PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina platana v gotovini	Ja A g•
Abb. postale I gruppo	“ I iftTlfl 4U lil*
Leto XX. St. 187 (5870)
TRST, petek 21. avgusta 1964
Togliatti je prestal včeraj operacijo na lobanji Stanje Segnijeve bolezni brez sprememb
Togliattija je operiral sovjetski nevrokirurg prof. Aleksej Arutjunov; stanje po operaciji je normalno - Zahvala Hruščova prof. Frugoniju - Spričo rahlega zboljšanja Segnijeve bolezni
so Aldo Moro in drugi politični voditelji odpotovali iz Rima
Komunistični poslanec Alicata poroča na sedežu KPI v Rimu o zdrav, stvenem stanju Togliattija
RIM, 20. — Najvažnejša novica o poteku bolezni Segnija in Togliattija je prispela danes po 17. uri iz Jalte, ko je tiskovni urad KPI sporočil, da so zdravniki v skladu z načrtom zdravljenja, ki so ga določili včeraj na posvetovanju, kateremu je prisostvoval tudi prof. Cesare Frugoni, danes Togliattija operirala na lobanji. Operiral ga *■> sovjetski nevrokirurg prof. A-leksej Arutjunov, ki predava na univerzi in je tudi dopisni član Akademije zdravniških ved. V biltenu, ki so ga zdravniki objavili v Jalti danes ob 16. uri je rečeno, da je pacient operacijo dobro prenesel in da je njegovo stanje po operaciji normalno. V istem biltenu se poudarja, da je bila Togliatfcijeva bolezen v zadnjih 24 urah še nadalje zelo huda: temperatura se je gibala od 37.8 do 38.7, puls okrog loo na minuto, pritisk 170 do 90, dihanje 24 do 30.
O Segnijevi bolezni pa so — kot je bilo določeno že včeraj — zdravniki objavili samo en bilten, ki je že trinajsti od dneva, ko je Predsednik republike zbolel. V tem biltenu, ki so ga objavili ob 10.
Uri dopoldne, je rečeno, da ni bilo v zadnjih štiriindvajsetih urah takih pojavov, ki bi bili vredni poudarka ter da so zdravniki nadaljevali s krvno, bakteriološko, radiološko in elektrografsko analizo tRožgan. Pred 21. uro nocoj pa je predstavnik tiskovnega urada na Kvirinalu dr. Ettore Brusco na Podlagi svojega razgovora z zdrav-hikorn 'prof. Giunehijem na izrecno vprašanje novinarjev, naj opiše trenutno stanje bolezni poglavarja dr-yve, povedal, da «smo še vedno v fazi rahlega zboljšanja, ki traja že dva dni ter kaže, da je stalno.«
Poleg tega je dr. Brusco izjavil,
’ bolnika še vedno hranijo skozi da ima še nekoliko vroči-je tudi, da je elektrograf-lizo možgan opravil prof.
Ricci z neurološke klinike univerze ob sodelovanju iora Boiceffa, ki je letalski iravnik. Ta analiza je potrto) ranft na levi strani mož-,na tistem mestu, ki so že prvi dan bolezni nija je pregledal tudi laione, ravnatelj očes-
__ __univerzi v Sassariju.
pregledal mu je oči in ugotovil pri. tisk arterije mrežnice, - kar pa ni-^gkm^MjMamgihda gre za kako
“■kradi nevarnega poteka Togliat-
“Jeve bolezni so se vrnili do danes y Rim vsi vodilni funkcionarji KPI.
telefonsko zvezo med Rimom u Jalto je na sedežu CK KPI ure-Jčna posebna telefonska centrala v ”°bi eiana tajništva KPI Enrica “erlinguera. Na podlagi poročil iz “«ite sestavlja tiskovni urad dva-srat dnevno poročila, ki jih nato Pošilja drugim tiskovnim agenci-in na RAI-TV. Ko iz telefon-®ke centrale oddajo poročilo z Jal-Jp. se zbere na hodniku pred Ber-‘Uiguerovim uradom mnogo funkcionarjev, med katerimi tudi Arna-“pst bivši delavec iz Ferrare, ki je ^ifideset let Togliattijev tajnik ** se od dneva; ko je prišla prva vest o Togliattijev! bolezni, ni več “"buljil iz sedeža KPI v Ul. Botte-"b? Oscure. Amadesi je izmed vseh wjbo|j prizatiet in se nervozno »Prehaja po hodniku in po sobi,
5’ Je poleg Togliattijeve pisarne.
4* * * * v#delo se je, da je bil v četrtek Tečer ob 21.40, ko je prišla prva ®s", hi Jalte, na sedežu KPI samo ? G'orgio Amendola, ki se Je pri-•ptpvljal, da bo odpotoval iz Rima.
WLa '1'ogiiatUjeva soproga Nilde J?"ti, je telefonirala rajši na ured-lioiVo l<Unita», ker je predpostavila, da bo ob pozni uri za goto-’u tam najprej dobila zvezo. Vest "SPrejel pomočnik glavnega uredil1}"1 Luigi Pintor, ki je nato te-eroniral Longu in Amendoll ter ^kllm članom tajništva, ki so bili .v RinTTakoi nato je Nilde Jtti vnovič telefonirala in sicer |of- Spalloneju, osebnemu Togltat-|evem zdravniku, ki pa Je že prej "Potoval na počitnice.
Kot je znano, j« Togliattijev najstnik Longo nenehno v Arteku F* Jalti in ob njegovi odsotnosti F&vlja koordinacijsko delo med Puimimt organi KPI Enrico Ber-rguer, ki -odgovarja »a delo taj-
ko se Togliattijeva bolezen poslab-1 tere je prišlo pred enim tednom.
ša, jih je tudi več. Telefonska zveza je vzpostavljena v pol ure, ker so sovjetske oblasti odredile, da morajo telefonski pogovori med Jalto in Rimom imeti prednost.
Prof. Frugoni se je vrnil v Rim nocoj ob 20.30 uri in na letališču sta ga čakala člana tajništva KPI Pajetta in Macaluso, ki sta mu izročila brzojavko Hruščova, v kateri se mu predsednik sovjetske vlade zahvaljuje za pomoč, ki jo je nudil Togliattiju. Hruščov poudarja, da Togliatti ni samo voditelj italijanskega delovnega ljudstva, temveč »tudi odlična osebnost mednarodnega komunističnega gibanja, velik prijatelj naše države in našega ljudstva in vsi, ki se trudijo, da bi takega človeka rešili, zaslužijo globoko hvaležnost in priznanje«. Končno izraža Hruščov v brzojavki zadovoljstvo, da se je Frugoni strinjal s sovjetskimi zdrav, niki glede diagnoze in načina zdravljenja. Na sedež KPI prihajajo še vedno brzojavke in pisma z željami, da bi Togliatti okreval. Za njegovo bolezen so se danes vnovič zanimali, med drugimi; predsednik vlade Moro, predsednik poslanske zbornice Bucciarelli-Ducci in pravo, sodni minister Reale.
V jutrišnji številki «Unita» poroča njen dopisnik iz Jalte, da je vprašal prof. Arutjunova, kaj pomeni, da je «pacient operacijo dobro pre. stal.« Odgovor: ((Pomeni, da ni bilo nobenega poslabšanja, nobene komplikacije. In to ni malo, če se upošteva, da smo operirali skrajno težkega bolnika. Togliattijevo stanje se je celo zboljšalo. Pritisk tekočine na možgane je olajšan in bolnik je takoj pokazal znake zavesti in občutljivosti, ki so bolj poudarjeni od znakov v prejšnjih dneh: odprl je oči, zatrepetal s trepalnicami, napravil je nekaj gibov z desno nogo, medtem ko je z levo roko stisnil roko profesorja Markova.« Dopisnik poroča dalje: «Po drugi strani je operacija omogočila
ništva in ki je predsedoval zadnji seji vodstva KPI. Svoje delo opravlja na podlagi telefonskih razgovorov z Longom. Razgovorov je normalno vsak dan štiri ali pet, toda boljšo lokalizacijo krvavitve, do ka-
aiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimifitiimiiiiiiiiimmiitiiiiiiiiimiiimiimiiiimii
Predsednik Johnson o veliki važnosti OZN
Robert KeMiedy bo v kratkem napovedal kandidaturo za senat
WASHINGTON, 20. — V poslanici kongresu, ki spremlja poročilo o delovanju ZDA v OZN v lanskem letu, poudarja ameriški predsednik Johnson veliko važnost Združenih narodov za reševanje mednarodnih zadev in zlasti za ohranitev miru.
•	Združeni narodi, pravi Johnson, so dali svetu nujno potreben prispevek na naslednjih sektorjih: 1. Razgovori o trgovini in o gospodarskih zadevah med industrializiranimi in razvijajočimi se državami. 2. Razprava v glavni skupščini o zadnjem razdobju dekolonizacije. 3. Resolucije skupščine, ki odobravajo pogodbo o delni prepovedi jedrskih poskusov in druge sporazume med Moskvo in Washingtonom. 4. Resolucija glavne skupščine, ki našteva pravna načela o uporabljanju vesolja. 5 Neposredna akcija za ohranitev miru v Kongu, Palestini in na Cipru.
•	Obračun Združenih narodov v letu 1963, nadaljuje Johnson, je mešanica napredka in problemov, kolikor je ta organizacija skušala rešiti številne najhujše težave na svetu.* Zatem pravi Johnson, da je hotel on sam izraziti zaupanje v to mednarodno organizacijo, ko je po Kennedyjevi smrti govoril v skupščini, ter zaključuje: »Glavna skupščina je bila zvest odraz politične stvarnosti. Bila je koristna, ker je praktično obravnavala aktualne človeške probleme.*
Johnson je danes podpisal zakon proti revščini, ki določa izdatke skoraj milijarde dolarjev za (jvig življenjske ravni števil-
nih ameriških državljanov. Načrt bi moral omogočiti tisočem mladih ljudi, da se vrnejo v šolo, kmetom da ohranijo svoja posestva, in vsem majhnim podjetjem, da vzdržijo pred dušitvijo velikih.
V	zvezi z volilno kampanjo je radijska družba »National Broad-casting Company» sporočila, da bo povabila predsednika Johnsona in senatorja Goldwaterja, naj sodelujeta na skupni radijski oddaji. Predstavnik Bele hiše je sporočil, da je predsednik Johnson odložil sleherni sklep o tem na čas po kongresu demokratske stianke. Predstavnik senatorja Goldwaterja pa je izjavil, da bo senator sprejel samo neposredno debato z Johnsonom, ne pa morebitne ločene intervjuje.
V	New Vorku se danes zatrjuje, da namerava Robert Kennedy morda že jutri sporočiti svojo o-stavko in napovedati kandidaturo za newyorškega senatorja. Zatrjuje se, da bo newyorški župan Robert Wagner javno podprl Kenne-dyjevo kandidaturo.
Krvavitev je manj obsežna, kot smo se bali, toda je zelo globoko v možganih, v skrajno delikatnem področju. To potrjuje tudi težko Togliattijevo stanje. Sedaj bodo zdravniki lahko nadalje razvijali svoje zdravljenje.« Dopisnik poudarja tudi, da je glede sklepa, da se Togliatti operira, imel zadnjo besedo prof. Arutjunov, ki je prav gotovo najboljši strokovnjak za možgansko kirurgijo v ZSSR. Operacija se je začela ob 15.30 in je trajala do 16.15. Navzoči so bili poleg Arutjunova še:	akademik
Schmidt, profesorja Spallone in Markov ter zdravnika Butilin in Poljakova.
Po prihodu v Rim so novinarji vprašali prof. Frugonija o njegovih vtisih glede Togliattijeve bolezni. Odgovoril je, da je v torek našel Togliattija v zelo slabem stanju, zlasti zaradi komplikacij z bronhopneumonijo. Dejal je, da so mu umetno izsrkali 150 kubičnih centimetrov katarja, kar je povzročilo precejšnje olajšanje. Toda takoj nato se je stanje poslabšalo in vsi zdravniki so se strinjali, da je operacija nemogoča, dokler se stanje ne popravi. To se je zgodilo, in nato so ga operirali. Prof. Frugoni omenja, da ne gre za pravi krvni izliv — hematom — temveč za hemoragično tekočino, ki je bila odstranjena, kar je pacientu koristilo. Vendar pa ima bolnik še vedno pljučnico — bronhopnevmoni-jo (ki se začne v bronhusu in se širi v pljučne režnje), ki pa jo zdravniki zdravijo na ustrezen način. Frugoni torej misli, da gre za obliko krvavitve, ne pa za arteriosklerozo (poapnenje žil). Krvavitev je na levi strani možgan in je zaradi tega paralizirana desna stran telesa. Doslej ni Togliatti izgovoril niti besede. «Upamo — je dejal Frugoni — da se bo popravil in rekel kako besedo.« Ko je po znanem govoru pionirjem v Arteku padel v nezavest, je hotel vzeti tableto, toda tega ni mogel več storiti. Od takrat ga niso premaknili s postelje, na katero so ga položili. ((Togliatti — je zaključil Frugoni — je bolnik, ki je v zelo veliki nevarno sti, toda še vedno je živ in torej lahko upamo na boljše.«
Spričo zboljšanja Segnijevega stanja so številni politični prvaki odpotovali iz Rima na poletne počitnice. Med njimi sta tudi Moro in Rumor, medtem ko nameravata Merzagora in notranji minister Ta-viani ostati v prestolnici. Oba sta danes dvakrat obiskala Kvirinal. Za Segnijevo zdravje so se zanimali danes med drugimi: Pajetta; Maria Cinciari Rodano, podpredsednica poslanske zbornice, prvi predsednik kasacijskega sodišča Tavolaro, poslanec Mario Berlinguer in drugi.
BEOGRAD, 20 — Jugoslovanska javnost ie nadalje spremlja z zanimanjem razvoj zdravstvenega stanja predsednika Segnija in voditelja KPI Togliattija. Tist in radio poročata o vsebini najnovejših zdravniških biltenov ter da je Togliatti danes operacijo dobro prestal.
Laos
VIENTIAN, 20. — Predsednik lao. ške vlade Suvana Fuma je odpotoval davi v Pariz, kjer se bo udeležil konference predstavnikov treh laoških struj. Delegacijo Patet Laa bo vodil princ Sufanuvong. Začetek konferenci je določen za 24. t. m.
Vrhovno poveljstvo Patet Laa je danes objavilo sporočilo, v katerem pravi: «18. avgusta zvečer sta dve ameriški lovski letali prekršili lao-ški zračni prostor nad Muong Fa-nom in Muong Ngamom, 30 kilometrov vzhodno od Ksjeng Huanga
Pred sestankom komisije za Južni Tirol
RIM, 20. — Italijansko-avstrijska komisija strokovnjakov za reševanje južnotirolskega vprašanja, se bo ponovno sestala v Ženevi 31. t.m., kot je bilo določeno na njenem zadnjem sestanku 15. julija letos. Komisija bo pripravila material, ki ga bo predložila ministroma za zunanje zadeve obeh držav — Sara-gatu in Kretskemu — ki se bosta sestala v Ženevi 7. in 8. septembra t.l„ kot je bilo že uradno sporočeno.
ter bombardirali poslopja in vasi na tem področju. Patriotične proti, letalske enote na tem področju so odbile obe sovražni letali in ju sestrelile. Naslednjega dne ob 8 zjutraj so sestrelile tudi ameriški helikopter, ki je skušal iskati pilote se. streljenih letal.
Po več dneh miru na Cipru izzivajo Turki nove nerede
Auchinleck predlaga, naj bi Ciper postal sedež OZN • Komentar «lzvestij»
ATENE, 20. — Grška vlada je protestirala pri NATO in pri OZN, ker so turška letala včeraj letela nad otokoma Rodosom in Samosom.
Londonski «Times» objavlja danes pismo bivšega vrhovnega
poveljnika britanskih sil na Srednjem vzhodu med drugo svetovno vojno Clauda Auchin-le-oka, ki predlaga, naj bi se sedež OZN premestil iz New Yor-ka na Ciper. Po njegovem mnenju bi to pripomoglo k vzpostavitvi miru na otoku zaradi blaginje in stabilnosti, ki bi sledili zaradi navzočnosti sedeža OZN na otoku.
številni atenski časopisi pišejo danes, da je grška vlada posredovala pri ciprskih voditeljih in jih skušala prepričati, naj Ciper ne naveže preveč tesnih odnosov z Moskvo, ker da bi to negativno vplivalo na Zahodu, zaradi Cesar bi bila rešitev spora še težavnejša. Grški minister za obrambo je danes obiskal Nikozijo in njegov obisk je baje s tem v zvezi. Zatrjuje se, da bo ciprski zunanji minister Kiprianu znova razmislil o zadevi, preden se dokončno odloči za obisk v Moskvi.
Glede odnosov med Ciprom in Sovjetsko zvezo je grški zunanji minister Kostopulos posebnemu dopisniku turškega dnevnika «Mil-
liyet» izjavil: «Seveda je Grčija zaskrbljena. Prav gotovo nočemo, da se Sovjetska zveza vrine na Ciper. Toda po zadnjih dogodkih je ciprska zadeva prevzela tako obliko, da je postalo zelo težko preprečiti Cipru, da se obrne za pomoč na Sovjetsko zvezo«. Kostopulos je tudi poudaril, da je Grčija naklonjena mirni rešitvi spora in da želi mir.
Neki turški časopis piše danes, da sta dve sovjetski letali «Mig» leteli v torek nad turškim sektorjem Nikozije, «da bi terorizirali turško prebivalstvo v imenu Makariosa«. Predstavnik sil OZN pa je izjavil, da OZN ni dobila nobenega poročila o tem, ter je dodal, da je ta trditev ((očitno lažna«, sče bi res prišlo do takih poletov, je pripomnil, bi nadzorstvo britanskega letalstva prav gotovo obvestilo poveljstvo OZN«.
