem sektorju dela in naloge: ORGANIZIRANJE NAGRAJEVANJA Pogoji za sprejem: — dipl. ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih — seminar o razvidu del in nalog — seminarji s področja nagrajevanja in ocenjevanja delovne uspešnosti delavcev posebne zahteve: sposobnost vodenja in organiziranja sposobnost sodelovanja samostojnost pri delu objektivnost sposobnost logičnega mišljenja — poskusno delo 3 mesece IZDELOVANJE KADROVSKIH ANALIZ Pogoji za sprejem: - dipl. kadrovnik dipl organizator dela — kadrovska smer in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih seminarji s področja kadrovske funkcije pisebrie zahteve: sposobnost sodelovanja poskusno delo 3 mesece Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Mario aux Mineš 5. Instiiul /a pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, komisija za delov na razmerja, razpisuje dela in naloge \ ISJE MEDICINSKE SESTRE /a določen čas VIŠJE MEDICINSKE SESTRE za nedoločen čas Pogoj v isja šola za zdravstvene delavce. K tndidati naj pisne prijave z dokazili pošljejo v 8 dneh po ob-|a\ i ni naslov Komisija za delovna razmerja Inštitut /a pl ju i ne h [lezni m tuberkulozo Golnik. Kandidati bodo obveščeni \ 1 "> »Jut n po izbiri. ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n sol. o. Škofje Loka TOZD JELEN - GOSTINSTVO KRANJ objavita naslednja prosta dela in naloge: 1. V GOSTINSKEM OBRATU HOMAN V ŠKOFJI LOKI TOCAJA KUHARJA 2. \ RESTAVRACIJI FRANKOVO NASELJE V SKOl n LO KI KUHARJA — vodja Izmene SNAŽILKI 3. V HOTELU JELENU V KRANJU KUHARJA 4 V GOSTINSKEM OBRATU STARI MAYR V KRANJU POSLOVODJA OBRATA TOCAJA 5 V RESTAVRACIJ] PRAJERCA V ŠKOFJI LOKI SNAžlLKEza delo po 4 ure na dan. Sprejmemo tU d i delavko po pogodbi o delu. Za opravljanje del točaja in kuharja Um- kuharja — vodja izmene, morajo kandidati imeti končano 3 — letno gostinsko solo, smer natakar oziroma kuhar. Za opravljanje del pošlo vodja gostinskega obrata pa morajo imeti kandidati 4 letno lolo Prodam ^37-261 ženski usnjen PLAŠČ. 1286 Kupim TRAKTOR baskvali. Peter Sorčan, Podlubnik 287, Šk Loka 1279 Kupim sprednji levi BLATNIK in odbijač za P 125 Krapež, tel : 22 221 int. 32-42 dopoldan_1280 vozila p- .—,___,- si r°dam 10 dni starega bikca — ;u pospremili na nje>;o vi zadnji poti ^»lujoči: sestri Mici in Ivunka ter nečaka in nečakinja ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ANGELE POHLEVEN roj. Hvasti ii j, ^ 'treno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem C\, '•r''čona so/alja, pomoč v težkih trenutkih, za darovano t>0 in denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti tjje °ua zahvala sodelavcem Iskre K HO Kranj, Iskre Com-ldp e*Soktor priprave uvoza Ljubljana, SDK Kranj Zahvala rjv .Vs zvonom u osebju Gastroenterološko klinike Ljubljana 44 pevcem ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. vsi NJENI Kranj, Orehek, .lama AMI 8, letnik 1978, zelo dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Informa-cije od 15. ure dalje tel.: 24-197 1296 DIANO karambolirano ali potrebno popravila KUPIM. Tel: 77-319 popol-dan_1297 Z101, prodam, letnik 1978. Peter Možina. Podoben 7, Poljane. Tele-fon: 65-113 popoldan_1298 stanovanja Začasno oddam (ženski) SOBICO. Tel.: 74-078_1261 V Škofji Loki ali njeni okolici iščem enosobno stanovanje za 5 let. Šifra: UČITELJICA _1262 MENJAM dvosobno