Štev. 3. (Poštne tek. ragun.< C. C. cen ta Pesta) V Trstu, petek 15. januarja 1926. Leto IV. IWWWWWUWWIPJW likaj« nak patak opoMo*. Naslov i Trs«-Tria s to Casolla Contro 37 •11 pa : vi« hobriasi 9/111, Izdaja: koaaoroij Malega Usta MALI TBOMK ZA NOVICE IN POtl L« Stana« on* Številka 2t> -.otink. 'o‘e 10 K lav-j.l ~ag. urednik Ivan Prešel Mali koladar. Petek, 15. januarja : Pavel, puščavndk, Maver. — Sobota, 16. : Marcel, Ticijan. — Nedelja, 17.: Anton, puščavnik. — Ponedeljek, 18.: Sv. Petra stol v Rimu. — Torek, 19. : Kanut, Marij. — Sreda, 2i.: Fabijan in Sebastijan. — Četrtek, 21. : Neža (Janja). — Petek, 22.: Vincencij, Anastazij. Mohorjeve knjige. Tažko smo jih čakali. Že godrnjali smo, zakaj jih ni tako dolgo, vedno smo Poprašovali pri poverjenikih, kaj je S knjigami,; naša radovednost je rastla. Za novo leto pa smo dobili tako lepo darilo, da smo pozabili, na dolgo čakanje in naša radovednost bo imela ebilno pašo to zimo. Lahko rečemo, da je Goriška Mohorjeva družba posekala vse drugo družbe in publikacijo na Slovenskem. Sam koledar je bogata zakladnica koristnega in zabavnega; v navadnem knjigotrštvu bdi veljala taka knjiga vsaj 20 lir. In roman «Sanguis Oiartyrum» bi bil zase vreden 10 lir; je 'Pa tudi branja vreden. Zelo smo veseli tudi Socialne čitanke, ki je prišla o pravem času in za veliko potrebo. Ona Podaja osnove socialnega znan j p. z večno, veljavnega vidika. Treba jo je shraniti in večkrat brati s premislekom. Vse knjižnico naj jo dajo vezati. Četrte bukvico «Nevesta s Kor in j a» so vesela domača povest s slovenske zemlje; z užitkom jih bodo brali vsi. Izreči moramo zasluženo pohvalo Mohorjevi družbi za letošnji res dragoceni književni dar in ji želimo obilnih uspehov tudi v prihodnje : naj živi, raste in procvita ! Radič odlikovan. Štefan Radič, hrvaški voditelj in sedaj tudii, minister prosvete, je bil od kralja Aleksandra odlikovan z redom sv. Save I. vrste. Fašičevo zdravje. Za pravoslavne praznike jo ministrski predsednik Pašič zapustil Belgrad ter *• preko Trsta peljal v Montekarlo. Baje njegovo zdravje ni prav trdno in se jo namenil ositatii, tam cel mesec. V vladi, ga nadomestujo Marko Gjuričič kot najstarejši član ministrskega zbora. Jubilej. Č. g. Liborat Slokovič, župnik pri Sv. Petru u Šumi, jo nedavno obhajal 60 letnico rojstva. Zaslužnemu možu želimo še obilo let v zdravju in plodo-nosnem delovanju. Bog živi ! Vesela vest. Morns. dr. A. Karlin, bivši tržaški škof, kateri sedaj vlada Slomškovo škofijo v Mariboru, je izjavil, da se v kratkem začne razprava, da se Anton Martin Slomšek proglasi blaženim. Tako bi, ta slavni kulturi}! delavec postal tudi prvi slovenski svetnik. Marš vsaksebi. Vlada je razpustila občinski odbor v Dekanih pri Kopru. V Istri se pričakujejo še drugi razpusti. Amen. Kraljevi odlok z dno 23. novembra 1925. določa, da se odpravi pouk slovenščine v ljudskih šolah. Dodatne ure v tistih razredih, ki so že poitalijanjeni, odpadejo sploh. Vezuv. Ognjena gora tam doli južno od Na-Polija se je ob novem letu zbudila. Nakuhala je v svojem obširnem kotlu pol-So kaše (lave), katera pa ni prekipela. Morda je tista kuhinja kaj v zvezi z **Ašim potresom. Velikanski škandal na Marnskem Najodličnejše osebe so ponarejale francoski denar. S ponarejenim denarjem so pripravljali vojno- Velik prah je vzdignilo po celem svetu odkritje, da so na Mažarskem ponarejali francoske tisočake. Ta tovarna je bila skrbno pripravljena. Nameni, katere so imeli ponarejevalci, so bili bolj politične narave, kakor le za osebno sebičnost. Na čelu sleparske družbe je stal princ slavnega plemiškega imena, Ludvik Windischgraetz (izg. Vindišgrec). Denar so delali v Budimpešti v državni tiskarni zemljevidov. Izdelane tisočake so prenašali daleč v svet. Tudi v Milanu so bili baje, a so malo razpečali. Na Nizozemsko je bil poslan vpokojeni polkovnik Jankovič; sleparski denar so mu zapečatili z državnimi diplomatskimi pečati, da je lahko varno vlačil slabi denar čez mejo. Par tednov je šel«kšeft» od rok. Dunajska policija je sicer nekaj vohala, pa nastopiti ni smela, ker so baje to preprečili neki diplomati. Ko so pa Nizozemci in Francozi zvedeli za to vražje delo, so skočili pokoncu. Zahtevali so od mažarske vlade, da mora napraviti konec. Mažarska vlada je prišla v strašno zadrego. Pri sleparskem delu so bili zraven na j višji državni uradniki: ravnatelj policije Nadossy (Nadoši), vojni minister, ravnatelj zemljevidne tiskarne in razni drugi odličnjaki. Za cele reč pravijo da je vedei tudi sam državni upravnik Horty in morda tudi ministrski