Sile OZN so danes porušile turške utrdbe v bližini «zelene črte«, ki loči turški in grški del Nikozije. Kljub navzočnosti oboroženih Turkov, ni prišlo do incidentov, ker so vojaki OZN Turke odstranili. Za to se je poveljstvo OZN odločilo po dvotedenskih razgovorih med predstavniki Turkov in Grkov, ki so bili brezuspešni. Predstavnik OZN
iiiiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
U Tant poudarja finančne težave za vzdrževanje sil OZN na Cipru
Ni bil še imenovan namestnik Tuomioje - O Kongu je izjavil, da je stanje zelo slabo in morda kritično - V jugovzhodni Aziji je mogoča samo diplomatska in politična rešitev, ne pa vojaška
NEW YORK, 20. — Glavni tajnik OZN U Tant je na tiskovni konferenci izjavil, da ni še imenoval nobene osebnosti, ki naj bi nadomestila Tuomiojo kot posredovalca za Ciper.
Izrazil je zadovoljstvo zaradi sodelovanja med predstavniki
CZN na Cipru in ciprsko vlado. Dodal je, da bo treba silo OZN na Cipru umakniti pred potekom mandata, to je pred 26. septembrom, Če bodo trajale finančne težave. Omenil je, da je glede tega primanjkljaj približno dveh milijonov dolarjev.
Stroške celotnega razdobja šestih mesecev s tem v zvezi so preračunali na 12.730.000 dolarjev. Toda sedanji položaj nikakor ni dober. Tudi če bi vse prizadete vlade pravočasno izpolnile svoje obveznosti, bo še vedno razlika dveh milijonov dolarjev med predvidenimi stroški in razpoložljivo likvidnostjo Stroške za varnostne sile, katerih mandat je bil podaljšan za druge tri mesece, do 26. septembra, so prostovoljno prispevale razne države članice OZN samo za pet šestin.
Zatem je U Tant izjavil, da v nasprotju kakor za varnostne sile OZN v Kongu, ni varnostni svet pooblastil sil OZN na Cipru, da uporabijo silo. Vendar pa se je znatno napredovalo glede svobode Komunikacij za varnostne sile OZN na Cipru, Zatem je U Tant poudaril, da se je s preklicem umika grških in turških sil iz NATO splošno politično ozračje začelo izboljševati in se nakazuje možnost obnovitve pogajanj, u-mik sil OZN pa bi lahko nudil novo priložnost za poskuse enostranske rešitve ali za dejanja, ki naj omogočijo enostranski razvoj.
Opazovalci OZN so mnenja, da bo izjava U Tanta imela veljavo poziva, ki ga prizadete države z vso resnostjo upoštevajo. Domneva se, da Se bodo finančne težave rešile z novimi prispevki in s plačilom že obljubljenih prispevkov.
iiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiumiiiiitiiiuiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiii
Čombe prekinil odnose z Burundijem Ni še gotovo, da je Mulele mrtev
Iz Leopoldvilla javljajo, da so odbili napad upornikov v Bukovi
LEOPOLDVILLE, 20. — Danes so uradno javili, da Je čombejeva vlada sklenila prekiniti diplomatske odnose z Burundijem. Zunanji minister čombejeve vlade Je to sporočil poslaniku Burundija v Kongu. Davi Je leopoldvilska policija nadaljevala zbiranje podatkov o državljanih Burundija in bivšega francoskega Konga, glede kr.terih Je odredila Izgon. Gre za približno dvesto tisoč državljanov bivšega francoskega Konga In veliko število državljanov Burundija, čombe bi hotel ustvariti težave brazzavilski državi zaradi nenadnega prihoda dvesto tisoč ljudi in računa, da bodo s tem v zvezi nastali neredi.
Kar se tiče včerajšnjega Combeje-vega sporočila o smrti voditelja vstaje Mulela, eo v poučenih krogih precej skeptični ln ne verjamejo, da je bil Mulele ubit.
Po včerajšnjih ln današnjih bojih po ulicah Bukave se v Leopoldvtllu zatrjuje, da so vladne čete odbile napade upornikov, ker so dobile ojačenja z ameriškimi letali. Včeraj so uporniki že napadali v središču mesta. Kongoška vojska se je umaknila in Je prešla v napad, ko Je dobila ojačenja z ameriškimi letali.
Leopoldvllskl radio Je nocoj javil, da so boji v Bukavi prenehali in da so se uporniki umaknili, čombe-Jeva vlada Je sklenila danes izpustiti na svobodo približno dva tisoč državljanov brazzavllskega Konga in Burundija, ki ro bili zaprti. Ukaz o izgonu državljanov teh dveh držav paje še vedno v veljavi.
Brazzavllska vlada je danes po-
zvala organizacijo afriške enotnosti, naj pošlje posebno komisijo, ki bi proučila napetost v odnosih med obema Kongoma. Predsednik Sred-njeafriške republike David Dacko pa je pozval predsednika obeh Kon-gov na zmernost, da se prepreči poslabšanje položaja, ki bi imelo neugodne posledice za obe državi ln bi tudi zelo škodovalo afriški enotnosti.
Cabot Lodge išče podporo za akcijo v Vietnamu
HAAG, 20. — Johnsonov posebni odposlanec Cabot Lodge Je prispel iz Bruslja v Haag. Ob prihodu na postajo je izjavil: «Zelo"bom hvaležen za vsako pomoč, ki Jo bo Holandska nudila Južnemu Vietnamu, toda ZDA ne prosjačijo take pomoči: če pride, bo dobiodošla«. Lodge Je izjavil, da je namen njegovega potovanja po Zahodni Evropi »obvestiti naše evropske zaveznike o smotrih in politiki ZDA v jugovzhodni Aziji«.
Na poznejši tiskovni konferenci Je Cabot Lodge izjavil, da bo odšel tudi v Španijo. Zatem bo obiskal tudi Kanado in Daljni vzhod.
Glede Južnega Vietnama Je Lod-go Izjavil: «Vsaka mednarodna konferenca o Vietnamu bi sedaj pomenila kapitulacijo. Kitajska in ZDA
se ne strinjata gtede nobene točke, kar se tiče Vietnama. Upoštevajoč to dejstvo, bi konferenca še poglobila sedanji prepad ter bi pripeljala do nevarnega zastoja«.
Vendar pa Je Cabot Lodge Izjavil, da je optimist glede položaja v Južnem Vietnamu, čeprav ta položaj povzroča «nekaj zaskrbljenosti«. Nadaljeval Je: «Bitka ni še dobljena. Dobljena bo šele tedaj, ko bo teroristična organizacija, ki ogroža to deželo, razbita, in to se bo storilo s postopnim gospodarskim Izboljšanjem, ne pa z vojaškimi sredstvi«.
Zvedelo se je, da je predsednik holandske vlade v svojem razgovoru z Lodgeom sporočil, da je holandska vlada sklenila dati ugodno mnenje na zahtevo za tehnično pomoč sajgonskl vladi. Zatrjuje se, da namerava holandska vlada omejiti svojo pomoč samo na dajanje štipendij Južnovietnamsklm študentom ln s pošiljanjem kmetijskih strokovnjakov. Predsednik holandske vlade je opozoril Lodgea, da bo holandska pomoč lahko samo omejena, ker ta država že daje znatno pomoč drugim državam v drugih delih sveta.
V Sajgonu je danes neki budistični predstavnik Izjavil, da še vedno traja zatiranje budistov, ter je pozval budiste, naj združijo sile v borbi za svobodo veroizpovedi.
Ameriško vojaško poveljstvo je danes Javilo, da Je sedaj v Južnem Vietnamu 17.200 ameriških vojakov ter da se predvideva prihod drugih pet tisoč vojakov.
Glavni tajnik je tudi govoril o
elementih, ki kažejo na izboljšanje položaja v zadnjih dneh na Cipru. Po veliki negotovosti, ki je nastala zaradi bolezni posredovalca OZN, je dejal U Tant, se je politično ozračje na Cipru končno izboljšalo. Opaža se zmanjšanje napetosti.
C Tant je nato odgovarjal na številna vprašanja v zvezi s Kongom in z jugovzhodno Azijo. Glede Konga je izjavil, da je tamkajšnje stanje zelo hudo in morda kritično, sodeč po poročilih o položaju, ki je nastal zaradi upora Zatem je U Tant dejal, da podaljšanje mandata sil OZN v Kongu preko junijske zapadlosti ne bi bilo mogoče zaradi finančnih težav. «Nisem imel izbire,* je dejal U Tant. «Nisem mogel storiti drugega nego umakniti junija čete OZN, ker nisem bil pooblaščen, da prosim nov denar, dr jih obdržim v Kongo.* U Tant je poudaril, da resolucija, ki prepoveduje kongoški vladi dobivati vojaško pomoč izven Združenih narodov, ni v sedanjih okoliščinah več izvedljiva. Kongo je suverena in neodvisna država ter ima pravico zahtevati pomoč od katere koli vlade. Toda »včasih in v nekaterih primerih lahko ima praktično izvajanje te pravice neprijetne posledice*.
U Tant ni hotel izreči nobenega političnega mnenja o položaju
v Kongu, ker primanjkujejo točne informacije, vendar je dejal, da je tamkajšnje stanje slabo in tudi kritično.
Glede jugovzhodne Azije je U Tant izjavil: »Stanje se slabša na tem področju. Vedno bolj sem prepričan, da samo politična ali diplomatska pogajanja lahko pripeljejo do trajne rešitve. Mislim da se bo stanje še dalje slabšalo, če ne bomo šli po tej politični poti.* U Tant je ie v preteklosti večkrat izrekel mnenje, da bi bila nova konferenca štirinajstih držav koristna tako za Laos kakor za Vietnam. Med njegovim obiskom v Washingtonu v dneh na-
petosti v Tonkinškem zalivu se je govorilo, da je U Tant predlagal politična pogajanja, čemur naj bi sledil odhod odreda ali odposlanstva OZN za jamstvo meja. Na današnji tiskovni konferenci ni U Tant povedal, kakšna pogajanja bi bila v ta namen najprimernejša.
Mikojan v Bukarešti
BUKAREŠTA, 20. — Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ Ana-stas Mikojan je prispel danes na vodstvu sovjetske delegacije v Bukarešto, kjer bo prisostvoval proslavam dvajsete obletnice osvoboditve Romunije. Sovjetsko delegacijo je ob prihodu sprejel predsednik romunskega državnega sveta Georgiu Dez.
«Syneom 3»
CAPE KENNEDY, 20. — NASA poroča, da so davi in danes popoldne izvedli dva manevra za naravnavo satelita ;;Syncom 3», ki so ga izstrelili včeraj. Zjutraj so popravili naklonski kot satelita, zvečer pa so z novimi impulal spremenili njegov tir, tako da je postal okrogel. Majhen raketni motor na satelitu je povečal njegovo hitrost in ga postavil na krožni tir v višini 35.680 kilometrov.
V prihodnjih desetih dneh bodo s pomočjo dveh motorjev na satelitu popravili njegov tir, tako da bodo uravnavali njegozo hitrost v primerjavi s hitrostjo Zemlje in se bo zdelo, da je nepremičen, ker bo ki ožil istočasno z Zemljo. Ko bo dosegel ta položaj, bo pripravljen za neposredno oddajanje tokijskih olimpijskih iger, ki jih bodo lahko sprejemali v Ameriki in nato zopet oddajali.
je izjavil, da so utrdbe porušili, ker so bile obrnjene proti glavnemu štabu OZN.
V	Londonu so sporočili, da je predsednik Makarios pozval Veliko Britanijo, naj izroči ciprskemu osebju urad za nadzorstvo letalskega prometa na letališču v Nikoziji.
Moskovske «Izvestija» obtožujejo ameriške generale, da so odobrili In olajšali turški letalski napad na ciprske Grke. List dodaja, da so se turška letala spustila z oporišča In-girlik, t.j. z Istega oporišča, s katerega Je odpotovalo letalo «U-2», ki ga je vodil Gary Powers. (dzvesti-ja» dodajajo, da je to oporišče pod nadzorstvom ZDA ln da je zelo težko, da bi ga mogli Turki uporabljati brez privolitve ali sodelovanja ameriških generalov. Turški militaristi niso dobili samo ustne podpore NATO. Bombe, ki so jih spu-stili na Ciper, so imele značko NA TO. Turške oborožene sile, ki so sodelovale pri napadu, so sestavni de! NATO.
Zvečer pa so Turki v Nikoziji znova zaostrili položaj, ker so sporočili, da bodo znova zgradili utrdbe, ki so jih danes porušile sile OZN. Poveljstvo OZN pa je sporoči-lo, da bo te utrdbe znova porušilo, če jih bodo Turki zgradili, ker utrdbe neposredno ogrožajo glavni štab sli OZN.
Poleg tega so Turki danes prekinili premirje, ki je trajalo nekaj dni na otoku. Turki v vasi Stavro-kon so začeli streljati proti grški vasi Kholetria na severni obali otoka. švedskim četam v sklopu OZN je uspelo doseči premirje. Vendar pa je še vedno zelo napeto.
V	bližini Lefke so Turki ustavili avtomobil, v katerem so bili trije ciprski grški funkcionarji, katere so skušali ugrabiti in so jih nekaj časa pridržali. Poveljstvo OZN je uvedlo preiskavo. Nad področjem Mansure pa sta danes znova leteli dve turški letali.
__ KAIRO, 20. — Jordanski kralj Husein je po šestdnevnem obisku v Egiptu odpotoval davi v Aman. Na letališču v Aleksandriji se je kralj Husein zelo prisrčno poslovil od Naserja. O razgovorih niso objavili uradnega, spo-ročila, ker je bil obisk Drivaten.
BEOGRAD, 20. — 24. t.m. bo prispel v Jugoslavijo slavni angleški pisatelj A. J. Cronin. Najprej bo ostal v Beogradu šest dni, nato pa bo odpotoval v Dubrovnik in na otok Sv. Štefan, kjer bo preživel svoj letni dopust.
Tehnik NASA pregleduje satelit »Syncom 3» prad njegovo izrtrelitvljo
Kot poročajo Iz Jalte, je Togliatti dobro prestal operacijo na lobanji. Medtem pa je Segnijevo stanje že dva dni nespremenjeno in ga označujejo kot »rahlo zboljšanje«, tako da so nekateri vodilni politiki — med njimi tudi Moro — odpotovali iz Rima na poletni oddih.
Trenutni mednarodni položaj na treh nevralgični področjih sveta je včeraj orisal generalni tajnik OZN U Tant.
Za Ciper je dejal, da se je po-litično ozračje na Cipru končno zboljšalo in da se opaža zmanjšanje napetosti, toda čete OZN bo moral z otoka umakniti pred potekom mandata, t. j. pred 26. septembrom. ker mu primanjkujeta približno dva milijona dolarjev. Toda s Cipra so sporočili, da so prav včeraj Turki začeli streljati na neko grško vas in prekinili premirje, ki je trajalo že nekaj dni; vendar pa je četam OZN uspelo premirje ponovno vzpostaviti. Vče. raJ je prišel na Ciper grški zunanji minister, ki je glede obiska ciprskega zunanjega ministra v Moskvi dejal, da je postalo »zelo težko preprečiti Cipru, da se obme za pomoč na Sovjetsko zvezo«. »Izvestija« pa pišejo, da so pred dnevi turška letala, ki so napadla Ciper, vzletela z oporišča Ingirlik, ki je pod nadzorstvom ameriških generalov, ki so očitno privolili v turški napad.
Glede Konga je U Tant dejal, da je stanje zelo hudo in tudi kritično, da pa je Kongo »suverena država, ki ima pravico zahtevati pomoč od katere koli vlade«, »vendar pa praktično izvajanje te pravice rodi včasih neprijetne po-sledice.« Iz Konga poročajo, da Combejevo poročilo o smrti voditelja upornikov Mulela zelo verjetno ni točno. Boji za glavno mesto pokrajine Kivu pa so po najnovejših vesteh sinoči prenehali.
Za jugovzhodno Azijo je U Tant izjavil, da se stanje slabša in da se bo čedalje slabšalo, dokler se ne najde trajna politična ali diplomatska rešitev. Bivši ameri ki poslanik v Sajgonu Cabot Lodge je dejal v Haagu, da bitka v Južnem Vietnamu še ni dobljena in da ne bo dobljena z voja kinji sredstvi, temveč s »postopnim gospodarskim zboljšanjem.« Hkrati je ameriško vojaško poveljstvo sporočilo včeraj, da je sedaj v Južnem Vietnamu 17.200 ameriških vojakov ter da jih ho prišlo še nadaljnjih 5.000. Vrhovno poveljstvo Patet Laa pa je sporočilo, da je pred tremi dnevi sestrelilo dve ameriški letali in en helikopter zaradi kršitve laoškega zračnega prostora.
Predsednik ZDA Johnson je včeraj podpisal zakon proti revščini, M določa skoraj milijardo dolarjev sa dvig življenjske ravni.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.7 .najnižia 20, ob 19. uri 21.4; zračni tlak 1013.9 raste, vlage 57 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 21. avgusta
Ivana
Sonce vzide ob 5.12 in zatone ob 19.03. Dolžina dneva 13.51. Luna vzide cb 18,34 in zatone ob 2.53
Jutri, SOBOTA, 22. avgusta
Timotej
ČAKAJO NAS VEDNO NOVA BREMENA
Z začetkom prihodnjega leta zvišanje občinskih davkov
Pri spremembah družinskega davka bodo najbolj prizadeti davkoplačevalci, ki imajo od 1 do 2 milijonov dohodka
V preteklih dneh smo precej pisali o zvišanju vozovnic na vozilih Acegata in ugotovili, da bodo morali Tržačani v enem letu plačati Acegatu 500 000.000 lir več kot doslej; za toliko računa podjetje, da se bodo zvišali dohodki na mestnih prevoznih progah. Razumljivo je torej, da je to povišanje naletelo na splošno obsodbo predvsem delavstva, ki se poslužuje Acegatovih vozil. Poleg tega pa je podjetje ukinilo nekatere ugodnostne vožnje, kar bo prav tako hudo prizadelo tiste, ki nimajo lastnega vozila in ki so primorani, da se v vseh dnevnih urah poslužujejo mestnih prevozov.