stanovanje na Z'atem polju brez centralnega ogreva nja za stanovanje s centralnim ogreva-njem.Tel.: 24-315_1263 V najem vzamem garsoniero ali enosobno stanovanje v Kranju. Tel.. 23-647, int. 24_V264 GARSONIERO v Kranju oddam takoj. Ponudbe pod »PREDPLAČILO« 1265 pomoč v sporazum 1266 OBVElfltA UGLAŠUJEM in POPRAVLJAM Kla virje. Naročila sporočite na tel.: 50-520 1251 PLESNI TEČAJI v Radovljici, v osnovni šoli A.T.Linharta, v PETEK 13. februarja pričetek: — 18.45 nadaljevalni tečaj — 20.15 izpopolnjevalni tečaj MALA plesna šola za otroke: v četrtek 12februraja so vaje v TVD Partizan: — 16.30 1,—4. razred v petek 13. februarja so vaje v Osnovni šoli: — 16.30 začetne predšolske skupine — 17.30 nadaljevalna predšolska skupina Vpis pol ure pred pričetkom v dvorani. VABI VAS PLESNI KLUB! 1299 OITALO Oddam sobo dekletu — gospodinjstvu Šifra zaposlitve Mladim osebam z lastnim prevozom nudimo delo pri prodaji novih zelo iskanih priročnikov na področju Slove-nije. Šifra: Izreden zaslužek_93_[ Redno zaposlim KV avtoličarja. AMD Podnart Tel.: 70-135_TI06 Gostišče OKARINA na Bledu takoj zaposli kuharja ali kuharico ter pomoč v kuhinji. Tel.: 77-458_1244 HONORARNO zaposlitev (tudi sobote in nedelje) nudimo poštenim osebam za prodajo knjig na področju Slovenije. Šifra: Pridnost — odlično plačilo_1245 KOMPLETNI NAČRTI za vse vrste gradenj. Tel: (061) 322-502 1246 NUJNO potrebujem 30 SM posojila za dobo treh mesecev. Dam 100% obresti ter slučajno razliko devalvacije. Vrnem lahko v devizah. Možna vknjižna na premoženje. Šifra: Pod garancijo^_ 1247 OBRTNIK iz Prekmurja s svojimi delavci sprejme kooperacijski posel v lesni ali lesno-tesarski stroki na Gorenjskem ali v delavnici v Prekmurju (delavnica 200 m2). Odgovoril bom na vsako ponudbo Šifra Obrtnik deset let__1248 ZAHVALA: Ob požarni nesreči, stanovanja Klačnik Mojce in Janeza Klan-der, se najlepše zahvaljujemo gasilcem za hitro pomoč, vsem sosedom in vaščanom Velikega hriba za denarno pomoč, tovarišema Pavlinu in Zdešar-ju. Zavarovalnici, posebno pa sosedi Zdenki in Milanu Gaser za vso nudeno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Družini Klander in Klančnik 1249 Iščemo čistilko! Prijave na XXXI.divizije?, Kranj — stanovanje 1_1250 •4Q INTEREUROPA, mednarodna špedicija in transport Koper, n. sol. o. Komisija za delovne zadeve TOZD TRANSPORT, n. sub. o. razpisuje 20 ŠTIPENDIJ ZA VOZNIKE TOVORNJAKOV V MEDNARODNI ŠPEDICIJI Štipendijsko razmerje bomo sklenili s kandidati, ki so uspešno končali IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja kovinarske usmeritve (prednost imajo avtomehaniki), ki niso starejši od 23 let in so psihično in zdravstveno sposobni za opravljanje del in nalog voznika tovornjaka v mednarodni špediciji. Usposabljanje bo trajalo štiri do šest mesecev, pričelo pa se bo marca 1987. Po uspešno opravljeni kvalifikaciji za voznika in pridobitvi C in E kategorije bo s štipendisti sklenjeno delovno razmerje. Kandidati naj vložijo pisne prijave v 8 dneh od objave oglasa na naslov: INTEREUROPA Koper, kadrovski oddelek, Vojkovo nabrežje 32, 66000 Koper. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa štipendij obvestili v 30 dneh po objavljeni izbiri. ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre in tete PAVLE ROZMAN se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se DO Almira in Vlasti za poslovilni govor ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Gorica, Hudo, Podkoren ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ANE MORE se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, delovnim kolektivom, g. župniku, pevcem in prijateljem za pomoč, za izražena sožalja in podarjeno cvetje. HČERKE Z DRUŽINAMI Trebija, 31. januarja 1987 Tiho je odšla od nus nušu druga teta in svakinja NIKA BLAZNIK roj. (J. 12. 1902 Od njo smo so poslovili v ožjem družinskem krogu Ii.2. 1<)!17 na pokopališču v Kranju. Zahvaljujemo so d»\ liaj/.elj Janezu, osebju internega oddelka Instituta Golnik in osebju Doma upokojencev Kranj, ki so ji ob njeni hudi bole/.ni lajšali bolečine Hvalu vsem, ki snčost\ujete z numi. Kranj, Gorite, Jesenice Vsi njeni V SPOMIN V sredo, 11. februarja 1987, bodo minila tri leta, kar te je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine, toda nikoli ne bomo pozabili tvojega dobrega srca in pridnih rok, naša draga hčerka, sestra, žena, mamica ter botrica ANICA SLEBIR iz Vogelj 122 Najlepša hvala vsem tistim, ki ste jo imeli radi, ji prinašate cvetje in prižigate svečke na njen prerani grob ter se jo spominjate. Žalujoči: mož Franci, sin Iztok in hčerka Tatjana Voglje, 11. februarja 1987 ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti drage mć.me KRISTINE ŠTERK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se Stolu Kamnik, Tekstilindu-su, TOP hoteli Palače — Vrtnarija Portorož, Dijaškemu domu Ivo Lola Ribar Kranj, pevcem za žalostinke in župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: hčerke Majda, Lidija in Zdenka z družinami ter sestra Marija ZAHVALA V 56. letu starosti nas je za vedno zapustila draga hčerka, sestra, teta, svakinja in sestrična PAVLA AMBROŽ roj. Križnar Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bajžlju, Nevrokirurgiji, Kliničnemu centru dr. Dolencu. Iskrena hvala pevcem za zapete žalostinke in g. kaplanu za opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Stražišče, 30. januarja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta LOVRA SODNIKA iz Hotemaž se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrom, sosedom,znancem in prijateljem za izrečena sožalja, pomoč in podarjeno cvetje. Hvala tudi dr. Hriberniku in zdravstvenemu osebju bolnice Golnik, govorniku, pevcem, gasilcem in g. župniku za lep cerkveni obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in strica ALOJZA PETERNELJA se iskreno zahvaljujemo sorodstvu za vsestransko pomoč in podarjeno cvetje, sosedom za denarni prispevek ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelovcem RTA, INSTALACIJE Železarne Jesenice in UKC Ljubljana za izrečena sožalja. Posebna zahvala zdravnikom in osebju internega oddelka Bolnišnice Jesenice/a zdravljenje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, tov. Svetini za poslovilne besede in pevcem za žalostinke. VSI NJEGOVI Jesenice, Davča, Sorica, Radovljica 4. februarja 1987 NOVICE IN DOGODKI Vesele igre na snegu Kranj, 9. februarja — Vsako leto ta čas imajo otroci iz vrtcev v kranjski občini organizirane igre na snegu. Minuli teden so imeli takšne igre na Mali Rupi vrtci Janina, Kekec in Ciciban. »Za igre na snegu se vsako leto posebej pripravimo,« pravi Majda Pipan, vodja enote III v Janini, ki združuje vse vrtce na območju Vodovodnega stolpa v Kranju. »Program različnih igric in vaj naredimo za en teden za vsak dan posebej. Tudi vzgojiteljice, ki potem vodijo te aktivnosti, gredo najprej na posebno usposabljanje. Letos je bil takšen tečaj zanje, ki ga je organizirala Zveza telesno kulturnih organizacij, na Jezerskem. Praviloma imajo otroci svoje smuči, sanke oziroma opremo. V Janini imamo nekaj smuči, v Kekcu pa imajo nekaj smučarskih čevljev.