predsednik. Toda Francija je tako ostro nastopila, da Je moral ministrski predsednik vsaj nekaj ukreniti. Zaprl je kneza Windischgraetza, policijskega ravnatelja Nadossyja in še več nižjih. V Budimpešti je nastalo veliko razburjenje. V mesto prihajajo iz tujih držav tajni policisti, da pazijo na mažarskc vlado, da ne bi skušala kaj potajiti; povsod se vtikajo v preiskave in mažarska vlada mora to mirno trpeti, ker jo je sram. Skušala je stvar tako zasukati, češ da Je Windischgraetz bil zadolžen, da je velik zapravljivec in da j c ponarejal zato, da bi se izvlekel iz dolgov. Pa javno mnenje po Evropi ima drugačno sodbo. Sodi se, da so za tem škandalom mažarski fašisti. Ti so hoteli zopet oživiti nekdanjo mažarsko moč, vzeti Čehom, Jugoslovanom in Romunom vse, kar so ti dobili po vojni leta 1918. in ustanoviti veliko mažarsko državo. Brez vojne bi to spet ne šlo. Za vojno pa je treba denarja. Sklenil; so torej natiskati in razpečati za kako milijardo frankov slabega denarja, s tem udariti francoski denar in opremiti sebe z vsem potrebnim. Sodi se, da so morda ponarejali tudi češke krone in jugoslo-venske dinarje z enakimi nameni. Nizozemski in francoski policiji gre zasluga, da se niso uresničili mažarski načrti. Francija bo zahtevala od mažar-ske vlade zadoščenje in plačilo za vso škodo, katero je trpela. Tudi Češka in Jugoslavija sta nastopili v obrambo svojih koristi. Zaenkrat se je torej mažarski živinski nacionalizem žalostno podelal. MIHEC Ul S H EC1 0h 11 bratskl- °^emi 1 kako to dušil JAKEC i Tako tarna Gorica, ko se Videni masti. Nesreča v kamnolomu. (Poročilo iz Lokve). Potre« je pretresel tudi sklade v lokavskem kamnolomu. Dne 5. januarja, ko so zjutraj delavci prišli na delo-, so o-pazili, da se jo večkrat sesulo nekaj kamenja od stropa dol. Eden je šel tedaj pogledat, kaj da je. Komaj dobro pogleda, zakriči: Tecite proč, tecite ! Ravno so vsi pritekli ven, ko se je utrgala velikanska stena, katera je ondot okoli dobro stresla. Od zgoraj dol je popadalo kamelijo in se porazbilo; računa se škode nad 8000 lir. Ko bi bili delavci par minut zamudili, bi bilo tudi njih potrlo, da ne bi nciti koščice pobrali za njimi. Kaj sl zmisli turški paša. ICemal paša vlada Turke z železno palico. Vpeljati hoče vso evropejske navado, dobre in slabe. Prepovedal jo nositi, fes (to jo kapa brez krajcev, kakršno nosiijo tudi snoparji); on hoče, da morajo vsi nositi klobuk. Taka postava je bedaste. Dobro pa je ukrenil Kemal, ko je Turkom prepovedal imeti več žen; vsak naj ima samo eno, kakor v Evropi (ko bi le bilo natanko tako res !). Slabo je pa ukrenil, ko je dovolil razporo-ko. Paša je nadalje odpravil stari turški, koledar in vpeljal evropejskega; slavni celodnevni post «ramazan» je prepovedan. Tako meša Kemal dobro in slabo kakor vsi nasilni vladarji, ki so zrastli na liberalnem smetišču. Z ene plati je za Turke dobro, da jih paša suče «levo-desno«, kor se bodo morda kaj zbrihtali in popustili od svoje trdovratno mohamedovščine. Potem ulegne krščanska vera najti pot do njih; dozdaj so bili za krščanstvo strašno trde glave. BELEŽKE. Dobro da vemo. Mi smo že omenili, da je «Učiteljski list« delal reklamo za glasiilo svobod,nomiselnega dijaštva. Kajpada glasila katoliških diiijakov ni niti omenil. Izgovarja se takole: Saj smo lani omenili tudi knjige za verouk. — Iz tega razberemo, da meče «Učiteljski list« katoliško cerkveno knjigo in brezverski časopis vse v en koš. Urednik ali ne pozna cerkvenih postav, ali pa, če jih pozna, se postavlja navzlic postavi na svobodomiselno stališče, Iz izkušnje zadnjih let lahko sodimo, da velja drugi sklep. Dobro da vemo. Na to dejstvo opozarjamo učiteljstvo, ki še ni zavrglo Cerkve, in pa druge naše organizacije Pametna beseda. V Ljubljani izhajajoči «Narodni dnevnik«, glasilo vladne radikalne stranke, se zavzema za zedinjeno Slovenijo. Takole piše : «V času taborov, ko je slovenska zavest bila najmočnejša, ni bilo slovenske vasi,, iz katere ne bi odmevala zahteva po Zedinjeni Sloveniji. Ta zahteva je bila tako močna n n tako jasna, da je ostala živa tudi v časih največje degeneracije slovenske politike. In živa je še dandanes. V prvih časih osvojenja je sicer kazalo, ko da bi postala zahteva po Z j edin j eni Sloveniji odveč, ker kaj nam bo Zjedinjena Slovenija, -če pa imamo zjedinjeno Jugoslavijo. V sedmih pre-obratmih letih pa se jo jasno pokazalo, da je bila ta misel napačna in bolj ko kedaj se vidi danes, da vodi pot k pravemu duhovnemu zedinjenju vseh Jugoslovanov le preko Zedinjene Slovenije. Najprej morajo biti Slovenci celota, potem