Toda občinska uprava se ni zadovoljila samo s tem povišanjem. Kot smo že svoj čas omenili, so na zadnji seji občinskega sveta (pred poletnimi počitnicami) z glasovi strank odbora (KD, PSDI, PSI in PRI) odobrili nekaj sklepov, s katerimi so povišali vrsto davkov ter trošarino. Med temi povišanji je tudi 50-odstotno povišanje dodatne trošarinske obremenitve na vse prodajne predmete, ki so že obremenjeni z navadno trošarino. Ta povišanja in povišanja ostalih davkov bo stopilo v veljavo 1. Januarja prihodnjega leta.
To pomeni, da sc naši občinski upravitelji, ki so v svojih volilnih programih govorili predvsem o pravični obdavčitvi občanov po načinu, kdor več ima več naj da, s temi povišanji posredno obdavčili skoraj izključno revnejše sloje, ker bo zvišana trošarina prizadela skoraj vse predmete široke potrošnje, ki se jim delovno prebivalstvo ne more odreči. Višja trošarina pa do povzročila povišanje cen, ker trgovec ne bo plačal iz svojega žepa in bo vse višje davčne obremenitve zvrnil na ramena potrošnikov. Med temi predmeti najdemo tudi plin in elektriko za domačo uporabo, in sicer v zvezi s plačevanjem Acegatu najemnine za plinske in električne števce. To pomeni, da bo Acegat iztržil še drugi denar iz žepov potrošnikov, da lahko zamaši nekaj lukenj v svoji blagajni, ki dejansko nima dna.
Ob vsakem povišanju' tarif ali trošarine na Acegatove usluge nam občinski upravitelji zagotavljajo, da bodo povišanja služila za uravno-vesenje primanjkljaja ln za ozdravitev financ tega velikega občinskega podjetja. Zato tudi napovedujejo nove stroge upravne ln organizacijske ukrepe, da se odpravijo razne pomanjkljivosti, ki povzročajo prevelike izdatke. V resnici pa
naredili in ostaja za navadnega občana to veliko javno podjetje onstran zidu. Občan je bil doslej samo dolžan, da je sprejel vsako povišanje, ki so mu gr. vsilili, medtem ko se razmere v podjetju niso v ničemer spremenile.
Novo povišanje davkov bo po izjavah pristojnega odbornika prineslo občinski upravi letno okrog 1 milijardo lir več dohodkov. Velik del teh višjih dohodkov bodo vzeli iz žepov delovnih ljudi. Tako bodo dobili 300 milijonov lir za dodatne trošarinske obremenitve; 200 milijonov lir za podvojeno pristojbino za pobiranje smeti in 500 milijonov lir za družinski davek, ker so spremenili nekatere odbitke in bodo »strožje pazili na davčne utaje«.
O družinskem davku in o večjem dohodku tega davka je vredno nekaj spregovoriti. Tako je občinska uprava ukinila osnovni odbitek 350 tisoč lir, ki bo nadomeščen s sledečimi različnimi odbitki odvisni od višine letnega dohodka: 400.000 lir odbitka na skupne dohodke do 1.000.000 lir; 350.000 lir odbitka do največ 1,5 milijona lir; 300.000 lir odbitka do 2.000.000 milijonov lir; 250.000 lir odbitka do 3.000.000 lir in 200.000 lir odbitka od 3 milijonov lir dalje. Poleg tega pa so ukinili tudi 50.000 lir oabitka za vsakega družinskega člana v breme družinskega glavarja. Namesto tega odbitka so določili 10 odstotkov odbitka na osnovni odbitek za vsakega družinskega člana v bi trne.
Iz gornjih regresivnih osnovnih odbitkov bi se dalo na prvi pogled misliti, da je novi način najbolj socialno pravičen, ker določa najvišji osnovni odbitek tistemu davkoplačevalcu, ki ima najnižje dohodke. Toda ta »socialna pravičnost« nam takoj zgine, ko zračunamo, koliko bo lahko vsak davkoplačevalec odbil za vsakega družinskega člana v breme po novem postopku. Tako bo družinski oče, ki ima ženo in dva otroka v breme, in katerega skupni dohodki ne presegajo 1 mi-
no z današnjo vrednostjo lire, ta davkoplačevalec pe bo z novim načinom računanja odbitkov na škodi. Njemu bodo odbili 350.000 lir osnovnega odbitka, za vsakega družinskega člana pa ne več 50.000 lir kot doslej, ampak samo 35.000 lir (10 odst. na osnovni odbitek). Zato bodo tem davkoplačevalcem z novim načinom odbitkov naložili 45 tisoč lir višjo davčno osnovo kot do sedaj. Kot torej vidimo, omenjenih 500.000 000 lir več družinskega davka v prihodnjem letu bo občinska uprava dobila predvsem iz žepov ljudi, ki imajo še vedno povprečno nizke letne dohodke, ne pa z večjim nadzorstvom nad utajami visokih zaslužkov, kot hočejo dokazati občinski upravitelji.
Tajništvo Nove DZ obsoja zvišanje tramvajskih tarif
Včeraj se je sestalo tajništvo Nove delavske zbornice CGIL in proučilo položaj, ki je nastal po zvišanju tarif mestnega podjetja Acegat na podlagi sklepa občinskega odbora.
Tajništvo je pohvalilo protestno stavko nekaterih skupin delavcev ter je sklenilo, da se bo izvršni odbor Nove delavske zbornice sestal na izredni seji danes ob 17. uri Na seji bodo globlje proučili to vpračanje in sprejeli u-krepe, ki se jim bodo zdeli najbolj prikladni v zaščito delavskih interesov.
TEČAJ O PROMETU
V	DRŽAVAH SET
V	ponedeljek se bo pričel v veliki dvorani tržanke univerze peti tečaj posvečen proučevanjem organizacije prometa v okviru evropske integracije. Otvoritvena svečanost bo ob 10.30 in bo na njej govoril dr. Lambert Schaus, član komisije za promet Evropske gospodarske skupnosti. Tečaj bo
POSLEDICE GOSPODARSKE KRIIE
Indeks industrijske proizvodnje se je v primeri z lani precej znižal
Lani je dosegel vsoto 252.6, v prvih petih mesecih letos pa samo 219.5 - V nekaterih panogah je proizvodnja še vedno zadovoljiva
Industrijska proizvodnja na našem področju je ponovno v zastoju. Po precejšnjem razvoju v zad-njih-šestih letih se celotni . obseg tržaške industrijske proizvodnje ponovno krči. O tem razvoju pričajo indeksi industrijske proizvodnje, ki jih računa ravnateljstvo za industrijo in kmetijstvo vladnega komi. sariata na osnovi stanja 1953. leta, ki je vzeto za podlago indeksa kot 100. Povprečni letni indeks industrijske proizvodnje se je 1960. leta povzpel na 164.8, 1961. leta je znašal 190.9, 1962. leta 234.3 in 1963. leta 252.6. V maju letošnjega leta pa se je indeks znižal na 228.9 in je v povprečju prvih petih mesecev letošnjega leta dosegel samo 219.5.
trajal do 12. septembra.
.................................................
VČERAJ V DVORANI KROŽKA Zfl KULTURO IN UMETNOST
Začel se je delovni del kongresa Mednarodne zveze žensk IAW
Prva poročila o delovanju Zveze v preteklih treh letih in diskusija
Včeraj zjutraj se je v dvorani Krožka za kulturo in umetnost začel delovni spored 20. kongresa Mednarodne zveze žensk — IAW. Kot smo že poročali, sodelujejo na kongresu predstavnice ženskih organizacij z vseh petih celin (v Zvezo so včlanjene organizacije iz okoli 40 držav). Kot vedno je pogled na tako zborovanje zelo pester, saj je opaziti med prevladajočo sodobno nošo tudi indijske «sarije», ali pa pisana oblačila črnk.
Po slovesni uradni otvoritvi, ki
je bila predvčerajšnjim v veliki dvorani tržaškega vseučilišča in o ka-
mesto dosedanjih 50.000 lir; hkrati pa se mu je osnovni odbitek zvišal od 350.000 na 400.000 lir. Pri končnem skupnem odbitku (osnovni ln odbitek za‘člane družine) bo ta družinski glavar odbil 20.000 lir več kot doslej. Se pravi, da bo novi način odbitkov temu davkoplačevalcu prinesel določeno korist. Toda že davkoplačevalec, ki ima ženo in dva otroka v breme, in ki zasluži letno skupno 1,5 milijona lir, kar gotovo ne moremo šteti za visok letni dohodek za štiričlansko druži-
doslej niso v tem pogledu ničesar
IZJAVA DEŽELNEGA TAJNIKA PSDI
Pozitivni sadovi sporazuma o malem mejnem prometu
Deželni odbornik za indmtrijo in trgovino obišče zagrebški velesejem
Ob deveti obletnici videmskega sporazuma o malem mejnem prometu je dal izjavo tudi deželni tajnik PSDI Giorgio Cesare. Rekel je, da je sporazum opravil koristno nalogo na obmejnih področjih z zapletenim položajem ter je služil najprej popuščanju napetosti nato pa izboljšanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Cesare je dodal, da tudi tisti, ki leta 1955 niso razumeli sporazuma, ki so ga socialdemokrati že takrat zagovarjali, sedaj priznavajo njegove ugodnosti za prizadeto prebivalstvo. Podatki o prometu s propustnicami pričajo o veljavi tega sporazuma, ki je sredstvo mirnega sožitja.
Cesare je izrekel željo, da bi že bolj »popolnih sporazum s tem, da bi podaljšali veljavnost propustnic in povečali število mesečnih prehodov. Dejal je nadalje, da je PSDI naklonjena popolni sprostitvi prehodov med Italijo in Jugoslavijo z ukinitvijo vizumov na potne liste in rekel, da je prepričan, da bo na prihodnjih stikih med Rimom in Beogradom do tega tudi prišlo. Deželni tajnik je v zaključku svoje izjave dejal, da bi videmski sporazum o malem mejnem prometu lahko služil kot zgled za sklenitev posebnega sporazuma za ribolov v Tržaškem zalivu.
V krogih deželnega tajništva PSDI zagotavljajo, da bo deželni odbornik za industrijo ln trgovino odv. Marpillero obiskal prihodnji mednarodni velesejem v Zagrebu.
Velenja do 19,30. Odhod v Celje, kjer bo večerja in prenočišče hotelu.
V nedeljo, 30. avgusta bo ob 8. uri zajtrk. Ob 9. uri odhod v Laško, kjer bo ogled pivovarne. Ob 11.15 odhod v Celje. Ob 12. uri kosilo v Celju. Odhod iz Celja ob 14.30. Prihod v Ljubljano na razstavišče ob 16. uri.
(Vsak izletnik dobi vstopnico, bon za pokušnjo vina in bon za par kranjskih klobas s kruhom.)
Ogled razstave pod strokovnim vodstvom. Ob 20,30 odhod Iz Ljubljane izpred razstavišča. Prihod v Trst ob 23. url.
Obvestilo izletnikom Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov
Kmečka zveza In Zveza malih posestnikov, ki prirejata izlet v Velenje in Ljubljano na obisk med narodne vinske razstave (29. in 30 avgusta), obveščata člane, ki so se vpisali za ta izlet, da bo odhod iz Trsta z avtobusi v soboto, 29. avgusta, ob 14. uri izpred potovalnega urada Aurora v Ul. Cicerone 4. Pri. hod v Velenje ob 18. uri, nato ogled
Sprememba smeri avtobusnih prog 25 in 26
Podjetje Acegat sporoča, da bo do s prihodnjo nedeljo spremenili smer avtobusnih prog «25» in 26», in sicer v smeri od Sv. A-lojzija do Trga Oberdan. Medtem ko sedaj omenjena avtobusa vozita po Ulioi Gatteri in Ulici Bat tisti, bosta od nedelje naprej vozila po Ulici Ginnastica do Trga Santorio, od tu po Ulici Carducci do Trga Oberdan. Smer proge od Trga Oberdan do Sv. Alojzija pa ostane nespremenjena. Zaradi menjene spremembe bodo ustano vili dve novi postaji: eno pri hišni številki 10 v Ul. Ginnastica in eno v Ul. Carducci (med Ul. Bat-tisti in Ul. sv. Frančiška),
ni program in ustrezni pravilnik.
Na popoldanskem zasedanju je podala poročilo gospa Irčne de Liptovski, ki je obširno govorila o idealih in njih uresničitvi v okviru vesoljne izjave o človečanskih pravicah. Dodatno poročilo o tej temi je podala tudi gospa Eva Kolstad, predsednica švedskega ženskega društva, ki je včlanjeno v IAW. Poročilom je sledila diskusija.
Po zasedanju »c delegatke odšle v Miramarski grad, kjer so se od 18. do 20. ure udeležile sprejema, ki ga je priredil tržaški župan dr. Franzll.
peči Pri tem si je Salmaso poškodoval desno pogačico in levo nogo. Z rešilnim avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh.
no delo te mednarodne ženske organizacije. Njene predstavnice se sestanejo (vsaka tri leta ter skupno proučjjo pozitivne in negativne strani svojega dela v preteklem obdobju. Včeraj je predsednica AIW gospa Deranijagala, ki je doma s čeylona, kjer je v službi kot odvetnica pri tamkajšnjem vrhovnem sodišču, z zadovoljstvom ugotovila, da je bilo v minulih treh letih opravljeno plodovito delo.
V svojem govoru se je predsednica zahvalila predsednicam petih stalnih študijskih komisij za oprav, ljeno delo. O rezultatih tega dela bodo predsednice komisij poročale v prihodnjih dneh.
Gospa Deranijagala je nato poročala o svojem neutrudljivem delu na organizacijskem področju IAW. V teh treh minulih letih je obiskala Japonsko, Veliko Britanijo, Finsko, Filipine, Tajsko, Liberijo, Nigerijo in Švico. Končno Je prišla v Trst, kjer se Je z italijanskimi predstavnicami IAW pogovorila gle. de organizacijskih priprav kongresa.
Nato Je govornica seznanila delegatke z organizacijskimi spremembami, do katerih je prišlo na vrhu Zveze in v včlanjenih organizacijah. Med drugim Je omenila, da Je bil ustanovljen regionalni odbor za Evropo, katerega vodstvo je bilo poverjeno podpredsednici Izvršnega odbora gospe Andree Lehmanovi. Zveza Je nadalje pospešila stike z vsemi organizacijami, ki delujejo v okviru Organizacije združenih narodov. Tem ustanovam Je Zveza poslala štiri poročila, ki zadevajo položaj žene v družini, žensko emancipacijo, prost pristanek na poroko ter najnižjo starost za možitev. Poleg tega so predložili tudi zelo zanimivo poročilo o gospodarskih pravicah žensk. Oovomica je končno poudarila, da Jo sklep, da se razširi delovanje zveze na ves svet, žel velik uspeh s tem, da so premestili sedež organizacije v Azijo. V -zadnjih treh letih sta bila pomembna sestanka izvršnih organov v Teheranu (Azija) ln v Monrovlji (A-trika).
Na včerajšnjem jutranjem zasedanju Je kongres sprejel dnevni red svojega dela ter Je poslušal poročilo komisije za sprejem novih organizacij. Končno Je odobril delov-
Nova najemnina za vodne števce
Pokrajinski odbor za cene je včeraj določil nove cene -najemnine za vodne števce, nameščene v vseh stanovanjih, ki jo Acegat zaračuna potrošnikom. Acegat je zahteval, da se najemnina poviša na 48 lir mesečno, pokrajinski odbor za cene pa je določil 40 lir mesečno. Kot omenjamo tudi v posebnem članku, bo nova cena veljala od I, januarja prihodnjega leta.
Neznan vespist povozil otroka
Na stomatološki oddelek bolnišnice so sinoči sprejeli 4-letnega Edvina Mokoa iz Prečnika 18, ki je imel rane na nosu. obrazu, ustnicah ter verjetni zlom desne čeljusti. Fanta, ki bo okreval v dveh tednih, je v bolnišnico v avtu RK spremljala njegova 42-letna mati Celestina. Povedala je, da je njenega sina malo prej v Ul. Casarsa povozil neki vespist,- ki jga pozna na videz in stanuje v Mavhinjah.
A
Obvestilo trgovcem in gostilničarjem
Tajništvo Slovenskega gospodar, skega združenja poziva lastnike javnih lokalov in vseh trgovin na splošno, naj čimprej prijavijo na navadnem papirju v treh izvodih inventar z dne 30.7.1964. vseh alkoholnih pijač (izvzemši vina) z nad 21 stopinjami in likerjev. Seznam se dostavlja na urade UTIS, Ulica Palestrina 4.
Pri trčenju udarila v vetrobran
Na drugi kirurški oddelek bol-ninšnice, s prognozo okrevanja v 8 dneh so včeraj zjutraj sprejeli 23-letno uradnico Enrico Piazzo iz Monze, Ul. Manzoni 9, ki se je pobila po nosu. piazzova je postala žrtev prometne nesreče. Peljala se je v avtu Ml 903503, ki ga je vozil 40-letni trgovec Pier Giorgio Civati iz Monze, Ul. Guerraz-zi 9. Oba sta se vračala zi Jugoslavije. Ko sta privozila na ovinek pri kamnolomu «Faccanoni», sta trčila v neki francoski avto.
Padec delavca
V železarni Italsider v Skednju se je včeraj zjutraj ponesrečil 27 letni tesar Guido Salmaso iz Tržiča, Ul. Caprin 5, ki je uslužben pri podjetju «Suimi» iz Milana. Salmaso je stal na neki peči, kjer je opravljal svoje delo, nenadoma pa se je zdrsnil, izgubil ravnotežje in padel v neko luknjo v
V	avto se je zaletel
V	Ul. Teatro Romano na vogalu Ul. del Rosario se je včeraj o-krog poldne dogodila prometna nesreča. Proti Korzu se je na lambreti TS 23673 vozil 23-letni pleskar Sergio Ardito iz Ul. Bec-eheri* 9. Ko je privozil do prej omenjenega vogala, je trčil v fiat 600 TS 33268, ki ga je iz Ul. del Rosario privozil 48-letni Ilio Quer-cini iz Istrske ulice 50, ki se ni ustavil na znaku stop.