« Najmlajši se igrajo različne igrice na snegu kar na igriščih pri vrtcih. Malo starejši pa se podajo na bližnji hribček. Takšen je bil minuli teden tudi za otroke iz vrtcev Janina, Kekec in Ciciban. Kot rečeno, so bili najmlajši doma, starejši pa so se podali na hribček na Mali Rupi. Zanje so tu skrbeli in bili organizatorji veselih iger Mojca Zadnikar, Darinka Adji Osmanov in Tone Zupan iz vrtca Janina, Milena Zupan in Ida Grubin in vrtca Ciciban in Anka Černelč ter Milka Potočnik iz Kekca. Približno eno uro vsak dan so se veselili, kepali, smučali, sankali, tekmovali in potem dobili celo odličja. In da je bilo vse tako kot v vrtcu ali pa recimo na športnem dnevu, so na snegu dobili tudi topel čaj. Celo z žičnico, ki jim jo je posodobil SK Kokrica, stroške pa povrnila ZTKO, so imeli. »V vrtcih smo imeli te vesele igrice minuli teden zato, ker se zdaj po programu začenjajo že druge aktivnosti. Seveda bomo vsak dan še vedno hodili na sneg, če bo vreme. Vendar pa bodo glavne aktivnosti potekale v znamenju kulturnega praznika. Vsak dan bomo imeli kakšno prireditev. Teden pa bomo sklenili z razstavo likovnih izdelkov otrok,« je povedala voditeljica enote III Majda Pipan. A. Žalar Prvo smučarsko tekmovanje upokojencev v Mojstrani Gorenjski upokojenci na smučeh V lepem sončnem vremenu so jeseniški upokojenci v Mojstrani organizirali prvo smučarsko prvenstvo upokojencev Gorenjske. Udeležba je bila zadovoljiva, saj je v tekih in v veleslalomu nastopilo 126 upokojencev, ki so prišli iz Radovljice, Tržiča, Kranja, Škofje Loke, Jesenic in Kamnika. Najboljši bodo odšli na republiško tekmovanje na Roglo, kjer bo organizator Zveza društev upokojencev Celje. 4. mesto. Vedno se rada udeležim rekreacijskih tekmovanj, bila sem tudi v Dupljah. Vsekakor pozdravljam zamisel o vsakoletnem tekmovanju upokojencev Gorenjske in sodelovala bom, če bom le zdrava. Velika vrednost je tudi v tem, da se upokojenci srečamo, se pogovorimo in preživimo lep dan v naravi.« Franc Globočnik iz Tržiča: »Na tekmovanju upokojencev sem drugič. Kadar se upokojenci srečamo na smučeh, se razveselimo snidenja in preživimo lep dan na snegu. Z rekreacijo si nabiramo novih moči, koristi nam, zato tekmovanja postajajo vedno bolj množična. Najbolj mikavne so seveda smuči, vendar smo se Tržičani odločili, da letos pripravimo tudi tekmovanje v sankanju za vse gorenjske upokojence. Tekmovali bomo predvidoma 5. marca v Tržiču z navadnimi rekreacijskimi sanmi.« Srečko Štern iz Žirovnice: »Udeležim se domala vseh rekreacijskih tekaških tekmovanj na Gorenjskem in drugo. Tekmujem tudi v ekipi in v Dupljah smo dosegli odlično drugo mesto. Tečem na pet ali deset kilometrov. Če redno treniraš, potem ni hudo. Sam bom tekmoval tudi na prihodnjih tekmah upokojencev in pozdravljam idejo, da se upokojenci vsako leto srečamo na gorenjskih upokojenskih tekmah.