se more šele pričeti duhovno zedinjenje Jugoslavije. Najprej mora biti organizirana nižja skupina, potem se šele prične organizacija višje«. Ali bo Narodni svet? Po praznikih je izšel v «Gordški Straži« in v «Pučkem Prijatelju« odgovor na izjavo tržaške «Edinosti». Z ozirom na izjavo «Edinosti», ki je bila polna očitkov, bi bil človek pričakoval ostrejšega odgovora; toda krščansko-sociialna struja je s svojim odgovorom podala dokaz, da resno želi spraviti Narodni svet v življenje. Za dokaz navedemo sledeči odstavek iz «Našega odgovora«, kakor je objavljen v «Go,riški Straži« : «Živo smo čutili in čutdmo v sebi dolžnost, da krepko in odločno zavrnemo vse drzne obtožbe in žalitve, naperjene proti našemu gibanju... A še druga dolžnost se je vzdignila silna in mogočna pred našim duhom : dolžnost do narodne enote. Vprašali smo se : Cernu smo bili stavili javni predlog in kaj smo hoteli z njim doseči? Odgovor je lahek. Živimo v težkem času, ko izgublja naše narodno občestvo svoje najbolj dragocene dobrino in se dvdga iz globin ljudstva klic po skupni obrambi v Narodnem svetu. Narodni svet se mora ustanoviti, to je bil cilj našega predloga. Naša sveta in prva dolžnost je, da ta cilj uresničimo. Naš sklep je zato brž dozorel ! Povzpnimo se na višino sedanjega zgodovinskega - položaja, dvignimo se nad vse žalitve naših oseb, časopisov in organizacij, da se le Narodni svet res ustanovi., Odklanjamo sicer na slovesen način vsebino in obliko nasprotnih napadov, a puščamo posamezne obtožbe in žalitve brez zavrnitve. To žrtev prinašamo ljudstvu ! Z mirno vestjo vabimo široko javnost, naj ona sama sodi, ali je naš sklep pravilen, naj' ona sodi, kakšen je bil njihov in kakšen naš nastop, kje jo strankarska strast d,n kje narodna požrtvovalnost.« Odgovor goriške in istrske organizacije se končuje tako: «Nalagamo poslancu dr.ju Besednjaku, naj stopi tekom meseca januarja v stik z vodstvom nasprotne stranke, da se more izvesti praktična organizacija Narodnega sveta.« * Z ozirom na dolgevezne napade, katere jo v decembru prinašala «Edinost», je la odgovor miren, resen in stvaren. Do-kazujo politično zrelost in moč naših organizacij. Zato pričakujemo, da bo tudi nasprotna stranka začela stvarno razpravljati in da bo doprinesla, kar ja na nji ležeče k ustanovitvi najvišje narodne instance. NA ZNANJE. KeT niso vsi naročniki pravočasno prejeli čekovnih položnic, smo podaljšali rok za Ljndsko pratiko. Poslali jo bomo vsem, kateri poravnajo celoletno naročnino do konca januarja. Kako fe RUSIJA HOČE PROSTO POT NA MORJE. Kakor da LA počila bomba pred svetovnimi diplomati, je padla ta teden novica: Sovjetska Rusija je sklenila vojaško pogodbo s Turčijo. Kaj pomeni to prijateljstvo? Odkod naenkrat ta zveza 1 In če Se dve državi vojaško zvežcti, se takoj vprašamo : Proti komu ? Posežimo malo 'nazaj v pretekle čase, pa bomo koj viideli, kam ruski medved taco moli. Rusija nima proste morske poti v Evropo. Velikanska država je, bogata na rudah in pridelkih, — pa vsak hip jo lahko druge države začnejo dušiti. Zaprejo ji pot skozi dardanelsko ožino v Sredozemsko morje. Na tej ožini leži, Carigrad, v Carigradu pa je Turek doma. Če Rusija hoče dobiti prosto pot po svetovnih morjih, mora Turka uničiti in zasesti Carigrad — ali pa mora pri Turku prijateljstva iskati. Dvesto let že proži Rus na Carigrad. Enkrat so stale inske čete že pred carigrajskimi vrati, a ko »o hoteli vstopiti v mesto, je stopil Anglež naprej in je ustavil Rusa: «Ne boš vladal v Carigradu!« To je bilo leta 1876., ko so ruske armade osvobodilo naše brate Bolgare izpod turškega gospodstva. Rusija se je morala vdati, Carigrad je ostal turški. Rusija je čakala na drugo priliko, zakaj brez morja ji jo teško živeli. Prišla je svetovna vojna: Rusiji so zavezne države obljubile, da bodo zmagovalci Turku vzeli Carigrad in da bo ona vladala t imenu vseh zmagovitih držav. Lepe nade ! Toda revolucija je V3© te načrte prevrnila. Rus in Turek postaneta prijatelja. Boljševiki so sklenili z Nemčijo 1. 