Zaradi sunka se je Ardito prevrnil z lambrete ter se pobil po kolenih, levi nogi, desnem komolcu in zapestju. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v g dneh.
STALIŠČE LETOV1ŠČARSKE USTANOVE
Izhodišče naftovoda naj bo v industrijskem pristanišču
Če bi zgradili izhodišče drugje v Trža-škem zalivu, bi to škodovalo turizmu
Upravni odbor Letoviščarske in turistične ustanove je imel predvčerajšnjim izredno sejo, na kateri je obravnaval vprašanje gradnje naftovoda Trst-Avstrija-Bavar-ska. V tej zvezi je odbor objavil poročilo, v katerem pravi, da nasprotuje gradnji naftovoda blizu Miramara, odnosno grljanske obale. Odbor poudarja, da predstavlja tržaška obala od mesta do Devina važen turističen objekt, ki ima precejšnjo gospodarsko vrednost. Gradnja naftovoda blizu Miramara (nekaj kilometrov ol obale bi zgradili umetni otok, kjer bi pristajale cisterne) bi popolnoma pokvarila naravni videz
obale. Spričo tega upravni odbor zahteva, naj se začetna postaja naftovoda zgradi v industrijskem pristanišču, kjer Je obstaja podobna naprava. Taka rešitev z druge strani obvarovala začetno postajo pred stalnimi morskimi tokovi, ki krožijo v Tržaškem za livu. S tem bi preprečili tudi od r.ašanje naftnih odpadkov na odprto morje.
Končno zahteva odbor, naj se pri gradnji uporabi sistem zakopanih odtočnih cevi ter naj upoštevajo vsi zakonski predpisi glede pranja cistern ter odlaganja naftnih odpadkov in kemijskega čiščenja vodnih gladin(
Predvčerajšnjim sta se poročila
DUŠAN JAZBEC in
MARIJA PERTOT Novoporočencema čestitajo prosvetno društvo «100 Gruden* v Nabrežini in prijatelji.
Pri tem občutnem padcu indeksa industrijske proizvodnje je le majh. no vlogo igrala zimska sezona (indeks se nanaša na zimske in pomladanske mesece), saj so bile vremenske prilike ugodne in je prišlo do zastoja pri gradbeni industriji iz splošnih gospodarskih razlogov. Bistveno pa je na indeks vplivalo stanje ladjedelniške indsutrije, v kateri se je kriza zaostrila. Tako smo že pred dnevi podrobneje pregleda, li položaj vseh tržaških ladjedelni-ških podjetij in ugotovili, da je naj. večja ladjedelnica Sv. Marka praktično ostala brez naročil in da ima splavišča prazna.
Nekoliko boljše je stanje v ostalih industrijskih panogah, kjer gospodarske težave niso zavzela večjega obsega, odnosno je obseg proizvodnje v raznih panogah zadovoljiv:
V kemični industriji sta najpomembnejši čistilnici mineralnih olj «Aquila» in «Esso», ki sta po zadnjih uradnih podatkih predelali v juniju 133.526 ton surove nafte in izkoriščali 71.2 odst. naprave. Junija lanskega leta sta čistilnici pre. delali 130.412 ton nafte. Naročila za potrebe notranjega tržišča so neiz-premenjena, nekoliko pa naraščajo tuja naročila.
Proizvodnja farmacevtske industrije je bila zadovoljiva in niso zabeležili sprememb glede naročil in zalog, višajo pa se cene surovin in stroški proizvodnje. Dobra je bila proizvodnja tovarn barv, ki imajo zadostna naročila. Tovarna vžigalic v industrijskem pristanišču je proizvedla 87.2 milijonov vžigalic in izkoriščala naprave za 39.3 odst.
Pri živilski industriji je položaj tovarn konserv slab in je bila proizvodnja nezadostna, naraščale so zaloge in pomembnejših naročil ni bilo. Zadovoljivo je stanje v oben največjih lokalnih žganjarnah «Bu-ton« in «Stock», ki razpolagata s stalnimi naročili tako z domačega kot tujih tržišč. Zelo zadovoljiv je ibl obseg proizvodnje pivovarne «Dreher» in obratov za polnjenje brezalkoholnih*. pijač. Pivovarna je izkoriščala naprave 90 odst. in je zabeležila ' zanimiva naročila tako za domače kot za tuja tržišča.
Na splošno je zadovoljivo stanje v vseh podjetjih tekstilne industrije, saj gre predvsem za povsem nova modema podjetja, odnosno že prej obstoječa, ki pa so jih temeljito modernizirali. Tržaška konop-ljarna je izdelala 2.834 stotov tkanin, vreč in pokrival iz jute in izkoriščala naprave 92.8 odst. Proiz-
IlIllIlHIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllHIIIIIimHMMIIIIHllHIIIIIIIinillllllliHIIIIIIIIIItHIIIIIIllllllllHUllllllllM
TRI MESECE PO ROPU V UL. GATTERI
Policija je ugotovila tudi kdo je drugi ropar
Gre za nekega Lutringa iz Milana, ki bi ga skoraj prijeli v Riminiju, a je verjetno zbežal v Švico
vodnja je bila zadovoljiva vendar nekoliko nižja kot v istem mesecu lanskega leta, ko so proizvedli 3.S76 stotov tkanin iz jute. Podjetje »Pet. tinatura di Trieste« je izdelalo 1.183 trakov iz umetnih vlaken in izkoriščalo naprave 59 odst. V podjetju «Fil-Snia» so izkoriščali naprave 81.7 odst.
Podjetja, ki proizvajajo konfekcijo so v krizi, kar delno velja tudi za lesno industrijo, kjer so se znižala naročila za potrebe domačega tržišča. Zadovoljiva je bila proizvodnja v papirnici ob Timavi, ki je proizvedla 8.797 ton časopisnega papirja in izkoriščala naprave 76.5 odst..
Zaključek razstave fantastične umetnosti
Pojutrišnjem ob 13. uri bodo zaprli v zgodovinskih dvoranah Grada sv. Justa razstavo evropske fantastične umetnosti, ki jo je priredila Letoviščarska in turistična ustanova ob sodelovanju kvalificiranega posvetovalnega od bora.
Na razstavi je bilo izloženih 85 del, ki so priklicala pažnjo in zanimanje strokovnjakov, kritikov in ljubiteljev umetnosti iz vseh delov sveta. Se v zadnjih dneh so številne umetnostne galerije I-talije in raznih evropskih dežel zahtevale, naj se jim pošlje katalog razstavljenih del po pošti Bodisi zaradi svoje izredne širine, ki je omogočala zaokrožen pogled na fantastično umetnost, bodisi zato, ker je bila prirejena prostorih Gradu sv. Justa, je raz stava žela velik uspeh med obiskovalci najrazličnejših narodnosti. Nobene tržaške razstave ni posetilo do sedaj toliko ljudi, kot se je zgodilo prav ob tej priliki Do 19. t m. se je zvrstilo po razstavnih prostorih 33.225 oseb Izredno veliko je bilo število obiskovalcev od 14. do 17. avgusta (6611).
Tri mesece po gangsterskem ropu v Ul. Gatteri, kjer so trije neznani roparji napadli urarja Gor-lata in njegovo ženo, so agenti letečega oddelka policije, ki jih vodi dr. Cappa, identificirali še enega izmed roparjev. Gre za 26-letnega Luciana Lutringa, gangsterja, ki živi v Milanu, vendar brez stalnega bivališča.
O roparskem napadu smo v našem dnevniku izčrpno poročali. Bilo je 12. maja okrog 20.30, to sta se zakonca Gorlato vračala domov in nosila v dveh torbah vso zlatnino, ki sta jo vzela iz izložbe urame na Drevoredu XX. septembra 1. Ko sta zakonca hodila po pločniku, se jima je približal avtomobil, iz katerega sta skočila dva neznanca ter jima po kratkem tepežu pobrala torbi z zlatnino.
Ni minila ena minuta, ko so o gangsterskem dejanju bili obveščeni agenti letečega oddelka policije, ki so takoj začeli zasledovati roparje. Tl so se najprej pripeljali z ukradenim avtom do BarkovelJ, kjer so zamenjali avto in nadaljevali pot proti červlnjanu. Policiji je uspelo, da Je po razgibanem zasledovanju prijela enega od trojice. Lamberta Venturija so tedaj prepeljali v Trst na kvesturo in ga začeli zasliševati. Policistom Je tedaj uspelo tudi dobiti nazaj ukradeno blago, ki so ga Se isti večer vrnili lastnikoma. Pri zasledovanju roparjev pa so agenti našli tudi neki Jopič.
Lamberto Venturl, ki Je po rodu lz Firenc, ni nikoli povedal imen svojih pajdašev. Na kvesturi so ga zasliševali noč in dan, vendar agen tom ni uspelo, da bi lz Venturija privlekli imena pajdašev.
In ni čudno, ,1& je Venturl, ki sedaj sedi v zaporu, vztrajno molčal. Zelo dobro je poznal značaj svojega «prijatelja» Lutringa, ki se je 12. maja udeležil lopa v Ul. Gatteri.
Lutring Je eden tistih roparjev, ki predstavljajo pravo nevarnost. Na vesti ima vse polno ropov in tatvin. Soudeležen je bil pri znanem ropu v Ul. Osoppo v Milanu, oropal Je Trgovsko banko v Bologni, hranilnico Sv. Petra ln Vincoll pri Ravenni in trgovino s krzni Coen v Riminiju. Pri ropu v Bologni mu je pomagal neki Vittortno Magro. Ta pa Je imel precej dolg Jezik, zato ga Je Lutring poiskal in čeprav je samo sumil, da ga je Magro ovadil, ga je z nožem skoraj do smrti zabodel.
Ni torej čudno, da je Venturl molčal. Vedel Je, da ga bo Lutring znal dobiti kjerkoli, ko bo prišel iz zapora.
Vztrajno Venturijevo molčanje pa je bilo zaman, ker so agenti tržaškega letečega oddelka kljub vsemu Identificirali nevarnega zločina.
Pri zasledovanju roparjev Je policistom prišel v roke jopič. Po dolgi preiskavi, so ,z neke etikete ugotovili, da ga je izdelal neki krojač v Milanu. Dr. Cappa in nekateri njegovi sodelavci so odšli v Milan In tako Je prišlo na dan line Lutringa.
Lutring pa ni čakal na policiste. Po opravljenem ropu v Riminiju je še nekaj časa ostal na obali skupaj s svojim najožjim sodelavcem Giovannijem Vitetto. Tega so Izgnali lz Francije in se Je takoj pridružil Lutrlngu. Policisti tudi sklepajo, da Je bil tudi Vitetta soudeležen ropa v Trstu, ker so v nekem ukradenem avtomobilu našli neko francosko knjigo, ki ni bila last lastnikov ukradenih avtov.
Lutring Je torej ostal v Riminiju. To so zavohali karabinjerji, ln že pripravili načrt, da bodo roparja ulovili, že so bili na poti, ko sta se zločinca zavedla nevarnosti ln zbežala v samih kopalkah.
Policija misli, da sta se zatekla v Švico, kjer sta zelo verjetno našla zatočišče med svojimi »mednarodnimi« vrstniki.
Trčenje vespe v avto
Včeraj okrog 16.30 se Je na trbl-Skl cesti na križišču s cesto, ki pripelje s Trga Ippodromo, dogodila prometna nesreča. Na vespi TS 33418 sta se proti središču vozila 22-letni uradnik Santlno Lobina iz Ul. Lazzaretto Vecchio 26 in 19-let-na študentka Mlrella Pezzulich Scale Sante 143. S Trga Ippodromo pa Je z avtom TS 19991 privozil 38 letni Giovannl Zuballč iz Ul. Gia-nelll II, ki se ni ustavil na znaku stop. Trčenje Je bilo neizbežno ln vespista sta se prevrnila. Pri tem se Je Pezzulocheva pobila na vrhu glave in spodnjih udih, Labina pa se Je ranil po čelu, nad desnim očesom in po levem kolenu. Oba so prepeljali v bolnišnico z avtom RK. Sprejeli so ju na ortopedski oddelek, kjer se bo morala Pezzulicheva zdraviti en teden, Labina pa dva.
, Danes pogreb pok. Ivane Kosmačeve
Agenti s komisariata v Miljah so včeraj zaključili s preiskavo o tiagični smrtni nesreči 71-letne 1-vane Kosmač vd. Pangerc, ki je predvčerajšnjim ponoči v zagonetnih okoliščinah umrla na svojem domu v Zabrežcu št. 51.
Kot smo poročali včeraj so preiskovalni organi na podlagi jzsled kov obdukcije izključili vsako možnost nasilne smrti in pripisali Kosmačino smrt nesreči.
Danes popoldne bo ob 16.30 pogreb pokojne Ivane Kosmačeve. Iz Trsta jo bodo prenesli na domače pokopališče. Žalni sprevod se bo razvil izpred hiše žalosti v Zabrežcu.
Poletne prireditve
Teatro Romano 21.00 Sotokiejeva E-lektra; prevedel Salvatore tjuasi-moao.
Danes:	v MIRAMARU p-edstava
«Luč! In zvoki« Ob 21 url v nemščini «Der Kvsertr.<um von Mirama-re». Ob 22 15 v italijanščini »Mas-simi-liano e Carlotta«.
• • »
Petek, 21. Koper
PESMI IN RITMI JUŽNE AMERIKE Luis Alberto del Parana ln ansambel »Los Paraguayos»
Sobota, 22. Izola
PESMI IN RITMI JUŽNE AMERIKE Luis Alberto del Parana in ansambel »Los Paraguayos» Nedelja, 23. Portorož
OSLIČKI NA STARTU Tradicionalne dirke osličkov
Nazionale 16.00 «11 vendicatore di Cansas City» Technicolor. Fred Cannovv.
Arcobaleno 16.00 »Grido di battaglia« Van Heflin, Rita Moreno.
Excelsior 16.00 »Ad Ovvest del Montana« Metrocolor. Buddy Ebsen.
Fenice 16.00 «11 re delle corse« Jean Gabin.
Grattacielo 16.30 «Tutti per uno» 1-grajo znameniti Beatles.
Alabarda 14.30 «L’Americano» Technicolor. Glenn Ford, Uršula Thiess.
Filodrammatico 16.00 »Tre femmine che scottano« Felix Marten, Miche-le Mercier.
Aurora 16.30 »Terra lontana*.
Cristallo 16.30 »La frustata« Technicolor. Richard VVidmark, Donna Re-ed.
Capitol 16.30 »VVest Side story» Technicolor. Prepovedano mladini.
Garibaldi Zaprto do 28. avgusta.
Impero 16.00 »Frenesia delPestate«.
Moderno 16.00 »I 4 moschettieri« Al-do Fabrizi, Nino Taranto.
Astra 16.00 »Odisea nuda« Prepovedano mladini.
Vittorio veneto Revija kriminalnih filmov. 17.00 »Gli occhi dl Londra« Prepovedano mladini.
Astoria 17.00 »Dinamite Jack« Technicolor. Femandel.
Abbazia 16.00 »Le avventure dl Don Giovanni« Technicolor. Errol Flynn
Ideale 16.15 »I comancheros« Technicolor. John Wayne.
Marconi 16.30 «La schiava di Roma« Technicolor. Guy Madison, Rosan-na Podesta,
KINO NA PROSTEM
Marconi 20.15 »La schiava di Roma« Technicolor. Guy Madison, Rosan-na Podesta.
Arena Diana (Ulica Revoltella, fll. št. 11) 20.30 «Pugno prolblto« Technicolor. Elvis Presley, Gig Young,
Satellite (Naselje sv. Sergija, fllo-bus št. 21. Se ponov: prvi del) 20.30 »Uno scapolo In paradiso« — Technicolor. Bob Hope, Lana Turner, Paula Prentiss.
Paradiso 20.30 «Agente 007 llcenza di uccidere« Technicolor. Bernard Lee, Joseph VViseman.
Skedenj 20.00 »Cavalcata a owe»t» Technicolor. Donna Reed, Robert Francis.
ŠOLSKE VESTI
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov » znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II. neprekinjeno do 25. t.m.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Tuj te na L nčii
Wk
predvaja danes, dne 21. t. m. z začetkom ob 18. uri v dvorani, ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem Paramount film:
La morte sak in ascensore
'SMRT SE VZPENJA V DVIGALU)
IGRATA: Lea Massari — Robert Hossein
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 20. avgusta 1964 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 15 oseb.
UMRLI SO: 77-letna Maria Sancin vd. Staubmann, 87-letna Ermlnia Massarutti vd. Mertl, 72-letna Giusti-na Laurenclch vd. Grahonja, 1 leto stari Maurizio Di Martino, 62-letna Bruna Zoro. 77-letnl Aurelio Mar-con, 81-letna Lucia Daneu por. Da-pretto, 72-letni Alessandro Tlgelli, 82-letna Maria Sdauzero vd. Perini, 74-letna Caterlna Rodella, 85-letna Maria Ban vd. Stojkovich, 90-letna Maria Bassl vd. Salich, 73-letna Gu-gltelmlna Hubn vd. Savinelll, 63-let ni Giacomo Pillipich, 65-letnt Angelo Pavanl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 17. do 23.)
Alta Salute, Ul. Glulla 1: Benus-sl, Ul. Cavana 11; Plcciola, Ul. O-rlant 2; Vernarl. Trg Valmaura 10; D'Ambrosl, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasl-nl. Trg Llberti 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 17. do 23.)
D’Ambrosl, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravaslnl, Trg Llberti 6: Testa d'oro, Ul. Mazzini 43.