« Cilka Ribnikar iz Križev pri Tržiču: »Lani sem bila na slovenskem upokojenskem prvenstvu in v tekih zasedla Slava Zupančič iz Kranja: »Dobro vem, da bom druga, tako, kot je bila danes srehjaia Mateja Svet! Seveda sem vesela takih tekmovanj in vedno se jih udeležim. Lepo je, ko se srečamo prijatelji, tudi nekdanji tekmovalci in rečemo besedo ali dve ...« Lojzka Praček z Jesenic: i vedno zelo rada smučanji velikokrat se odpravim V/**J| nov vrh nad Jeseničanu- /j lepšega kot preživeti lep ^ ski dan v naravi, kjer se P° .l no razgibaš in nabereš noV£ moči. Današnja proga je ^ kar primerna, prevozila jo tako hitro kot sem le gla ...« u Rezultati: v skupini žen* nad 55 let je bila v veleslaloi prva Lojzka Praček (Jesenice j druga Slava Zupančič (Kranj' in tretja Ivanka Kokalj (Tržtij V starostni skupini ženske «" 55 let je zmagala Frančis^ Legat (Žirovnica), pred Zde ko Resman (Kranj) in Sur Ferjan (Žirovnica). V skup^ moških nad 60 let je bil W Matevž Lukanc (Tržič), drug Janko Krmelj (Tržič) in trefl Franc Šmid (Bled). V skup"* moških do 60 let je zmag_ Ivan Kink (Tržič), pred Fra» cem Legatom (Javornik) !^ Vinkom Sarabonom (Kranj)-, tekih je bila med ženska^ nad 55 let prva Polona L°rek. čič (Radovljica), druga Cu* Ribnikar (Tržič) in tretja MJ^ na Podgoršek (Kamnik). M\ ženskami do 55 let je bila Pf\ Marija Bešter (Podnart), dru ga Rezka Jeler (Tržič), trjg Marija Škapin (Kamnik). «' . moškimi nad 60 let je zrn&L^. Tone Pogačnik (Jesenice), d . gi je bil Jaka Bešter (P°dnaB0! in tretji Franc Vojvoda hinjska Bistrica). Med mi do 60 let je zmagal M*1**. Pivk (Bohinjska Bistrica), ^ gi je bil Jože Žvan (Bohinj5* Bistrica) in tretji Jože RoZ°\ (Radovljica). D. Sedd Gradnja v Drulovki Stanovanjska zadrug že zbira interesente Kranj, 9. februarja — Na območju velikem 1815 ra je predvidena gradnja treh različnih vrst hjs- ^ druga pa daje tudi možnost gradnje montažni!1 Rok za zbiranje interesentov je 16. februar. kot so kreditiranje, strošk^ druge ... Niso pa v ceni Gašper Kordež (desno) sprejema zmagovalni pokal. Levo Rado Zupan Na memorialu Bratov Bešter v Nemiljah_ Smučarski tek je v Nemiljah, na Podblici in na Jamniku doma Start starejših mladincev. S številko 54 Aleš Mohorič (Triglav) Nemilje, 7. februarja — Tekaški smučarski klub Triglav iz Kranja je v soboto v lepem sončnem vremenu v Nemiljah izvedel smučarski tekaški spominski tek Bratov Bešter. To je že tradicionalno tekmova- nje, ki je bilo nekaj časa organizirano v spomin tragično umrlega smučarskega tekača in alpinista Tomaža Beštra. Po nenadni smrti njegovega brata Jakoba so tekmovanje preimenovali v memorial Bratov Bešter. Udeležba je bila dokaj kakovostna, saj so nastopili vsi, ki sedaj niso na mednarodnih tekmovanjih. Nemiljah krajevno Sobotno tekmo so v izkoristili tudi za tekmovanje v teku na smučeh. Udeležba je bila kar dobra. Nagrade za najboljše so prispevali sami. Seveda ni manjkalo pravih domačih suhih klobas in daleč naokoli znane kačje sline iz teh krajev pod Jelovico. V Nemiljah so tako znali izkoristiti resno z zabav- nim in družabnim, za Kar jim gre priznanje. Tokrat je ekipa časomerilcev tekaškega smučarskega kluba Triglav iz Kranja uspešno uporabila novo časomerilno napravo. Tehnični delegat tekme je bil Peter Klofutar vodja tekmovanja je bil Rok Zibert, za proge pa je skrbel Andrej Nunar. Pokal za skupno zmago je v imenu Triglava sprejel trener Gašper