1917. poseben mir, Carigrad je ostal v turških rokah. Pot na morje je ostala zaprta. Rusija je .obrnila politilko: Z grda nii šlo, z orožjem ni mogla dobiti Carigrada, ho šlo pa z lepa! S Turčijo nas vežejo skupne koristi ! je spoznala Rusija. Turek in Rus imata skupnega nasprotnika mogočno Anglijo, ki vlada po vseh morjih. Angleška svetovna država ima pod sabo eno petino vse zemlje. Vsak četrti človek na svetu jo angleški državljan ! Anglija se boji močne Rusije, zato ne puati, da bi se ji pot na morje odprla. Boji se pa da bi se Turčija okrepila. Zakaj če bi Turčija postala močna, bi mogla vzburiti ves. mohamedanski! svet, 300 milijonov ljudi v Indiji, v Perziji, v Mezopotamiji, Egipčane, Arabce v Afriki. Anglija bi izgubila velike in bogate dežele, njeno svetovno gospostvo bi se zrušilo v prah. PODLISTEK Zločin in kazen (Nadaljevanje). «S par groši hočete odkupiti življenje in kri mojega moža?» je zavpila žena. Njen beli obraz je rdeče žarel, dvignil« je stisnjeno pest. — »Odkupiti se hočeš? — Njegova kri naj pride nad tebe. Ti si *a pogubil«. «Jaz»? Gopod Roita se je kratko zasmejal. — «Nihče ne more za to», se je obrnil k okrajnemu zdravniku. «Jaz najmanj, moja častna beseda«. «Naravno», je vdano rekol doktor. — «Vi!» dal je vrtnarju znamenje, — peljite to osebo proč«. • bodite dobri!« Menart je pri- jel ženo za roko. Ona pa ga je pahnila proč, stopila 7. otrokom tik ob mrliča in ponovila z dvignjenim kazalcem, da je zvenelo kot prisega : »Pogubil si ga. Slišala sem tvoj glas kako sta se kregala, ko ni hotel ven nn balkon. Ti, ti si ga pogubil, mojega Jo žeta, moje življenje in mojo srečo —- o Bog — očeta« — dvignila je otroka proti nebu — «t.ega ubogega revčka tu — ». Glas ji je zastal, začela je glasno ihteti. Samo trenutek. Nato jo požrla solze, se zravnala v vsoj svoji velikosti in govorila okoli, stoječim: politiko Rusija j,e izprevidela, da ji kaže, pridobiti si prijateljstvo mohamedanskih narodov, posebno pa Turčije. Osnovala je v sovjetski državni zvezi celo vrsto avtonomnih mohamedanskih republik. Mohamedanska ljudstva v Sovjetski Rusiji imajo lastne vlade, lasitno zakonodajo, upravo in vodstvo. Kaj čuda, če se ta ljudstva z odkritim navdušenjem obračajo do Moskve ! Rusija si je znala pridobiti njihovo zaupanje. Iz srditih sovražnikov je napravila prijatelje in zaveznike. Ko je zunanji minister Čičerin ponudil Turčiji roko v zavezništvo, je Turčija z veseljem sklenila vojaško pogodbo. Kakšen pomen ima ta pogodba ? Prvič: Vpliv Rusije se je razširil daleč po mohamedanskem svetu. Drugič: Angleški vpliv na Turčijo je vničen. Tretjič: Rusija se je zelo okrepila i-n ni daleč čas, ko bo dosegla, da ji njena zaveznica Turčija odpre pot na svetovna morja. ROJ MED RUSKIMI KOMUNISTI. Vso to premišljeno in spretno politiko Rusije vodi komisar Čičerin. Tržaški fa-šistovski «Popolo di Trieste« pravi, da je «Čičeriiin najduhovitejši svetovni diplomat sedanje dobe«. Prav res je to. Vendar ne soglašajo vsi ruski komunisti z njegovo politiko. Zakaj v boljševiškem taboru sta dve stranki, ki se borita za premoč in zmago. Prva je stranka pravih, gorečih komunistov. Vodi jo Zinovjev, ki je predsednik Tretje internacionale, v kateri so združene komunistične stranke vsega sveta. Goreči komunisti pravijo: Komunizem bo zmagal šale takrait, če izbruhne revolucija po vseh velikih državah. Zato naj se sovjetska Rusija nič ne pogaja z dragimi državami, ampak naj z denarjem in tiskom neti revolucijo po vseh državah. - Lenin je pogrešil, ko je pustil, da se je kapitalizem spet vrinil v rusko industrijo. Rusija mora dosledno izpeljaiti načela čistega komunizma. Kmetom je treba zemljo vzeti, zemlja bodi državna. Trgovino naj vodi država Komunizma je v Rusiji čimdalje manj — zato moramo z nova pritisniti kmeta, da sprejme komunizem. Beli komunisti. Drugo stranko vodii Leninov tovariš Trocki. Nasprotniki jim pravijo »stranka belih«. Ta skupina, ki jo na vso moč podpira tudi Čičerin, pravi: 2e devet let čakamo, da pride do svetovne revolucije. Pa je ni. Ne smemo čakati, da se ta čudež izvrši, sicer bo komunizem še pri «Vi! Sedaj pazite. Ko bo moj Jožo pokopan, potem pride vrsta na tega tu. Tožila ga bom. On je morilec. — Tii moja u-boga miška!« Stisnila je otroka na srce in zopet zaihtela, — «ne bom jonjala in ne bom počivala, dokler ga ne bodo obesili, človeka, ki je pogubil tvojega očeta«. «Že prav, že prav«, je rekel gospod Roita. «Naredite pozneje, kar hočete, ampak tu ne delajte sedaj več škandala, — prosim gospod doktor, pojdite še gor, moji ženi je postalo slabo vsled strahu«. Preden je stopil z zdravnikom skozi vrata, se je nehote ozrl, videl je ženo poleg mrliča, voščenobledo, s krvavimi madeži na bradi in vratu, oči obrnjene kvišku, na ustnicah obtožbo, krvavo obtožbo: morilec! _ Take stvari se ne smejo gledati! Danes so meso in kri, jutri pa strahovi, ki sedejo podnevi z nami k nrmi, v temi obkolijo našo posteljo, dokler so iiirr. ue zazdi ta lepi bpžji svet kot dvorana strahote, polna režajočih se pošasti m življenje kot izprehajajoča se smrt. Četudi so ji vsi domači: in znanci, župnik, pa tudi okrajni sodnik iz Rotbru-na jasno predočili ogromne stroške in neuspeh ^ tožbe, je vendar vdova Lpnc vztrajala na tem, da toži gospoda pl. Roita kot «morilca» svojega Jožeta. Razprava se je vršil pri okrožnem sod!