Prosvetno druitvo v Skednju priredi v nedeljo 30. avgusta 1964 izlet na Jezersko. Vpisovanje vsak dan razen sobote In nedelje na sedežu prosvetnega društva, Via dl Servo-la 124-1., od 20.30 do 21.30.
Slovensko planinsko druitvo v Trstu priredi v nedeljo 8. septembra planinski Izlet na Mangrt.
Barkovljanska sekcija KPI s sedežem pri Rumeni hiši priredi 13. septembra izlet v Novo Gorico, Tolmin, Bovec, k Izviru Soče, na Vršič, v Kranjsko goro, na Jesenice, Bled (kjer bo kosilo) In v Ljubljano.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trni - Ul. nv. Frnnčllkn 29 1 rlelou «1-71)11
Novo;
Edvard Kocbek: SLOVENSKO POSLANSTVO 2.000 lir
Sporočamo žalostno vest, da nas je 19. t. m. za vedno sa-pustila naša draga
Ivana Pangerc roj. Kosmač
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 16.30 lz glavne bolnišnice na domače pokopališče v Borštu.
Žalujoči: hči z družino
Boršt, 21. avgusta 1964.	ln ostali sorodniki
21. avgusta 1964
— 5 —
Skrajni desničar guverner Lacerda
še vedno ni zadovoljen
Večna negotovost in napetost v Braziliji
«Ce bo predsedniku uspelo razumeti, da se dogodki z dne 31. marca niso končali z njegovim ustoličenjem, bo dežela rešena. V nasprotnem primeru bomo ponovno primorani začeti z borbo, a kako in kdaj, to sam bog ve.»
Desničarski guverner Lacerda prejkone ni pričakoval, da bo kdaj napisal te besede, potem ko je bil z uspehom zaključen državni udar 1. aprila. In tudi nihče od Brazilcev si nikoli ni bil mislil, da jih bo Lacerda napisal že po 120 dneh, ko je bil Goulart izgnan. Spričo tega sta navedena dva. stavka močno yzburkala vso brazilsko politično javnost in najbolj prizadete kroge. Sicer pa je avgust po tradiciji mesec kriz. Lacerda se je potrudil, da bi se tej tradiciji ne izneveril.
Skrajne desne politične sile, večni kamen spotike v življenju brazilskega ljudstva, so začele, kot se zdi, obračati hrbet vladi Castella Branca. Teh sil pa — kot to potrjuje Goulartor primer — nikakor ne gre podcenjevati. Morda je še prezgodaj trditi, da je ohladitev odnosov med Lacerdo in vlado, že povzročila krizo režima. Dejstvo pa je, da so se vezi začele trgati, in to na najbolj občutljivih točkah, oziroma stališčih.
Smatra se, da nastali nesporazum ni samo površnega značaja. Zakaj, v nasprotnem primreu ne bi bilo moč pojasniti ostrost La-cerdovih napadov, ko je bil odkrito izjavil: «Zdaj smo na tem, da spričo pomanjkanja hrabrosti ponovno zapravimo revolucijo.« Lacerda je štiri mesece vlade Castella Branca ocenil z naslednjimi skopimi besedami: iiRevoluci-ja se je začela starati in veneti.« Politični opazovalci pa, ne glede na «burni temperament« večno nezadovoljnega desničarskega guvernerja, menijo, da gre za globok in neozdravljiv spopad. Vzroki pa so nedvomno v borbi za oblast.
Brazilija je še vedno krepko v rokah vojaških poveljnikov in vojska ni nikakor pripravljena, da bi se umaknila v vojašnice. To potrjuje tudi ukrep, na osnovi katerega je bil predsedniški mandat maršala Castella Branca podaljšan za nadaljnjih 14 mesecev, tako da bo njegov naslednik lahko prevzel svojo dolžnost šele 15. marca 1. 1967.
Vsekakor je bilo bržkone 'prav to dejstvo vzrok nezadovoljstva in ogorčenja Lacerde, kot tudi pojava notranjega nesoglasja. ((Povzročiti razdor med silami, ki so bile izvršile revolucijo, je zelo slaba stvar. Toda prepričan sem, da je še slabše, če bi se ne razcepili in bi dovolili, da vsi skupaj segnijemo.« Bolj prepričljiv dokaz za to, da so se desničarske sile odločile stopiti še naprej, bi bilo težko najti.
Dobri poznavalci brazilskega dogajanja in zapletenih medstrankarskih odnosov so mnenja, da bo Brazilijo dejansko, potem ko bo Branco odšel, zajel izredno oster boj za predsedniško mesto. V tem Pogledu obstajata dve struji: ena, ki meni, da mora na čelu države še naprej ostati neka vojaška oseba, kar ustvarja dokajšnje apetite Pri nekaterih predstavnikih vojske; druga pa, politična, ki odločno zahteva oblast zase. Okrog Prvega gledišča se zbirajo vojaški komandanti in politične sile, hi skušajo preprečiti, da bi se, °blasti polastili Lacerda in predstavniki skrajne desnice. Drugo zastopajo Lacerdovi pristaši.
Zdi se, potemtakem, da gre za spopad dveh desničarskih struj -*• zmerne in skrajne. Castello Braneč. ki ga obkrožajo polkovniki mko imenovane »sbrbonske sku-Pme», predstavniki mladih sil v nacionalnem vojaškem gibanju, se zdaj proglaša za nosilca «zmeme» smeri, a pri tem ne more prikriti svojega stremljenja, da bi Postal nekakšen nadstrankarski Poglavar države. Obenem in s •em v zvezi pa tudi izjavlja, da ■eli vladati ne da bi ga pri tem nadzorovali vojaški, politični ali gospodarski krogi. In tudi ne deli o nujnosti popolne odprave, oziroma uničenja podedo-anega državnega mehanizma.
Tl elementi določenega neso-Rias.la med pristaši Lacerde in maršalom Brancom. ki prihajajo J1* do izraza v njihovih govor-. ; h nastopih kot v praktični nejavnosti, pa nikakor ne postav-Jajo v dvom maršalovo priDad-1°, Ribaniu, ki je zrušilo GOu-
‘ta Skrajna desnica, ki jo vo-h Lacerda, je že prej imela v .... 11 zaroto proti Goulartu, uresničitev odkrite vojaške diktature, azpastitev kongresa, pooolno ■oremembo državnih institucij ipd. na ,S"e v bistvu tudi danes ne »ustonajo od teh svolih načel, na v na desnica Castellu Brancu
1bol.f znrneri to, da predsedni-. . ooložaj smatra za enostavno
oiHšanle. oziroma n»dal)evanje
•"••Umu
Nesoglasja med Lacerdo in Brancom ■ Prihajajo do izraza razlike med zmerno in skrajno desnico ■ Latifundisti, trgovinski in bančni kapital streme za udeležbo pri izvajanju oblasti - Stališče ZDA
mandata odstavljene vladne ekipe, vtem ko ona zahteva od njega, da «zaviha rokave in uniči Vargasov stroj ter ustvari novo državo«.
Vse to je vplivalo, da Brazilija ni našla svoje ((politične spokojnosti« na svojih številnih najbolj nevralgičnih točkah, a najmanj na političnem področju. Ce se k temu pristavi še cela vrsta resnih notranjih gospodarskih problemov (inflacija, upočasnitev gospodarskega življenja, zunanji dolgovi, rekordna brezposelnost, resna kriza glede oskrbovanja), potem ni težko razumeti, da skrbi Castella Branca niso majhne. Pa tudi prava, oziroma tako imenovana ((čista« opozicija se je začela organizirati, in to tako ona, ki predstavlja center, kot levica. Toda, zdi se, da to trenutno poglavarja države, ne zaskrbi ja najbolj.
V resnici je najvažnejše vprašanje, ki se trenutno postavlja, neslednje: ali bo končno skrajni desnici uspelo, da se polasti oblasti? Z odstavitvijo Goularta, se je igla na brazilskem političnem
kompasu znatno premaknila na desno, vendar ne tako, da bi bila ostala na skrajnem koncu. Moglo bi se celo reči, da ekipa okrog Castella Branca sploh ni pripravljena, da bi Lacerdi pomagala, da Brazilijo potisne v smer skrajne desnice. Posebno ne, ker mnogi v Lacerdi vidijo nekakšnega drugega Goldwaterja. Pripomniti je treba nadalje, da so dejansko brazilski latifundisti, predstavniki trgovinskega in bančnega kapitala, protiliberalni del duhovščine in nekateri ekstremistični predstavniki vojske tisti, ki bi se preko Lacerdove osebe hoteli polastiti državnega krmila.
Politične razmere obenem nakazujejo, da bi bilo težko pričakovati kak dolgotrajnejši kompromis med obema tendencama, čeprav so «lacerdisti» trenutno izrekli samo parolo o rekonstrukciji vlade Castella Branca, zahtevajoč tudi zase del izvršne oblasti. Na vse te zahteve, pa Branco noče dati odgovora in vztrajno molči.
To napeto stanje je ustvarilo
dokaj zaskrbljenosti v krogih tujega kapitala, posebno ameriškega. Washington je že nekajkrat izrazil željo, da bi Brazilija zaplavala v mirnejše vode, tako da bi novi režim zagotovil vsaj nekajletno politično stabilnost dežele. In to dejstvo je venomer prisotno v brazilski politični stvarnosti, saj skuša vlada Castella Branca svoja gaspodarska vprašanja v največji meri rešiti predvsem z ameriško pomočjo, tj. s pomočjo vvashingtonske ((dolarske politike«.
Kar zadeva samo politiko maršala Branca, se je Washington doslej o njej izrazil ugodno in optimistično, a to si v Braziliji razlagajo kot odobravanje linije sedanjega državnega poglavarja, saj se ta stvarno ogiba vsega, kar bi dramatiziralo nekatera najbolj pereča notranja vprašanja. Pa tudi sicer se obe vladi odlično razumeta. To je med drugim tudi odkrito izjavil Castellov novi veleposlanik v Washingtonu, ko je rekel: «Kar je dobro za ZDA, je dobro tudi za Brazilijo.«
M. PUDAR
Ava Gardner tke. Toda delo pri statvi, celo zelo stari statvi, kakršne najdemo kvečjemu v kakem muzeju, je njena začasna zaposlitev, ker so ji v filmu «Biblija» poverili vlogo Abrahamove žene Sare
"""..........................................m....,.,......—..„.............
RAZMIŠLJANJA IN UGOTAVLJANJA OB LETOŠNJEM MUHASTEM AVGUSTU
Ali vpliva in bi sploh mogel človek
res vplivati na vreme?
Mnenje «človeka s ceste» - Kaj menijo tisti, ki
v
se s tem temeljito ukvarjajo - Človek razpolaga s preveč šibkimi silami, da bi mogel storiti kaj več
hu 1 mnni
Minou Drouet, o kateri je bilo pred leti toliko govora, češ da se je Franciji rodila velika pesnica, pita sedaj kokoši. Toda drugi trdijo, da hkrati piše pesmice in se pripravlja za jesenski nastop kar v «01ympii» v Parizu
iiiiiiiiiminimiiniiimiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiutmiiiimiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiitiniiiiiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Fantastično slikarstvo v grajskem muzeju
Zavod za pospeševanje turizma prireja letos v grajskem muzeju nadvse zanimivo kulturno razstavo fantastičnega slikarstva. Povod temu je dal festival znan-stveno-fantastičnih filmov, ki je bil na griču Sv. Justa. Znano je, kako svobodni duh umetnika more včasih prodreti preko koprene bodočnosti. Zato lahko tu zasledimo marsikaj v nadrealističnih slikah starih mojstrov, kar nakazuje tedaj Se neznane oblike novega sveta, ki ga danes prekva-sujejo nuklearna in vesoljska raziskovanja. Iskanju videza nezemeljskega življenja v vesolju pa se že povsem zavestno predaja v svoji domišljiji srednji in mlajši rod slikarjev, ki jih tu predstavljajo Alessandri z rdeče prozornimi nestvori, Jachems, Pescet-to in Rosas s pokrajinami na Veneri, novodadaist Baj s svojim zagonetnim ultratelesom ter še nekateri manj znani slikarji.
Ako imamo tu priliko morda prvič videti v Trstu dela s kozmičnimi motivi Fontane, Crippe, Dove, Fabbrisa, Peršiča, Peverel-lija in Agusa, pa je za poznavalca umetnosti še večji užitek proučevati ustvarjalni potek domišljije v slikah Maxa Ernesta, ki pa ima tu, žal, le skoro miniaturna olja in male ilustracije; pa še ekstravagantne ustvaritve Mana Raya, ki je že pred nekako petdesetimi leti predvideval današnji «popartizem».
Večji sta risbi Picabie iz let 1916 in 1920. Dočim ima Magritte dve olji iz 1962. leta. Zelo majhno je olje Tanguga, a ,še manjša je risba Salvatora Dalija, kate-
rega fantastično zapeljiva žena je tu le zaradi njegovega slavnega imena. Enako bi dejali tudi o risbi Joana Miroja, ki pa predstavlja le fantastično grdo žensko ob morju. Zanimivo je, kako je Martini pred petintridesetimi leti sodobno sveže slikal svoje kakor iz medianistične hektoplaz-me stvorjene prikazni.
Razočara pa nas De Chiricov enako slavni brat Savinio, ki je edini pomembni nadrealist svoje dobe. «Sonce» tega slikarja je gotovo zanimivo, nima pa one fantastične vsebine, kot jo sicer imajo njegove ostale slike. Te pa so izostale najbrž, ker so težko dosegljive za razstavljanje.
Poleg teh italijanskih in tujih slikarjev pa vidimo na razstavi tudi dela nekaterih tržaških slikarjev. Ni sicer velike izbire, vendar pa moramo priznati, da so olja pokojnega Artura Natha-na nadvse upoštevanja vredna, ker je edino on uspel vnesti vanje nekaj, kar je podobno nevidni grožnji skorajšnjega konca sveta. Predonzani je barvito razgiban v delih iz 1955. leta, zani-miiiejša pa je Lupierijeva in morda tudi futurist Farfa, ki je pred tedni umrl.
Izven kataloga razstavlja Ce-šare Sofianopulo tri olja, izmed katerih se posebno odlikuje ono z mladeničem, z lastno glavo v rokah. Kot rečeno, je razstava zanimiva predvsem zaradi mnogih, petinosemdesetih del slikarjev, od katerih so mnogi na svetovni ali vsaj evropski višini sodobne umetnosti.
"Hiiimimii,,mm,iiiiiiiiH,inHiiiiii,,ut,nun, iimiih,n,itniimiiiiiiihii,nuni iiiimihiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiniii,,1111111111111111111111111111111111111,,m,iiwhim tn?yEN ,od 21.3. do S0.4.) Morali rr« P°svetl,l nalvečjo pozornost snl,rmu upravnemu 1 pra.šanju TJ-. sno se boste zoperstavili egoiz-
'"i "iiili' ki vas obkrožajo.
*IK (od 21.4. do 20.5.) Razvijal-n„ *ar najbolj resno svojo poklican *nante Ogibajte se vseh. ki ni-
HOROSKOP
DVOjoka (Od 21.5. do 21.6.) Va-Dom»AUp?n^e in vztrajnost bosta Can? z uspehom. Pazite se realccijami, ki bi ogražale har-m"r” ? nekega odnosa, tu« K (od 22.6 do 22.7.) Posve-vnrc*se, rale reševanju finančnih retni J; S svojo Intuicijo boste ,LneW čustven odnos.
UEV (od 23.7. do 22.8.) Cas Je Primeren, da načnete neko zani-
mivo poizvedovanje. Otresite se svoje škodljive nedejavnosti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ocenjujte vsa vprašanja s treznostjo in realizmom. Obogateli boste svojo notranjost z novim doživetjem.
TEHTNICA (Od 23.9. do 22.10.) Zadovoljive okoliščine glede realizacije vaših ambicij. Zavrnite vse poizkuse prilizovanja.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ce imate namen doseči svoj cilj, preglejte še enkrat metode svoje
organizacije. Privoščite si čimprej nekoliko počitka.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Da bi poenostavili stvari, bodite nekoliko bolj popustljivi. Nekega čustvenega vprašanja ne boste u-speli tako lahko rešiti.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Trenutno bo vaša dejavnost zmanjšana Novi prijatelji vam bodo pomagali dvigniti moralo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne prevzemajte si težkih in nedobič-kanosnih nalog. Novice, ki Jih pri-čakulete, bodo prišle z manjšo zakasnitvijo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pozitiven dan. kljub nekaterim manjšim dvomom. Ne jemljite preveč resno nekaterih svojih stremljenj.
V avgustovskih dneh, kakršni so zadnji dnevi, se pogosto čuje-jo pripombe, da se je vse spremenilo, celo vreme. «Kje so one vročine, kot so bile nekoč, ko je človeku sapo jemalo, ko je ljudem postalo slabo in je od vročine celo umrl« — bo menil kak starejši možakar, ki bo še pristavil, da so tudi zime danes milejše, kajti nekoč da je bilo »tako mraz, da so drevesa pokala«. Pri tem ni izključena niti pripomba, da so vsem tem spremembam krivi atomski poskusi in rakete in vse te modeme novosti, ki jih počenja človek.
Kaj je na stvari in ali more človek res vplivati na vreme?
Vremenoslovci, ne le tisti, ki napovedujejo vreme iz dneva v dan, pač pa še bolj oni, ki se s tem ukvarjajo v merilih geoloških dob, vedo povedati, da je do velikih celo katastrofalnih klimatskih sprememb prišlo, toda v milijonih let, da pa je hkrati, upoštevajoč nekaj stoletj ah celo tisoč let letošnji muhasti in nekoliko hladni avgust — normalen, ker je takšnih že bilo, kot je bilo tudi veliko avgustov, ko je od vročine ((človeku jemalo sapo«.