Kordež, predal pa mu ga je novi direktor UKO Kropa Rado Zupan. Kroparski kovači so za to priložnost izdelali poseben P°kal- J. Košnjek Naselje v gozdnem območju Drulovke je zasnovano tako, da bo imelo osem samostojnih in ločenih vasi s po 30 do 40 vrstnimi ali atrijskimi hišami. Sklad stavbnih zemljišč občine Kranj je Stanovanjski zadrugi dodelil 108 vrstnih hiš v bruto površini 77,56 kvadratnega metra, 35 vrstnih hiš z atrijem (110,13 kvadratnega metra) in 43 atrijskih hiš (161,16 kvadratnega metra). Komunalna oprema zemljišča zajema: asfaltirano cesto do meje parcele, kanalizacijo z možnostjo priključka, elektriko brez vzidane omarice zunanjega priključka, Znane so tudi že cene za posamezne parcele oziroma vrste hiš na njih in veljajo do 30. junija. V ceni so že vključeni stroški pridobivanja in priprave stavbnega zemljišča, opremljanje in drugi stroški ški za skupno zakloniš • serijski načrt, za zakohc .f sameznega objekta, za ^ rišča in skupne garaze eti izgradnjo igrišč. In*e[:j l?' oziroma bodoči gradite'J ^ ko plačajo parcelo ^ obrokih. Prvi obrok (6U drUf tkov) je 31. marca, <' (40 odstotkov) pa 30. JU** tos. Zadruga si bo prlZ da bo možna tudi m? •t Je* Marlesa ali Gradisa. je pričetek gradnje v V juj predviden po 1. avgust"^ ko bo zgrajena k°nbjti^1 oprema za celotno 0 Interesnti za gradnjo . gradnja z objekti izpolniti poseben ga najkasneje do 1 predložiti Stanovanjsk gi Kranj. Kljub podražitvi premalo denarja Kranj, 9. februarja — Skupščina cestno-komunalne skupnosti je na zadnji seji v začetku meseca sprejela nekatere nove cene za komunalne storitve. Ker pri vodi ni bil uveljavljen v predlagani višini novi prispevek za razširjeno reprodukcijo vodovodnega omrežja, bodo dohodki iz tega naslova manjši za okrog 100 milijonov dinarjev. ši za. okrog 62 milijonov dinar enega metra za razširjenj ^ dukcijo. Pri kanalen« 0 j zdaj prispevek za enosvj^ K„p produkcijo 50 dinarjev j 9 čnega metra vode, Ko Carina«, najhitrejši med Ja*ki> Kavalar. tekač i* Rateč Ki Ile*ter, zmagovalka med V delegatskem gradivu za skupščine oziroma v predlogu je bilo predvideno, da bi tudi gospodinjstva poslej za razširjeno reprodukcijo plačevala poseben prispevek, ki je že veljal za industrijo. Predlog, da bi ta prispevek za gospodinjstva znašal 30 dinarjev od kubičnega metra porabljene vode pa na priporočilo republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve ni bil sprejet oziroma zmanjšan na 7 dinarjev za kubični meter. Zaradi tega znižanja bo načrtovani prihodek za gradnjo vodovodnega omrežja manj- jev. Ce pa k temu prištejemo št izpad možnih posojil, to pomeni okroglo 100 milijonov. Da bi ta izpad nadomestili z dohodkom na osnovi obremenitev čistega dohodka delovnih organizacij, slabo kaže, saj imajo pri tem v občini že nekaj let slabe izkušnje. Še najbolj verjetno bo treba skrčiti prvotni program. Sicer pa sprejete podružitve komunalnih storitev niso tako majhne. Vodarina za gospodinj stvu se je namreč povečala od 61 na 85 dinarjev za kubični meter in kot rečeno 7 dinarjev od kuhi- spevek za čiščenje ^P'gtr*' a narjev od kubičnega n> ^ » razširjeno reprodukcij poveča od 30 na 45din» ^ porabljenega vode. V celot ki za kunalši danjih 80 na rabljenega kubičnega n de ('ena za poveča od sv na trni porabljenega kubične« r\$f. vode. V celoti so se tako h ^ j ki za kanalščino poveC"„