šču v K. Tožiteljico je zastopal neki zakotni :>d vetnik najnižje vrste; obtoženca, ki ni bil osebno navzoč, pa imenitni pravni zastopnik iz prestolnice. n asi propadel. Mi moramo sami izvesti to, kar se izpeljati da. Kmetu zemlje ne smemo vzeti1; če postane zemlja res državna, je kmetje ne bodo obdelavah in spet bo izbruhnila lakota. Proti kmečkemu ljudstvu ne smemo iti. Tudi komunizem ne more z glavo prebiti zida. Rusija se more obnoviti le s pomočjo drugih držav. Zaito moramo iskati zaveznikov, denarja, strojev, da dvignemo rusko gospodarstvo. Res tla je ostal glavni del komunističnih idej le na papirju. Ampak če zdaj izvedemo komunistične načrte v vsej obsežnosti, bo rusko gospodarstvo vničeno. Ko so beli komunisti prvič odločno nastopili za te načrte, se je zgrnil nad nje pravi vihar napadov. «Goreči» so trdili, da so «beli« izdajalci komunizma, plačani od evropskih kapitalistov, da pomagajo tem vriniti se v ruske rudnike; očitali so jim, da izdajajo svetovni piroleta-rijat, da so zastrupljeni po buržoaznem mišljenju. «Goreča» stranka je na lanskem zborovanju komunistične stranke zmagala. Trockij je moral iti v pregnanstvo. Beli so zmagali. Toda stranka belih se ni udala. Na tihem je zbirala pristaše, da dobi večino v ruski komunistični organizaciji. Na novega lota dan se je završilo državno zborovanje ruskih komunistov. «Beli» so dobili 636 glasov, «gorečii» pa 16 glasov ! Trockij jo spet splaval na vrh kot olje. Zinovjev je bil poražen in s tem so komunistično stranke vseh drugih držav zadobile težak udarec. Kajti vladajoča «l>e!a» stranka se bo le malo brigala za komunizem po drugih državah, kor hoče predvsem okrepiti in dvigniti svojo domovino, Rusijo. Goriško pismo. Pri nas je tako : Videm in Gorica — bratec in sestrica — pa se križem gledata ! Gorica umira, t7idem raste. Pa ima Gorica še ljudi, ki se borijo za to, da našo mesto spet postane živo srce gonške dežele. Ti terjajo, naj Gorica postane sedež prefekture. Pa imajo malo sreče. Fašistovski poglavar Graziani, ki jo izdajal tednik «L’ Iacmzo« in so boril proti Vidmu, gre te dni v gorko deželo Cirenajko. Postal je tajnik guvernerja. S seboj nese diplomo častnega občana občine Renče in bo lahko pokazal Arabcem, kako trd in neizprosen je Slovanski; liberalni magnat, ko brani čast naroda in svojo malho. Dragi branilec Gorice jo bil konzul Ileiland. Za časa 'ašistovske revolucije jo poveljeval soški črni legiji. Sedel je v veliki dvorani deželne palače za mizo, na kateri je ležala med samokresi mrtvaška lobanja in Najzanimivejši pri razpravi ie b!’ fortz dvoma zagovor zadnjega, v kate e>n n> jasno dokazal, da si je zidar Lene razbil lobanjo i,z gole zlobnosti, in pa zato, da bi izsilil bogato odškodnino za bolečine, in da je tožba zgolj anarhistični napad na zastopnika nravnosti in inteligence. Mož nravnosti in inteligence je bil o-proščen. Tožiteljica je padla skoraj v nezavest, ko je slišala obsodbo; dva slugi sta jo morala peljati iz dvorane. Konec je bil, da je morala plačati svojih par grošev odvetniku in se vrniti domov z onim samim goldinarjem v žepu. Doma pa je vrgel gospodar njo in njenega otroka na cesto; osebo, ki je tožila graščaka, ne more imeti pod streho. Strta na duši in na telesu je blodila ves dan po poljih in pečinah, prišla do potoka, ki je ozek, pa zelo globok. Hotela je skočiti v vodo, tedaj je začel njen o-trok plakati: «Mamica! Mamica!« Kaj naj stori, z otrokom? Ali naj ga u-topi? Njen Jože ga je imel tako rad. Ali naj ga pusti na razpotju, da ga bodo našli ljudje iz vasi in ga vtaknili v ubožnico, kjer ga bodo prctepavali in ne bo dobil ničesar jesti? Njen Jože ga jo imel tako rad! Ne, no bo uničila malega črvička, in no bo mu uničila tudi matere; radi otroka so bo vrnila v življenje — v bedo. Sla je skozi vas kot skozi tuj kraj. Nihče je ni poznal, nihče ni hotel o njej vedeti. Na mnoga vrata jo potrkala in prosila mleka za otroka. Beračiti! O Bog, knko to boli! Nihče ni imel česa zanjo. Bogata kmetica je rekla: je deputacijam dajal zagotovila, da se «mimim občinm nič ne bo zgodlilo«. Zdaj je njegova slava minila, mož je iz konzula posrtal navaden brezposeln pešec. Tretji, ki se je postavil v bran proti Vidmu, je bil bolj resen mož: baron Ca-prara. Goriški, fašisti so ga kmalu dvignili na vodilno mesto: postal je tajnik mestnega fašja. Čim so videmski mo-gočnjaki videli, da