Torej nič novega. Kaj pa atomski poskusi? Nihče ne zanika, da morejo takšni poskusi vplivati na spremembo vremena, toda le v lokalnem in zato omejenem obsegu, dočim imajo lahko nekoliko širše posledice gozdovi tovarniških dimnikov v industrijskih deželah In milijoni avtomobilskih izpuhov, ki tako rekoč dan in noč oddajajo v atmosfero poleg raznih plinov tudi «nekaj toplote«. Toda vse to je tako neznatno, da so le redki tisti, ki temu elementu pri spreminjanju vremenskih razmer poklanjajo kaj pozornosti.
Pri tem se postavlja vprašanje, kdo pravzaprav kroji vreme na našem planetu?
Vremenske razmere na našem planetu so odvisne od fizičnih procesov, ki se dogajajo v atmosferi. Osnovni vir energije za te procese, kot tudi za mnoge druge, ki se vršijo na Zemlji, pa predstavljajo sončni žarki. Med mednarodnim geofizikalnim letom je bilo na zemeljski obli postavljenih nad 500 raznih znanstvenih postaj za proučevanje najrazličnejših pojavov, povezanih s tem problemom. Od teh 500 postaj je bilo kakih 200 sovjetskih. Na teh postajah so poleg merjenja celotne količine radiacij — torej sončnih žarkov — vršili tudi sistematično merjenje tako imenovane bilance radiacij na zemeljski površini. Vsi podatki, ki so jih tako zbrali, so sovjetskim strokovnjakom omogočili, da so s pomočjo modemih metod proučevanja izdelali tako imenovani ((Atlas termične bilance zemeljske oble«, ki Je sestavljen iz 69 map odnosno zemljevidov. Vodilno vlogo pri tem delu je imel prof. Mihail Budyko.
Na osnovi tega se je mogla napraviti celotna termična bilanca za ves naš planet, hkrati pa tudi termična bilanca za kopenske površine ter za oceane. Iz analize teh podatkov so ugotovili, da sončni žarki «dajo» na leto 168 kalorij vročine na vsak kvadratni centimeter vse zemeljske površine. Od tega 112 kalorij odnosno dve tretjini sprejme površina Zemlje, 56 kalorij ali eno tretjino absorbira zemeljsko ozračje. Z druge strani pa tudi sama naša Zemlja vrača določeno vročino in sicer ((izžareva« 40 kalorij na leto za vsak kvadratni centimeter površine. Potemtakem
znaša «aktiva» termične bilance »komaj« 72 kalorij na leto na vsak kv. centimeter, ker od 168 kalorij jih 56 vzame ozračje, 40 pa jih Zemlja vrne.
Te številke povprečnemu človeku, nestrokovnjaku, ne povedo veliko. Zato si postavlja vprašanje, ali je to mnogo ali malo. Da bi segreli ’ en litet vode do vrelišča, potrebujemo 100 kalorij toplote. To se pravi, da bi količina toplote, ki jo v enem letu dobi od Sonca in vsrka en kvadratni kilometer zemeljske površine, mogla segreti do vrelišča kakih 700.000 hektolitrov vode. To zares ni malo.
Toda kam gre vsa ta toplota? Podatki dokazujejo, da se 52 kalorij od enega kv. cm, to se pravi 82 odst. «aktive» porabi pri izhlapevanju, ostalih 13 kalorij pa se porabi pri vplivu na spremembe v atmosferi. Ti podatki veljajo kot povprečje v merilu vse zemeljske površine. Na kopni zemlji pa se izrabi 50 odst. kalorij za izhlapevanje, na oceanih in vodnih površinah pa gre kar 90 odst. toplote, ki prihaja od sonca, za izhlapevanje vode. To pomeni, da toplota, ki jo prinašajo sončni žarki, odnosno da termična bilanca, kot jo imenujejo strokovnjaki, omogoči izhlapevanje sedem metrov vode na leto. Vsa ta količina vode odhaja v oblike pare in hlapov v zrak in se na Zemljo vrača v obliki dežja in snega, pa tudi rose.
Ob tem je vredno zaradi primerjave zabeležiti, da je vse energije, lahko tudi toplote, s katero razpolaga človeštvo, le toliko, da bi je, če bi jo mogli, tako razdeliti, prišlo komaj 0,02 kalorije na kv. cm zemeljske površine. Ker znaša celotna povprečna vrednost termične bilance na Zemlji 50 kalorij na leto na kv. cm, smemo reči, da so energetske zaloge, s katerimi razpolaga človeštvo, tako neznatne, da ne pridejo v poštev pri vseh tistih činiteljih, ki vplivajo ali bolje odločajo o vremenskih razmerah.
In kljub temu človeštvo more vplivati na klimo, toda v posameznih področjih. To lahko stori, če posega v razvoj prirodnih procesov na posameznih delih zemeljske površine, torej le posredno in ne neposredno. Res je, da še ne razpolagamo s tolikšnimi količinami energije, da bi mogli z njimi postaviti se po robu atmosferskim procesom, toda ali ni možno umetno spremeniti nekatere prirodne pojave, ki vplivajo na vremenske razmere?
Sovjetski strokovnjaki, ki so vse to preračunali, menijo sledeče:
Arktika in Antarktika sta najbolj hladni področji na Zemlji. Arktiko imenujejo tudi »kotel, v katerem se ustvarja vreme severne poloble«. Tu se namreč ustvarjajo mase hladnega zraka, ki se nato usmerjajo proti jugu in prinašajo s seboj močna znižanja temperature. Po navadi so smatrali, da je mraz polarnih področij odvisen od slabega dotoka sončnih žarkov. Ugotavljanja v zvezi s termično bilanco pa dokazujejo navidezno protislovje: v poletnih mesecih Je dotok sončnih žarkov na ta področja izredno velik. Da pa je temperatura kljub temu tu nizka, sta temu kriva led in sneg, ki odbijata skoraj 90 odst. sončnih žarkov. Prof. Budyko Je dokazal, da če bi tečaje osvobodili ledu, bi se voda in zrak na tečajih tako segrela, da bi se tod ne mogel več ustvariti led. Ce bi mogli na
Artikčnem Ledenem morju zavreti izhlapevanje, bi ogromne količine toplote, ,ki se porabijo v ta namen, mogle služiti za segrevanje vode. Je to možno? Seveda je. Na pomoč bi mogla priti kemija. Obstajajo namreč kemične sestavine, ki propuščajo sončne žarke, ki pa ne dopuščajo izhlapevanje. Dovolj bi bilo ustvariti -takšno zaščitno plast le na nekaj kv. km in že bi se temperatura zraka in vode za nekaj stopinj dvignila.
Kot vidimo, strokovnjaki ne vidijo v atomskih poskusih onega «vraga» ki spreminja vreme, pač pa ga vidijo v samih prirodnih pogojih, proti katerim je človek še šibak s svojimi 0,02 kalorije v primerjavi s 168 kalorijami, kolikor jih sonce posreduje kv.cm zemeljske površine na leto.
RUSKI GENERftl ft. A. BRUSIL0V REHABILITIRAN
Drugi del Spominov je bil ponarejen
Primerjava med prvimi spomini in dokumenti iz «praškega arhiva* je pokazala, kdo je cdruge spomine* napisal
Na sovjetskem knjižnem trgu se je med letošnjimi novostmi pojavila tudi knjiga, ki nosi naslov «Moji spomini« in ki izhaja izpod peresa generala Alekseja Alekseje-viča Brusilova. V teh spominih avtor, znani ruski vojskovodja iz prve svetovne vojne, prikazuje svoje življenje vse do dne, ko je stopil iz aktivne službe v carski Rusiji leta 1917. Knjiga je bila v Sovjetski zvezi tako rekoč čez noč razprodana, kar tolmačijo s tem, da je četrta izdaja tega dela izšla že leta 1946, in je tudi tedaj delo kmalu pošlo. Ime generala Bru. silova pa se v Sovjetski zvezi polnih osemnajst let ni omenjalo. Zakaj, bomo videli.
V prvi izdaji Velike sovjetske enciklopedije iz leta 1927 je bil o generalu Alekseju Aleksejeviču Brusilovu objavljen dolg članek s sliko. V poznejših izdajah iste enciklopedije pa mu je bilo posvečenih komaj od 9 do 10 vrstic m pri tem je bila njegova zgodovinska vojaška operacija iz leta 1916, ki je prešla v zgodovino pod naslovom «Proboj Brusilova« preimenovana v »Proboj na jugozahodni fronti«. (Kot je znano, je tedaj Brusilovu uspelo na široki fronti prebiti močno utrjeni obrambni pas nemško-avstrijskih vojska na področju Lučka).
Stalina so leta 1948 «poučili», da so odkrili drugi del spominov Bru. silova, ki da ima ostro izražen protisovjetski značaj. «Nihče — piše 31. letošnja številka »Ogonje-ka» — ni v letih kulta osebnosti bil pripravljen preveriti točnost tega poročila. In šele po XX. kon. gresu je partiji uspelo ugotoviti zgodovinsko resnico o Brusilovu. Rehabilitiran je na osnovi temeljite analize odkritih dokumentov»
K rehabilitaciji so najbolj pripomogli sodelavci glavne arhivske uprave pri ministrskemu svetu Sovjetske zveze, posebno še vodja te uprave, kandidat zgodovinskih znanosti docent G. A. Bjelr/. Ta je «Ogonjeku» o vsej tej ale-ri dal sledeče podatke:
: Po pktobrski revoluciji v dojoi državljanske vojne in tuje vojaške intervencije se general Brusilov ni pridružil belogardistom. Znan ;e odgovor Brusilova voditelju belogardistov Denikinu na njegov kle-vetniški napad proti sovjetski državi. V ((Skicah ruskih uporov« pa Denikin obtožuje Brusilova predvsem «izdajstva interesov Rusije« in ga celo imenuje revolucionarja in socialista. V svojem »Odgovoru A. Denikinu« je Brusilov na-
■iil llllliinim,mi,im, m, ,1,1,1,11,11111,1, m,iiimiiiimiimii,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,n,,,,,,,,,,,,,,,,!,
«ŽIVfl BATERIJA* IN STRAHOVI
LA ROCHE-SUR-YON, 20. — Gospod David se je namenil oditi z družino na počitnice. Odšel je v naselje Bretignolles-sur-Mer, si je
y,ajeLrnel50 staro hišo. Na počitnice je prišla seveda tudi 13-letna hčerka Henriette. Toda komaj so v stari hiši na deželi preživeli ne-kaj dni miru, so se začeli neki čudni pojavi, ki si jih niso znali razlagatn Stene v hiši so se začele ponoči tresti, pohištvo je škripalo, posoda v omarah je cingljala in vsako toliko se je iz ene ali druge stene slišal kak top udarec. Vest o tem se je raznesla po na-selju in gospod David ter njegovi so se ustrašili, da v hiši - straši. Stopil je h župniku in ta je osem dni zapored prihajal na dom Davidovih in blagoslavljal na desno in levo ter molil vse mogoče molitve, da bi »izgnal rogatega«.
Vse njegove molitve in vsa blagoslavljanja pa niso zalegla. Stari duhovnik Berthome že ni znal več kaj početi in je svoje težave zaupal stanovskemu tovarišu duhovniku Boulaisu, ki pa je bil hkrati tudi profesor fizike na liceju v Roche-su-Yon. Slednji, ki ni bil podkovan le v teologiji, je po obisku hiše, v kateri je strašilo, našel tudi odgovor za ta pojav: kovinsko ogrodje zidov je pod vplivom električnega toka iz električnega omrežja ustvarilo magnetno polje, mala Henriette, ki je posebno občutljiva na električni tok, pa je vsrkavala in tako rekoč vsklaščevala v sebi električni tok. kot bi bila nekakšna električna baterija. In ponoči, ko so bile ugasnjene vse luči in ni delal noben električni stroj, je deklica čez dan nabrano elektriko spet «sproščala». Odtod čudni »strahovi« ki so prestrašili družino David in vse naselje. Duhovnik-profesor je celo našel rešitev: dovolj je v stari hiši postaviti neko preprosto antimagnetno napravo, in vsi «strahovi», ki jim stari Berthome ni mogel do živega, bodo pobegnili.
pisal: ((Pripadajoč svojemu narodu sem smatral povsem naravno, da delim z njim njegovo usodo. V letih 1918, 1919 in 1920 sem trpel lakoto, zmrzoval in mnogo trpel, skupno z vso Rusijo...«
V dobi državljanske vojne se je Brusilov trudil posredovati Rdeči armadi vse svoje vsestransko vojaško znanje, svoje velike izkušnje. Od njega so izhajali upoštevanja vredni predlogi za pripravo komandnega kadra, pa tudi daljnovidne misli o razvoju vseh rodov sovjetske vojske.
Skupno z Leninom je Brusilov podpisal belogardističnim vojskam namenjen pozivni lepak, v kate-rem je pozival oficirje in vojake vranglovske vojske, naj prenehajo z bratomornim klanjem.
Zaradi vsega tega so belogardistični voditelji generala Brusilova postavili izven zakona in ga obso-dili na smrt, pa čeprav v odsotnosti. Od februarja 1923 dalje je bil general Brusilov inšpektor konjenice v delavskokmečki Rdeči armadi. Leta 1924 pa se umaknil v pokoj, toda zaradi starosti. Kljub temu je ostal še nadalje na razpolago Revolucionarnemu vojaškemu svetu za posebno važne naloge. General Brusilov je umrl 17. marca 1926 v Moskvi. Bil je star 73 let.
Malo pred svojo smrtjo je general Brusilov dokončal tudi svoje spomine, ki jih je napisal z izrecno željo, da se objavijo samo v Rusiji, kar je bilo tudi storjeno leta 1929. Uvod v ((Spomine« Brusilova ocenjuje delo kot izrazito resnično in prežeto z obtožbo carskega režima.
Toda po smrti generala Brusilova sta se njegova vdova Nadežda Vladimirovna in njena sestra Vera Vladimirovna - Zelihovska preselili v Prago. Tam je tedaj živelo veliko ruskih emigrantov, predvsem bivših carskih častnikov. Nadežda Vladimirovna je odnesla s seboj tudi nekaj moževih rokopisov, ki jih je 1932 izročila ((ruskemu inozemskemu zgodovinskemu arhivu« tako imenovanemu ((Praškemu arhivu«. Po smrti Nadežde Vladimirovne je temu arhivu izročila neke dokumente tudi njena sestra Vera Zelihovska. In tako se je v ((Praškem arhivu« znašel očit. no ponarejeni izvod drugega dela »Spominov« generala Brusilova Ti dokumenti niso bili nikjer v celoti objavljeni. V minuli vojni so hitlerjevski propagandisti skušali posamezne odlomke iz teh »Spominov« izkoristiti, ker so bili pisani z izrazito sovražnim razpoloženjem in polni klevet proti Sovjetski zvezi.
Sedaj pa so strokovne preverbe sovjetskih kriminologov, grafologov in filologov dokazale, da ge-neml Brusilov ni imel nobene vloge pri pisanju drugega dela njegovih spominov, pač pa da je to napisala njegova vdova. Drugi del spominov, ki so jih pripisovali Brusilovu, se izdaja po svojem stilu, po rokopisu in kopici značilnih izrazov, predvsem pa po svojih kontrarevolucionarnih in antisemitskih stališčih.
Ker je sedaj zaključeno razisko. vanje ((Spominov« iz «Praškega arhiva« in ker so v podrobnostih preverjeni v primerjavi s 194 stranmi pravih rokopisov Brusilova, njegovih osebnih dokumentov in pisem, so sovjetski strokovnjaki, predvsem sodelavci inštituta za ruski jezik pri sovjetski akademiji znanosti dali trdno podlago za popolno rehabilitacijo najbolj sposobnega ruskega vojskovodje iz prve svetovne vojne.
■■■■H
w
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi; 11.45 Ital. akvarel; 12.15 Zena in dom;
12.30	Iz glasbenih sporedov; 13.30 Z glasbenih festivalov; 17.00 Sa-fred igra na marimbo; 17.20 Pesem in ples; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Romantične simfonije; 19.00 G. Tartini - Kreisler: ((Vražji trilček«; 19.15 Jadransko morje; 19.30 Znani pevci; 20.30 Gospodarstvo; 20.45 Slovenski motivi; 21.00 Operna glasba; v odmoru mladina na Zahodu; 22.15 Jazz.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Lahka glasba; 13.40 Pevski zbor; 14.00 Pianistka D. Tomšič; 14.25 Koncert.
Koper
7.15	Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Zbor RTV Ljubljana; 14.00 Orkestralne priredbe;
14.30	Melodije; 15.30 Domači odmevi; 16.15 Pevci; 16.30 Današnje teme; 16.40 Glasbena panorama-17.40 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ansambel Loss; 19 30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.40 Lhotka, Vauda in Matičič.
Nacionalni program
6.30	Vreme na morjih; 8.30 Ju-
PETEK, 21. AVGUSTA 1964
tranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova, en mikrofon; 14.55 Vreme na morjih; 15.30 Glasbeni karnet; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Co-plandove skladbe; 18.00 Scene iz Henrika IV.»; 18.25 Ples; 20.25 Boulevard, pesem Pariza; 21.00 gimf. koncert.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Nicola Angliano; 9.00 Ital. pentagram;
9.15 Ritmi; 9.35 Rascel v «La gran-de festa«; 10.35 Nove pesmi; 12.00 ^oenl trakl H OO Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Narodni 5!? ; A?;35 koncert; 16.00 Rapso-“J®; 16.38 Humoristična oddaja;
razred-^	w. uiurmui; zi.uu
Fkfletnk	^f8”^2100 Dino Terra: Carambola; 22.15 Ca-
glasba* d°ba’ 2140 Večerna therine Spaak; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Darovi Ni-
Ceškoslovaška glasba; 8.35 «Iz težkih dni«; 9.00 Pionirski tednik-9.30 Slov. pevci popevk; 10.15 Koračnice; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistično napotki; 12.05 Zabavna glasba;
12.15	Izbor zeleniadnic in cvetic z\,Koprsk°: 1225 Domači pčle-mele; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Glasbeni avtomat; 15.15 Zabavna
,15-45 Mladinski zbori; lb.UO Vsak dan za vas; 17.05 Za-payna glasba; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Koncert; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V studiu 14; 20.30 Komorni zbor iz Celja; 20.50 Tenorist G. Thill; 21.15 Oddaja o morju; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Med partiturami.