mož postaja vplive« — koj so mu vrgli klado pod noge. Goriški fašisiti so zahtevali, naj baron Ca-prara postane poslanec — videmski poglavar Pisenti pa je Capraro vrgel in i-menoval za kandidata 70 letnega starčka. Maranija. Potem so prišle občinske volitve. Caprara se je pripravljal, da sede na županski stoleo — pa je po&iila nova bomba pred njim: Videmski fašisti so ga obtožili sleparije in tako povedali Goričanom: Ta vam županil ne bo ! Caprara pa se je postavili videmski gruči po robu in je šel iskat pravice prod sodnijo. Pokazalo se je, da so obtožbe proti njemu bile piškave. Mož je zmagal in je zopet zasedel mesto fašistovskega tajnika ▼ Gorici. Kaj bo sedaj začel. Po naši mMl je za Slovence malo razlike, ali bije videmski bič ali pa goriški snop. Kako bije goriški snop, smo spet začutili te dni: Štirje slovenski odvetniki bo bili obsojeni, da ne smejo izvrševati z* šest mesecev odvetniških poslov. Čemu ta obsodba ? Ker niso podpisali dolarja za amen kansko posojilo. In kaj je še novega .v Gorici ? Misijonsko trodnevnico smo imeli: stotine Slovencev so poslušali na Travniku go-vore misijonarja Poharja. Pri dveh misijonskih predavanjih v prostorih našo «Mladiiike» je bilo nad 1000 poslušalcev. Novo organizacijo smo dobili: Zvezo dobrodelnih društev. Vodil jo bo dr. A. Pavlica. Ne ve so še, ali bo tudi to pren pustil liberalcem ali ne, kakor jim j* prepustil Goriško Matico. Sperazno Del Vatlkan ln Jugosiailjs Svoječasno smo poročali, da je nastal spor med papežem in Jugoslavijo zaradi rimskega zavoda sv, Jeronima. Sedaj javljajo listi, da se je spor poravnal prijateljsko. Vatikan jo priznal Jugoslaviji vse tiste pravice pri zavodu, katere je nekoč imela Avsitrija Za novega ravnatelja tega zavoda bo imenovan katoliški duhovnik iz Jugoslavije. Dosedanji poslanik Jugoslavije pri Vatikanu, dr. Smod-laka, se ne vrne več na svoje mesto, am-!*ak bo imenovan kdo drugi. DAROVI ZA »MALI LIST«. Vidav Marija, Opčine, 1 L.; Loba* Ignacij 20 L.; M. Planinšek 15 L.; Družina Humar 10 L.; Butkovič 3.15 L. «Tožiti graščaka! Fuj, hudič!« — In L*‘ blov Janez, ki ji je bil nekdaj naklonjen« je rjovel s svojim basom, da ga je čulo pol vasi: «Na, to si ga polomila! Ti Urša neumna! Sedaj imaš! Pojdi le naprej, sedaj te ne bom nikoli poročil«. V mali hišici poleg crkvico je gledala skozi okno mala, grbasta oseba s sivimi lasmi. Bila je to pobožna Mina, tretjered-nica, kii vsak dan moli psalmo in gr® vsako soboto k spovedi. Živahna Marij* se je večkrat smejala, če je tako pridigo-vala: «Zakonski stan — bolestni stan! Boljši jo samski stan!« — O, kako pr»t je imela! Zakonski stan — bolestni stan! «Marija!» je zaklicala starka z okna. — »Marija, pridi gor k menil Rada bi nekaj povedala«. Vdova je prišla gor ter sedla tresoč* se in jokajoča na stol, ki ji ga jo Min® ponudila. Mina ji, je dala kave, otroki mleka in kruha ter govorila marsikaj, tako po svoji navadi, da moramo zaupati na Mater božjo ,da bo že vse spet boljš®< da bo sam Bog v nebesih obrisal na3° solze in končno jo stavila revi predlog : »Marija, nočeš li ostati pri meni? Vzamem to pod streho, tebe in tvojega otročička. No bo ti treba nič plačati, samO semtertja mi boš malo pomagala pri šl" vanju. — Hočoš ostati pri meni? Da?# Vdova se je naslonila s komolci na mizo, glavo na roko in zaihtela par besedij «Saj jo vseeno, toda hočem že — Bog 11 bo povrnil, Mina, za mojega ubogega •' tročička«. "Kal nam % dežele pišejo Kako je bilo ob potresu. Uredništvo je prejelo od vseh strani .porodila o novoletnem potresu. Poroče-t&lec z Voloskega pravi: »Podzemeljsko ropotanje je bito čuti kakšnih 50 sekund, toda škode ni bilo nobene. To ni dobro znamenje, da nam pride tak nenavaden gost voščit novo leto, pa še tako s poudarkom ». — Iz Knežaka pišejo : 'Najhujše se je čutil potres na Juršičah, kjer so posebno bori na Kržišlovcu strašno šumeli. Par hiš je pokazalo razpoke. Strahu je bilo dosti; največja nesreča je »dela Gašperja, ko so se mu usule trsko v krožnik, ko je ravno večerjal«. — Na Golcu je sedel pijanec v gostilni, klel Boga in Mater božjo ter govoril: Ni Boga. Ko je v tleh zagrmelo, se hiša •majala. in pohištvo zaropotalo, je prebledel in zatrdil : Je Bog ! Da le ne bi •pet pozabil. — Poročila smo dobili tudi » Celj, iz Kort in iz Zagorja. VOLČJADRAGA. Letos so tudi po stari navadi hodili Pet na čast sv. Trem kraljem, ali ne tanijo, nego možje. Vsak bi rekel : Čast jim. Jaz pa sem druge misli. To pa zato, ker bi morali biti tisti možje bolj pobožni. In ne bi smeli preklinjati., kakor •e jo zgodilo v več hišah, da so jih