Ital. televizija
18.00 Program za najmlajše;
20.15	Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00
III. program
18.30	Likovna umetnost; 18.45 Seiberjeva Elegija; 18.55 Otok Le-vanzo; 19.15 Periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Lope de Vega: «Peribanez e il commendatore d’Ocana».
Slovenija
7,15	Od uverture do finala; 8.05
la; 22.10 Jazz; 22.45 Športne vesti.
Jug. televizija
19.10 Obzornik; 19.30 Taškent — mesto izobilja; 20.00 Dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.45 Kulturni pregled; 21.45 »Jezebel«, film; 23.15 Včeraj, danes, jutri.
— 4 —
21. avgusta 1964
C* o riško-beneški dnevnik
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU
Soglasna zahteva po uporabi slovenščine v samoupravnih organih

DOLOČENI KOLESARJI ZA SVETOVNO PRVENSTVO
Spremenili bodo načrt za ureditev osnovne šole v Doberdobu, ker ne morejo pričakovati državnega prispevka
V sredo zvečer se je v Doberdobu sestal občinski svet, ki je razpravljal o vseh točkah dnevnega reda. Najprej so odobrili zapisnik zadnje seje, potem pa so prešli na kvalifikacijo občinskih cest v Doberdobu, Jamljah in Dolu. Občinska uprava je morala to delo izvršiti zaradi tega, ker oblasti kvalifikacijo zahtevajo kot pogoj za finansiranje del na teh cestah.
Kar zadeva pristojbine za grobnice, so sklenili imenovati posebno komisijo, ki bo vprašanje proučila ter ga predložila občinskemu svetu na eni izmed prihodnjih sej.
Svetovalci so soglasno odobrili resolucijo, s katero obsojajo ravnanje v deželnem svetu, kjer se prepoveduje uporaba slovenščine. Svetovalci zahtevajo, da se ta krivica odpravi, ker je slovenščina jezik prebivalstva, ki že dolga stoletja stalno biva na tej zemlji. Uporaba slovenščine pa nam pripada po u-
stavi, po deželnem statutu in človečanskih pravicah.
Obsežno so tudi razpravljali o predlogu, da se spremeni načrt za razširitev in modernizacijo šolskega poslopje v Doberdobu, za katerega uresničitev je že predvidenih 19 milijonov lir stroškov. Načrt bi sicer stal precej več, vendar osrednja oblast jamči izplačilo samo te-g'- zneska. Zaradi tega bodo zgradili eno učilnico manj ter se odpovedali še nekaterim drugim delom. Občinski svet je naročil inž. Vataldiju iz Tržiča, da vnese spremembe v prvotni načrt.
Tudi kar zadeva zamenjavo občinskega zemljišča z zemljiščem nekega zasebnika, so svetovalci sklenili, da je potrebna pri tej operaciji večja jasnost. Ponudnik mora točno določiti površino svoje zemlje, ki jo zamenjuje za občinsko. Ko bo to delo urejeno, bo občinski
svet šele mogel sklepati.
tiiiitiiiiniiiiniimiiiHiinmiiiniiifiiiMiira........................T---rfiiiiniiiiiimiMinimiiiHm
Ob koncu seje je župan Andrej Jarc, ki jo je vodil, seznanil svetovalce z deli za popravilo nekaterih cest, ki jih je zadnje neurje močno pokvarilo. Občinska uprava bo na te ceste poslala cestarja in dobavila material.
Še vedno zasilna avtobusna služba
SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Prouiili so osnutek statuta konzorcija za gospodarski razvoj
Nadaljnji krediti za obrtnike v drugi polovici tega leta
Z mestno avtobusno službo ni še nič novega. Osebje ATA še vedno ni na razpolago namestitvenemu u-radu in ga zategadelj Ribi tudi ne more zaposliti. Na uradu za delo so še vedno v teku pogajanja o tem vprašanju. O razvoju položaja je včeraj govoril delavcem ATA tajnik CGIL Bergomas. Tudi jutri bodo vozili avtobusi, ki jih je dala na razpolago prefektura.
Goričan Uršič
v reprezentanci
V Francijo pojde tudi Tržačan Gregori
RIM, 20. — Italijanska kolesar- i Motta Gianni, Taccone Vito, Zilioli ska zveza je sporočila seznam dir- Italo, Balmanion Franco, Bitossi kačev, vpisanih za svetovno prven- Franco, Mugnaini Marcello, Poggia-
Prispevki za ureditev otroškega vozišča
Sestal se Je odbor trgovinske zbornice. Seji je predsedoval predsednik inž. Rigonat. Najprej je pre-čital sklep zadnje seje, ki je bila 8. avgusta, na kateri so odobrili izgradnjo naftovoda Bavarska—Jadransko morje, katerega «terminal» bo v kraju Punta Sdobba. Sklep je ustanova že sporočila prefekturi.
Odborniki so proučili osnutek statuta za ustanovitev konzorcija, ki naj skrbi za gospodarski razvoj naše pokrajine. Govorili so tudi o se stvi proračuna za prihodnjo u-pravno dobo. Glede na sklepe zad nje skupščine družbe Autovie Venete, da se zviša glavnica, so sklenili, da tudi zbornica prispeva svoj delež. Proučili so nekatere zahteve letališkega konzorcija v Ronkah in kreditni položaj obrtnikov. V skladu z zahtevo predstavnika obrtni kov v ustanovi odbornika Ballareja so sklenili določiti nadaljnji znesek za kredite v drugi polovici tega leta. Proučili so še nekatere sklepe upravnega značaja in izplačali stroške za gradnjo paviljona v Krminu, kjer je stalna razstava pohištva. Ustregli so tudi prošnjam za prispevke organizatorjem raznih prireditev.
Ob koncu so pregledali zapisnik komisije, ki Je sestavila seznam po-
VERDI. 17.00 «L’ultima carovana». Richard VVidmark in Felicia Harr. Ameriški barvni film v kinema-skopski tehniki.
CORSO. 17.15: «Bastogne». V. John. son. Ameriški čmobeli film. Zad nja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.30: «Chiamate West 11: nsponde un assassino«. Alfred Lynch in K. Brech. Angleški čmo-beii film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «Riscatto di un gangster«, S. Machnally in C. Gray Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna ALESAN, Ul Carducci, tel. 22-68
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 26,2 stopinje ob 15.10, najnižjo 16 stopinj v sredo zvečer ob 22. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 61 odstotkov.
slovnih agentov m posrednikov ter odredila, da se vpišejo v navadni seznam posrednikov naslednji operaterji, iti so uspešno opravili izpit: Alcide Failutti, iz Zagraja; Um-berto Tranchina iz Tržiča, Egidlj Winkler iz Gorice, Norberto Olivi iz Gorice, Antonio Sturm iz Kapri-ve in Giuseppe Volpato iz Ronk.
Zaprta za promet cesta Bračan-Dolenje
Pokrajinska uprava sporoča, da so zaradi tehničnih razlogov podaljšali zaprtje pokrajinske ceste Bračan-Dolenje do 22. oktobra letos. Na njej so v teku obsežna dela za razširitev in asfaltiranje. Delo je prevzelo podjetje Tacchi-no.
Trčenje na cesti pred letališčem v Ronkah
Pred ronškim letališčem se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča med motociklom in avtomobilom. Francoski avtomobil, ki ga je v koloni vozil dr. Seulin de Giorge se je nenadoma ustavil. 19-letni motociklist Lean-dro Dose iz Teorja v videmski pokrajini, ki je bil preblizu avtomobila, se je zaletel v njegov zadnji del Pri padcu se je udaril v glavo in desno nogo. V tržiški bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za mesec dni.
Padec po stopnicah
Po stopnicah v svojem stanovanju je včeraj popoldne padla 62-letna Maddalena Venturini iz Ul. Formica 44 v Gorici. Udarila se je v glavo; z rešilnim vozom Zelenega križa so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju.
Hud padec v Štandrežu
Ob 15.15 so pridržali na zdravljenju za dva meseca 79-letnega Franca Čemeti ja iz Standreža, Ul. Trivl-giano 14. Opoldne mu Je zdrsnilo na trgu pred cerkvijo. Padel Je ta-ko nesrečno, da si je zlomil levo stegnenico. Pomoč so mu najprej nudile osebe, ki so bile v bližini. Poskrbele so za njegov prevoz v bolnišnico.
Za ureditev prostora, kjer se bodo osnovnošolski otroci učili šofiranja, Je občinska uprava, ki bo uresničila to pobudo, te dni prejela 280.000 lir. Darovale so tržaška tekstilna tovarna 150.000 lir, hranilnica 100.000 lir, žganjama Comar pa 30.000 lir.
stvo, ki bo v Franciji.
AMATERJI
Hitrostna vožnja: Bianchetto Ser. gio, Damiano Angelo, Turrini Giordano, Pettanella Giovanni, Gonzato Bruno, Verzini Dino.
Zasledovalna vožnja — posamezniki: Roncaglia Luigi, Testa Franco, Urši Giorgio, Benfatto Attilio.
Zasledovalna vožnja — moštva: Testa Franco, Mantova Vincenzo, Roncati Carlo, Greco Virginio, Mi-cheletti Sergio, Benfatto Attilio, Ur. si Giorgio, Roncaglia Luigi.
Cestna dirka 100 km posamezniki: Albonetti Antonio, Armani Luciano, Gimondi Felice, Sanbi Luciano, Va-schetto Bruno, Zanin Mario, Grego, ri Edoardo, Andreoli Severino, Dal-la Bona Luciano, Guerra Pietro, Manza Ferruccio, Lorenzi Lorenzo.
Stayers: Carniel Antonio (vozač Dagnoni), Donati Italo (vozač Jotti).
PROFESIONALCI
Hitrostna vožnja: Maspes Anto-tnio, Gaiardoni Sante, Beghetto Giu. seppe, Pinarello Cesare, Ogna Giuseppe, Gasparella Valentino.
Zasledovalna vožnja: Faggin Lean. dro, Arienti Luigi, Baldini Ercole.
Cestna dirka:	Adomi Vittorio,
Cribiori Franco. De Rosso Guido, Durante Adriano, Mealli Bruno,
li Roberto.
Predprevestvene prijateljske tekme
Izgubljeno - najdeno
V uradih mestnih stražnikov, v Ul. Mazzini, 7 v Gorici hranijo nas. lednje najdene predmete:
Štiri pare naočnikov za sonce, par naočnikov za vid, dve vsoti denarja, dve listnici z denarjem, tri ženske in štiri moška kolesa ter en tricikel, tri ženske pletene jopice, dve otroški srajčki, vrv za zaboje, moške kopalke, par ženskih rokavic, bančni hranilnik in šop ključev.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dobi v omenjenem uradu.
Slovenska prosvetna zveza priredi 19. in 20. septembra dvodnevni izlet v Maribor in na Pohorje. Voznina, potni list, vizum, cesta-rina skupno 2500 lir.
Za izlet na vinsko razstavo v Ljubljano v nedeljo 6. septembra pa stane voznina, potni list, vizum. cestarina 1600 lir. Oba izleta bosta z avtobusom in ju bo mogoče izvesti samo v primeru, da bo zadostno število vpisanih. Vpisuje urad SPZ, Ul. Ascoli 1, nekaj dneh pa se bodo izbrali tudi poverjeniki po vaseh.
V Sovodnjah sprejema prijave raznašalec Primorskega dnevnika Kuzmin.
S. DANIELE, 20. — V živahni tekmi so »rdeči* igralci Triestine premagali svoje »zelene* tovariše s 4:0. V moštvu »rdečih* so igrali titularci, »zeleni* pa so bili rezerve; vsega skuhaj je igralo 18 igralcev V vratih sta bila Scorti in Parovel. Igralo se je 80 minut. Tekma je bila nekaka vaja za nedeljsko tekmo proti moštvu S. Daniela.
CUNEO, 20. -- Juventus je danes odigrala v Cuneu svojo prvo pred-prvenstveno prijateljsko tekmo ter zmagala s 4:0 (1:0). Prvi gol je dal novi srednji napadalec Francoz Combin v 4’, nato Sivori v 19’ in 20’ drugega polčasa in v 26’ spet Combin. Mattrsl je- ubranil enajstmetrovko. Gledalcev 7000 (inkaso 8 milijonov).
Juventus še ni zadovoljila, čeprav sta bila dobra Sivori in zlasti Combin, ki je bil najboljši na igrišču. Streljal je z vseh pozicij, z obema nogama in z glavo. Pokazal je gibčnost, intuicijo m preciznost. Gledalci so mu ploskali.
SE 50 DNI DO OLIMPIADE V TOKIU
Američani so doslej sestavili tretjino svoje atletske ekipe
Vsa atletska dejavnost vrhunskih uvrstil na tretje mesto. Na 200 m vsak način favorita Larrabee, ki Je
ameriških atletov je letos seveda koncentrirana na olimpijske igre. Ameriški atleti, ki po navadi v tem obdobju že zaključijo polno sezono, trenirajo letos s polno paro v upanju, da nastopijo v Tokiu z državnim dresom. Ameriški sistem sestavljanja olimpijske ekipe je že od nekdaj znan po svoji strogosti in nepopustljivosti. Za letošnjo ekipo lahko kandidirajo atleti, ki so zmagali na vojaškem prvenstvu, nato prvih šest s prvenstva študentov in prvih šest s prvenstva atletske zveze AAU. Prvo izbirno tekmovanje je bilo 3. in 4. julija v Randalls Islandu v bližini New Yorka. Tehnično je bilo tekmovanje v mnogih panogah vredno olimpiade, konkurenca pa taka, da si tudi nekateri svetovni rekorderji ali atleti, ki so po rezultatih letos najboljši na svetu, v prvi preizkušnji niso pridobili pravice nastopa v Tokiu. V olimpijsko ekipo so se iz tega tekmovanja uvrstili le zmagovalci, naslednjih pet atletov pa bo znova preizkusilo srečo 12. in 13. septembra v Los Angelesu.
V Sprintu so tako na 100 kot 200 m v finalu nastopili le temnopolti atleti. Na 100 m sta zabeležila dva atleta 10”1, trije 10”2 in trije 10”3, vsem pa je malo pomagal veter. Zmagal je Jackson pred Ashwort-hom, favorit Green pa se je nekaj metrov pred ciljem, ko je bil gladko v vodstvu, poškodoval in se
je suvereno zmagal svetovni rekorder Carr, čeprav z zanj povprečnim časom 20”7. Iz rezultatov je razvidno, da se še ni uvrstil v ekipo Bob Hayes, gotovo najboljši na svetu na 100 m, dokončno pa Je izključen Drayton, ki pa ima še možnost rehabilitacije na 200 m. Na 200 m je dokončno izključen Ri-vers, ki ima osebni rekord 20”5. Prvo od treh razpoložljivih mest za 400 m si je priboril Cassel, ki je zmagal v 45”9, najbolj stabilni ameriški tekač na tej progi Mike Larrabee pa je komaj osvojil 6. mesto in pravico, da še enkrat preizkusi srečo. Za ostali dve mesti sta na
C. PRIMORJE PROSEK
vabi vse svoje člane na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo
v petek, 21. avgusta ob 21. uri
na sedežu društva (v Soščevi hiši)
Dnevni red:
1.	Delovanje društva v sezoni 1963-64
2.	Sedanji položaj društva
3.	Izvolitev volilne komisije
4.	Izvolitev novega odbora
5.	Razno
Odbor
(lil iiiiiiMiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu lil iiiijiii 111111111111111111111111111(111111111111 milili 111111111111111111111 m mi m ih ii 11,11111! (ll im iimim ii iiiiniminn im m niinmni
PRIPRAVE ZA MORENO IN ZA TOKIO
Ne posebno razveseljivi rezultati na nekaterih poskusnih tekmovanjih
Danes zvečer bo objavljen seznam atletov, ki bodo prihodnjo soboto in nedeljo nastopili na troboju proti Jugoslaviji in Švici
SdKlO, 20. — Zaključene so izbirne tekme za atlete, ki bodo v prezentanci proti Jugoslaviji in Švici na troboju v Modeni. Vsem tekmam je prisostvoval tehnični komisar Bonincini, ki je na koncu izjavil, da bo dokončno poročilo o sestavi moštva za Modeno izdano jutri zvečer.
Danes so atleti dosegli sledeče rezultate:
Kopje: 1. Bonaiuto 70,26 m; 2. Radman 67,17; 3. Casali 64,34.
Višina: 1. Bogliatto 2 m; 2. Tau-ro 2 m; 3. Zamparelli 2 m.
Troskok: 1. Averone 15,31 m; 2.
Gentile 15,18; 3. Vecchione 15,07.
Krogla: 1. Sorrenti 16,33 m; 2.
Buffon 16,12; 3. Asta 15,39.
Daljina: 1. Fontanesi 7,12 m; 2.1 drugi.
Fornaciari 7,05; 3. Molini 6,88.
Kladivo (prijateljsko tekmovanje): 1 Boschini 59,48 m; 2. Cristin 57,53 3. Sterchele 56.26.
BRESCIA, 20. — Tukaj Je bil danes nastop nekaterih atletov, ki naj bi razčistil nekatera vprašanja o-krog določitve reprezentantov za Tokio.
Današnji rezultati pa tehnikov niso zadovoljili. Dosežki so bili dokaj povprečni, razen 47”9 na 400 m, ki jih je dosegel Bello. Ta je v svoji skupini pustil na 2. mestu Bianchija z 48”2. V drugi skupini je zmagal Busatto z 49”9. Na 110 m ovire je zmagal Cornacchia s |14”3; z istim časom je bil Mazza
* H Trii eri
•Himni...im	milil.........................................................................................im....