pošiljali na misijon v Bilje. Očitali boste ttiorda, češ kje so pa fantje? Res jih ni veliko v naši vasi in razkropljeni so po •vetu, Kar jih je doma, moram reči, da •o tudi nekoliko mrtvi, vendar so nam napravili za Silvestrov večer dve igri. Stokovo «Trijo tički« in Vodopivčevo 'Cigani«. Igre so dobro uspele. Potem »# jo pa plesalo, brez tega ne gre pa ne fre. Sicer pa me veseli, da se je mladina Prebudila ‘in pričakujem spet kmalu kako prireditve. Prosim pa, da bi se plesi opustili, da ne pridete na pot tistih mož, katere sem zgoraj opisal. Želim tudii, da bi se ustanovilo kakšno društvo. Opazovalec. TINJAN pri Kopru. Dovolite, gospod urednik, da zapišem Par besed o razmerah na Tinjanu. Pri has smo verni, spoštujemo cerkev in duhovščino, kakor malokje drugod. No Vendar so najdejo tudi pri nas nekaki •gitatorjit, kateri zn. hrbtom žaljivo govore. Taki delajo nemir in zdraho med ljudstvom. Nedolgo tega se je spet Vzdiginla nekakšna agitacija v cerkvenih rečeh. Dva sta šla na Gornjo Škofije. Prišla sta tudi k Marku Lazarju; on ju je pia tako obdelal, da sta pospravila •voje protokole in šla proč. Taki agitatorji so nam že večkrat škodovali. Pred Par leti smo imeli za župnika g. Magdi Sa. Ker ni imel državljanstva, jo moral Proč. Tudi njemu so škodovali taki •ahrbtn.ii nasprotniki. Gornja košana. Za napredek deklet. — Od 27. do 30. decembra smo tim el e dekleta duhovne Vaje, katere jo vodil č. g. Srečko Gregorc iz Matenje vasi. Poučeval nas je, kako mora pošteno dekle živeti, da bo v Ponos domači vasi in celi fari. Posebno Pam je priporočal ponižnost kot najpotrebnejšo čednost. Zadnji dan duhovnih *aj smo imele skupno sv. obhajilo. — Na •alost sem opazila, da niso vsa dekleta •adovoljna in ne vpoštevajo naukov ponižnosti, — č. g. Gregorcu, kakor tudii domačemu g. župniku so toplo zahvaljujmo za trud in požrtvovalnost. Norte. Letina 1925. je bila pri nas srednja. Vi-Pft malo, sena tudi malo, drugih pridelkov srednja mora. Preživljamo težke čn-96i davki nas pritiskajo, a denarja manjka še za življenje. — Zadnji dan starega jta smo pokopali vrlega mladeniča Andreja Vuka, kateri je nonagloma umrl. ®og mu bodi milostljiv. Družini naše ®°žalje. KNEŽAK. Naša statistika. Lansko leto je bilo v fari rojenih 77, umrlo jih je 42, poročenih je bilo 15 parov. V Rim jih je šlo 11 z Goričani na svetoletno božjo pot; nobeden se ne kesa, najmanj še najstarejša, 73 let stara žena iz Bača. ZAGORJE. Naveličali smo se čakati na obljubljene zvonove. Jezilo nas je, da nas pesmimi ea slavi: Zagorski zvonovi prav milo pojo.,. a je samo veliki «jamral» v zvoniku, ker ni bilo kompanije. Smilil se nam je re-vež-samotar, segli smo v žepe in smo na Reki pri zvonarju naročili dva nova, da bo pesmica naša res kaj veljala. Slovesno smo jih dne 21. decembra na dveh okrašenih vozovih — v vsakem po 3 pare konj — pripeljali iiz Bistrice. Slovesno jih je blagoslovil g. dekan iz Trnovega; zraven je imel še lep govor. Kar drugi dan smo jih v zvonik potegnili, da so nam za Božič že peli. Če želite vedeti, kako zvonijo in koliko tehtajo, pa pridite sami k nam pogledat! PREGARJE v Brkinih. Pregarci smo molčeči. A včasih se je treba oglasiti. Poslušaj torej, Mali list, naše novice : Napredovali smo v številu učiteljev; imamo kar tri. Eden je takih navad, da se ga otroci boje. Tako pravi on : če modrost ne gre od zgoraj v otroka, treba jo je od spodaj zabijati vanj. Otroci, pa pravijo, da tako učenje boli in zato se ga boje. Dobro je to, da ni vse ure v šoli in so otroci kako urico sami; za to so mu hvaležni. — Druga novost: Tisti, ki čitajo Novice, so sklenili, da je treba zapoditi slovenskega kapelana in učitelja, menda zato, ker ne popivata s šafisti kakor tisti novičarji. Radi bi menda pognali zadnjega slovenskega učitelja in poklicali odkod iz pomarančne dežele še laškega duhovnika. To so take sorte narodnjaki, kateri tisto roko časite, katera jim vina naliva. ŠKOFLJE. O nas, Škofeljcih, se pa že dolgo ni nič bralo v Malem listu. Smo bolj tihi, zato pa «špekulantje». To le pa, da po naši vasi od Božiča sem sveti elektrika, se že splača sporočiti v «Mali list«. Zasluga za tak napredek gre naprednemu in «ofrč-nemu« Jožetu Krmarjevemu, ki je v svoj mlin montiral dinamo, ki proizvaja o-krog 3000 sveč močno razsvetljavo. Malokateri je verjel, da je pri nas kaj takega sploh mogoče; pa pokazalo se je, da je. Da bi le našel posnemovalcev. Iz FAMELJ. Delavci našega premogovnika so 4. t. m. končali štirinajstdnevno stavko, v ka-ero so bili prisiljeni, ker jim je bilo na plačilni dan dostavljena Je polovica plače in