Po večletnem presledku je konč-	’
no zaživel veslaški šport na vsej koprski obali. Doslej je bila namreč Izola osamljena, ker v Kopru in v Piranu kljub raznim poskusom ni uspelo organizirati tekmovalcev. V nedeljo pa se je okrajne-
ga veslaškega prvenstva udeležilo večje število veslačev tudi iz Kopra in Pirana. Seveda je bilo že vnaprej jasno, da bodo vsa prva mesta pobrali člani izolskega Ar-ga, med katerimi so tudi tekmovalci v evropskem merilu, kot sta Barut in Kleva. To se Je tudi zgodilo, vendar tokrat rezultati niso bili toliko pomembni kot dejstvo, da so se veslači iz Kopra in Pirana požrtvovalno borili in da jim je bilo to prvenstvo pobuda za nadaljnje dosežke. Kot zanimivost lahko omenimo, da sta v dvojki brez krmarja nastopila olimpijca Barut in Kleva (člana jugoslovan-
V
Športne vesti iz koprskega okraja
lo tik pred razpustom, z razumevanjem pristojnih organov, pa so se zadeve uredile. Sidro bo tekmovalo jeseni v enotni primorski nogometni ligi z močno pomlajenim moštvom. Morala igralcev je na višini, zlasti še, ker so jim oskrbeli klubske prostore za sestajanje.
skega osmerca, ki je v Amsterdamu osvojil bronasto medaljo), vendar sta prišla pred piransko posadko le za dolžino čolna na cilj.
Dokajšnje težave, v katere so zašli koprski obalni nogometni klubi, se počasi odstranjujejo. Izola ima že koliko tolikor konsolidirano moštvo, v katerem so mlajši igralci že našli svoje mesto. V nedeljo so odigrali prijateljsko tekmo z Bujami in zmagali z 2:0. Novi trener se je resno lotil dela.
Koper ima za prvenstveno sezono dovolj igralcev na razpolago. Tudi to moštvo so pomladili in bo lahko imelo ob prisotnosti nekaterih starejših igralcev precej besede v novoustanovljeni drugi republiški ligi. V moštvu so uvedli strogo disciplino in bodo nedisciplinirani in nevzgojeni igralci kaznovani. V odbor pa so vključili še nekaj starejših nogometnih delavcev.
Kot kaže, je konec krize tudi v piranskem Sidru. To moštvo je bt-
V Ajdovščini je bilo povratno ko. lo primorskega prvenstva v plavanju. Zal sta spet nastopila samo Koper in Renče, ker v Novi Gorici, Izoli in v Piranu nikakor ne morejo dobiti organizatorjev in tre. nerjev, ki bi mladino navdušili za tekmovanja. V Ajdovščini je seveda številčno in kvalitetno znatno močnejši Koper zmagal s 120:47 točkam. Doslej so nekaj solidnih rezultatov, zlasti pionirji in pionirke. V vaterpolu pa so pionirji iz Renč visoko premagali Koper z 9:1 in osvojili naslov okrajnega prvaka.
Dionisi zaradi abscesa na nogi ni nastopil pri skoku s palico, Cate-nacci pa ni preskočil več kot 4,20 m; drugi je bil z istim rezultatom Rossetti.
Nastopu so pristvovali . predsednik FIDAL Poli, podpredsednik Oberweger ter zvezni trener Cal-vesi. V nedeljo bo še en nastop; na sporedu je tek na 400 m zapreke, ki se ga bo udeležil tudi Morale, ter tek na 10.000 m. Teka na 400 m zapreke se bodo lahko udeležili samo- atleti, ki so Jetos že dosegli 54”5. Tekmovanje naj bi dalo reprezentante za troboj z Jugoslavijo in Švico, ki bo 29. in 30. avgusta v Modeni.
Visintin ostal prvak
SANREMO, 20. — Bruno Visintin je danes zvečer ohranil naslov evropskega prvaka kategorije super-welter. Spanca Cesarea Barrero )e premagal po točkah v 15 rundah.
NOGOMET
PIŠA. 20. — Prijateljska tekma med Laziom in Pl so (liga C) se je včeraj zvečer končala z zmago do mačega moštva 2:1 (1:1). Edini gol za Lazto Je dal srednji napadalec Petris. Gledalcev Je bilo 9000.
LUCCA, 20. — Messlna je premagala Lucchese z 2:1 (1:0). Moštvi sta Igrali oprezno, kot da ne bi šlo za trening temveč za prvenstveno tekmo, kjer je važen rezultat. Messina je dobra v obrambi, na splošno pa še ni pripravljena za prvenstvo.
medtem dosegel 45”4, in Williams, ki je bil na izbirnem tekmovanju drugi. Velika žrtev je Plummer, ki ima osebni rekord 44”9 na 440 jardov (44”6 na 400 m). Ta atlet je zapravil vse možnosti, da odputuje v Tokio.
Siebert se je po pričakovanju uvrstil v olimpijsko ekipo na 800 m z zmago in časom 1’47”2. Isti čas je dosegel tudi Groth, prvih šest pa je teklo pod 1’48”. Za Sie-bertom imata največ možnosti Groth in Mitchell, ki sta najbolj stabilna. A tako kvaliteto pa je vsaka rešitev možna in kandidata prav gotovo nista pred drugimi kvalifikacijami povsem mirna. Na progi 1500 m so Američani veliki kandidati za nov svetovni rekord. Dokaz za to je tek na ameriškem prvenstvu, kjer je 0’Hara dosegel 3’38”1. pod 3’40” pa so tekli še 4 drugi atleti. Na kvalifikacijah je 0’Hara doživel nepričakovan poraz P° Burlesonu, ki. sl je tako zagotovil potni list za Japonsko. Z Burleso-nom bi morala d (.polniti trojico še 0’Hara in Izkušeni Grelle. Veliko odkritje v ZDA je 17-letni Ryan, ki je dosegel 3’39”. Dolge proge so prinesle letoš atletom iz ZDA velika zadoščenja. Doseženih Je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov in ameriški atleti so celo premagali sovjetske specialiste. Po rezultatih je najboljši Schul na 5000 m z osebnim rekordom 13’38”, na 10.000 pa je 18-letni Lindgren velika nada za prihodnja leta Kvalifikacij za 10.000 m še niso izvedli, na 5000 m pa si je prvo mesto zagotovil Schul pred Dellingerjem in Lindgrenom. Pred nedavnim je Schul izjavil, da bo v teku leta padel rekord Kuca 13’35’’ na 5000 m; mislil je seveda nase in na olimpijske iinale.
V tekih čez zapreke na 110 in 400 metrov so trenutno Američani premočni za vso ostalo konkurenco na svetu. V Tokiu bo na 110 m gotovo tekel Hayes Jones, ki je v svojo korist zabeležil 13”4. Ostala dva ameriška predstavnika bosta verjetno Lindgren in Davenport. Senzacionalni sta kapitulaciji dveh prvorazrednih atletov na izbirnem tekmovanju. Willy May, drugi v Rimu, je bil komaj osmi v finalu, Hicks pa ni šel dalje od polfinalnih tekov, čeprav Ima, osebni rekord 13"4 in več znamk okoli 13”5—13”7. Na daljši progi 'e kvaliteta tudi izredna in po mnenju strokovnjakov bo svetovni rekord v Tokiu gotovo izboljšan. Na prvenstvu ZDA je s 50” 1 zmagal Billy Hardtn, sin Glen-na Hardina. olimpijskega zmagovalca na isti progi leta 1936. Za Har-dinom so se s časi pod 51" uvrstili še Lučk, Atteroerry in Cawley. Na izbirnih tekmovanjih je bila pesem drugačna, že rezultati iz predtekov so bili odlični (najslabši 51”7), finalni tek pa Je b’l po kvaliteti slabši le od olimpijskega finala v Rimu. Lučk je tokrat presenetil vse z neverjetno hitrim finišem in Izrednim časom 49"4, le dve desetinki sekunde za svetovnim rekordom rojaka Davisa in Italijana Moraleja. Za Luckom sta se uvrstila Cawley (49”8) In Stauffer (50’’1), Hardin pa je bil komaj četrti s 50”2. Med velikimi premaganimi Je v tej disciplini Atterberry. Zadnji finalist Je dosegel 50”7! Poleg treh kolajn Imajo v tej disciplini ameriški atleti v Tokiu kot cilj čas pod 49 sekundami. Na progi 3000 m steeple se je v olimpijsko ekipo uvrstil Flsh-back. Kvaliteta v tej disciplini v ZDA še ni taka. d« bi z njo v Tokiu lahko računali Po doseženih rezultatih je razvidno, da imajo atleti Iz ZDA v tekih velike možnosti uspeha v Tokiu. Na 100, 200, 400. 80.) in 1500 m lahko računajo kar s tremi finalisti in prav tako tudi na 110 m in 400 m z zaprekami. Med favorite štejemo tudi Schula na [><hi0 m. potencialno pa sta tudi obe štafeti daleč najmočnejši na svetu.
BRUNO KRIŽMAN
iiHHIiiHii!!:!!:!:!!- ALF0NS0 ENRIQUE DE UMA BARftETO
MOŽ, KI JE ZNAL JAVANSKO
V kavami sem pripovedoval rekoč prijatelju Castru o pripetljajih v svojem življenju. Priznati moram, da je bilo precej pustolovsko.
Nisem mu prikril, kako pogostokrat sem moral zatajiti svoje prepričanje, da nisem u-mrl od lakote. To se mi je večkrat primerilo, brez vsakega spoštovanja. Niti tega mu nisem zamolčal, da sem tiste čaše, ko sem živel v Manaosu, svojim pacientom prikrival, da sem študiral medicino. To pa samo zato, da sem si hitreje pridobil njihovo zaupanje; kajti bolni so prihajali k meni, ker so me imeli za čarodeja m vedeža.
Prijatelj me je molče poslušal. Bil sem mu všeč kot novi Gil Blas. Napeto me je poslušal. Po kratkem premoru, v katerem sva izpila pivo, je menil: «Bogme, zanimivo in pol-
no sprememb Je bilo tvoje življenje, Castelo!«
«Samo tako sem se mogel prebiti skozenj. Ali nisi tudi ti tega mnenja? Stalen poklic, služba, v kateri bi presedel določene ure dnevno, naka, to ni bilo zame! Se vedno pa mi Je uganka, kako sem mogel vzdržati takrat, na konzulatu.«
«Tudi mene bi mikalo tako življenje. Bolj kot vsem tvojim pustolovščinam se čudim temu, kako si jih mogel doživeti, tu, v naši birokratski Braziliji.«
»Zakaj ne? Prav tukaj moreš uživati življenje z najlepših strani. Ali si moreš predstavljati, da sem postal v Riu celo učitelj Javanskega Jezika?«
«Kdaj pa? Vendar ne po tistem, ko nisi bil več na konzulatu?«
*Ne, prej. Saj sem prav zaradi tega, ker so mislili, da znam javansko, postal konzul.«
«Kako Je bilo to mogoče? Pripoveduj! Bi še steklenico piva?«
Naročila sva še steklenico piva in natočila v kozarce.
Nadaljeval sem: «Komaj sem prišel v Rio de Janedro, sem bil čez glavo zadolžen. Sploh nisem vedel, kako in kje naj si zaslužim denar. Potem sem bral nekega Jutra oglas v 'Journal do Comercio’: Iščemo učitelja za Javanski jezik. Prosimo pismene ponudbe.
Takoj sem si rekel: fant, to bo nekaj zate. Dosti ponudb tako in tako ne bo. če znam nekaj javanskih besed in stavkov, bo že šlo. Stekel sem na ulico in si kar naprej prigovarjal, da sem resnično pravi učitelj za Javanščino. Naposled bom le spet zaslužil denar, da bom mogel plačati dolgove. Naposled res ne bom srečal nikogar več, kateremu bi bil še dolžan.
Ne da bi hotel ln ne da bi vedel kdaj, sem zavil proti Na-
rodni knjižnici. Niti tega nisem vedel, kakšno knjigo naj naročim. Vstopil sem, odložil klobuk v garderobi in šel po stopnicah gor. V oddelek, kjer izposojajo knjige, sem prosil za zvezek 'J’, 'Gran Enciclope-die’ v veri, da bom tam v članku 'Java’ gotovo našel prve besede javanskega jezika.
Tako je tudi bilo. Ko sem iz članka izvedel, da je Java velik otok Sundskega arhipela in nizozemska kolonija, sem prav tam bral tudi, aa je javanšči-na aglutinativen, to se pravi nefleksiven jezik malajsko-po-linezijske skupine. Dalje sem izvedel iz članka, da je književnost tega jezika zelo pomembna. Pisava izvira iz hin-dustanske...
O jeziku je bilo navedenih v enciklopediji nekaj knjig, fino izmed teh sem si v knjižnici izposodil, prepisal abecedo in si zabeležil izgovarjavo. Potem sem zapustil Narodno knjižnico.
Potikal sem se po ulicah in si vbijal v glavo črko za črko. Preden sem si jih zapomnil,
sem jih imel vso glavo polno, da so mi kar plesale v njej. Včasih sem pogledal na svoje beležke. V nekem parku sem s palico pisal in risal v pesek cele vrste črk in znamenj. Tako sem si hotel črke kar najbolj vtisniti v spomin in se navaditi njih uporabe.
Sele ponoči sem se upal nazaj v stanovanje, da bi se o-gnil mučnim vprašanjem, katerih vzroke poznaš. V sobi sem se dalje učil abecede, in to s tako vnemo, da sem jo naslednje jutro že znal na pamet.
Domišljal sem si, da je ja-vanščina najlažji jezik na svetu in v tem prepričanju sem šel z doma. žal ne dosti zgo daj. Pritekel sem blagajniku naravnost v naročje. Komaj me je zagledal, me je že vprašal s tistim svojim porogljivim nasmehom: ’No, gospod Caste-lo, kdaj boste plačali račun?’
Pomiril sem ga z velikim op timizmom: 'Kmalu, prav kmalu. Potrpite še malo. Dobil bom mesto profesorja za javanščino. In...*
Presenečen me je prekinil: 'Kakšen jezik pa je pravzaprav ta javanščina?’
Njegova radovednost me je spravila v dobro voljo. Ker sem vedel, da je velik portugalski patriot, sem ga hotel malce podražiti in sem mu odvrnil: 'Javanščina Je vendar jezik, ki ga govore tam blizu Timorja. Saj vendar veste, kje je to?’
Dobra, preprosta duša, kot je bil ta človek, je pozabil na moje dolgove ln ml odgovoril v trdi portugalski izgovarjavi’
’če odkrito p*-1---- ne vem
tega natanko. Vem pa, da imamo mi Portugalci pri Macao nekaj posesti. Ali ste to že slišali, gospod Castelo?«
Tako mi Je bila javanščina srečen izgovor, da sem se iz muznil svojemu upniku. Uspeh me je opogumil. Poiskal ®em oglas. Prav, ga že imam. Dobre volje, kot sem bil, sem sklenil, da se ponudim za uči telja Javanščine.
Napisal sem ponudbo in jo sam nesel na oglasni oddelek | časopisa. Potem sem šel spet
v Narodno knjižnico in nada ljeval svoj študij javanščine. Kaj prida ta dan nisem napredoval. Ce zadostuje za zače.ek znanje abecede, ali če bom moral že takoj v začetku poučevati tudi javansko književnost — o tem nisem imel pojma Dva dni pozneje je prišel od govor. Povabljen sem bil, na; se predstavim dr. Manuelu Fe-licianu Soarezu Albernazu, oa-ronu de Jacuecanga. Stanoval Je v ulici 'Conde de Bonfim številko sem medtem po* bil Medtem sem se učil dalj* javanščine, seveda po svoji metodi, razen abecede sem si zapomnil imena nekaterih pisateljev in nekaj fraz, kot na primer 'Kako se «—-*-»'»• ne. kaj slovničnih n*"”-') in kakih dvajset besed iz leksikona.
Ne moreš si predstavljati, kako se mi je takrat slabo godilo. če sem obrnil vse žepe, nisem spravil skupaj za tramvajsko vozovnico. Dosti laže se mi je bilo učiti Javanci.** kot priti do denarja za tramvaj Tako sem moral iti peš do stanovanja barona Jacuecanga. Precej razgret sem prišel do
stanovanja. Ven;’ so me -*'i-ra drevesa, ki rastejo ob oni ulici, sprejela skoro z materinsko ljubeznijo, in to mi je dalo novih moči. Sicer je bilo to prvič v mojem življenju, da sem občutil neko nagnjenje do narave.
Nenavadno velika hiš* je napravila mme vtis z*'----------rje-
nosti. Obšla me je misel, sam ne vem zakaj, da (emu ni vzrok toliko revščina kakor malomarnost. Zunanje stene že več let niso bil« r'<‘>'*'“lj*ne. Cimet je odpadal z njih Povsod okrog hiše Je ležala razh“a o-peka. Vsiljevala ** — ‘ je nekakšna podoba brezzobih ust
Pred vhodom na vrt so se borile okrasne popenjsvVe v brezupnem boju z divje rastočimi rastlinami. Nekatere so bile že preraščene, druge so na pol usahnile.
Pozvonil sem. Trajalo je precej dolgo, preden se je prikazal star — afriški črnec. Brada, skodrana kakor bombaž. Je dajala njegovemu obrazu izraz miline in t*"'H*nin.
I
(Nadalievanje sledi)
UKKKN(Si V(>: TRS’1 - UL MONTECCH1 S II. TELEFON IRMIU8 Is tH-tO« - Poštni predal
letna 2.250 lir, polletna 4 400 Ur, celoletna 1700 lir - SFRJ: * tednu 20 din mesečno 420 <L*. —	™ “***,	»«> um.	*«« uui, caeruetno hu urn — rosim teKoci račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - /a sfri- Anrr nv« ~ i mhitanS,
iredai 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulice Silvio PelllOO 1-n Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. 8V FRANČIŠKA St 20 - TeJefOD 87-338 - NAROČNINA:	,.r
J30.	_CU®_”	tekotfl raCun: Založništvo tržaškega trika Trsi TsTM - Za SFRJ ^Dn,‘ozs. LjubitanA
tržaške tn goriške pokrajine