jim že zdavnaj zasluženih nadur na ponovno zahtevo še niso izplačali. Upravičenim zahtevam delavcev je vodstvo ugodilo in stavka jo bila končana. Zanimivo pa je, da se je vodstvo opravičevalo, češ, da mora poravnati druge terjatve in jim zato primanjkuje gotovine. Saj vendar nekaj i.zkupijo za izkopani premog: gotovo več kakor znašajo izplačila. Če pa delavcev ne bodo plačevali rodno, pa še ono malo dohodkov ne bo; kajti delavci so navezani izključno na svoj zaslužek in lačni pa tudi no morejo delati. RODIK. Občinske nadloge. — Vodovoda smo bili potrebni. Pa smo sekali borovi gozd, da bii z izkupičkom vodovod zgradili. Izkupiček so naložili v noko banko, za katero ni nihčo znal, in so čakali primernega časa za delo. Na pritisk občinstva so po dolgem času začeli ter izročili delo nekomu iz sosednjo vasi za toliko denarja kolikor so ga imeli v banki. Medtem pa je banka odpovedala zvestobo in ni hotela več izplačevati. Tako je delo obstalo. Vodo imamo vedno dovolj, kadar dežuje. — Zvon, ki ga je bila voj- ska pustila, je počil. Občinski možje so ga dali nekomu popravljati, pa sedaj je zvon izgubil še tisti glas, ki ga je imel Cerkveni starešina je pa, ko se je ravno prilika nudila, prod|al zvonik z dogovorom, da po kupčevi smrti postane zopet občinski. — Tako se pri nas gospodaril Vaščan. CELJE. Pobožnost na Sveti večer. — Kaj takega še nismo doživeli. Neka dekle je zelo norela za nekega fanta. Fant je pa ni maral. Zato pa mu je njen brat s fov-čem prerezal nos. Tako na Sveti večer. Seveda brez vina menda ni bilo. Ranjenec je moral iskati zdravniško pomoč. GOLAC. Zapravljivost. — Kraj je siromašen. Zaslužka ni. Nekaj fantov je šlo jeseni na delo v Trst. Ko pridejo za praznike domu, je vse njihovo. Dan za dnem se pije in pleše, dokler je kaj lir. Ni torej čuda, če je pol vasi zadolžene pri Tomažu. Dekletom že primanjkuje robe za krila. Postati bo treba bolj varčni in pametni... ZANIMIVOSTI. Varčni cesar. Cesar Jožef, ki je vladal prčcej za cesarico Marijo Terezijo, od leta 1780. do 1790., je bil izdal ukaz o varčevanju. Med drugim se mu je zdela velika potrata, da so mrliče dievali v lesene truge; zato je dal ukaz, da se truge ne smejo več rabiti, ampak se mora mrlič zaviti v Žakelj in tako pokopati. V mrliški knjigi na Velikem dolu pri, Komnu je pod 15 oktobrom 1784. tole zapisano: «Maria, flliia /Antonii Vouk, sepulta secundum normam praeseriptam a summo impe-rante, nempe in sacco, prima«. To se pravi : «Marija, hči Antona Vouka, pokopana po predpisu najvišjega vladarja, namreč v Žaklju, prva«. Potomci tiste družine so še vedno na Velikem dolu; po domače jim pravijo «Ukovi». Gospa in gospodična. V Ilelsingforsu so imele ženske velik kongresi, na katerem so zahtevale, da se odpravi naslov in naziv gospodična in da bi se rabil za omožene in samice naziv gospa. Govornica je rekla : Moškega, najsi bo oženjen ali fant, kličemo vselej gospod, zakaj bi samo pri ženskah razliko delali. — V Italiji so lani vpeljali za vse učiteljice, tudi. neoženjene, uradni naziv «signora», to je gospa. Pa bo Soča so dosti vode v morje speljala preden se bodo ženske zložile. Stab. Tip. S. Spazzal - Trieste, C. C. I. 74G! MALI OGLASI KUPUJEMO in plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suha gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Raffi-neria 4. PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odrastle in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici. REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih in križu in protd revmu.' — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« — II. Bistrica. DOBER SVET JE ZLATA VREDEN Proti slabosti in bolečinam v želodcu slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, in zaprtju vživajte »GASTRIN« Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. •.giiiiiiiiiiiiiiHsessiEiiimiaiietti nit.- »j ■j Primarij kirurg sanatorija ■: h Villa S. Giusto in občinske :• ; bolnišnice v GORICI £ (Dl. 10J2E m\l! ■■ < ? ^ prej asistent na dunajski vseučiliščni £ kliniki profesorja Hohenegga, spreje- ;• 5 ms vsak delavnik od 2-3 popoldne ;» S Corso Verdi 21-11, telefon Stev. 196. ;I £v.w.w.v.vav.v.vw.v.v.v.%v.w.y.\jvi,yJ" Zobazdravniški ambulatorij TRST, v. Settefontane št. 6 od 9. do 12* ure in od 15. do 19 ure KT Ljudske cene. P(k aanre EsJ Prvi in edini slovenski urar in zlatar v G O R I CI k Gosposka ulica 19 Prlpiroč* uvojo velike zalogo vsoh vret ur, zlalnlne In arobrnlne, vae po nizkih oenah. □ty ■ ~ 5HIE ga ZOBOZDRAVNIK Dl L. specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema v Gniti sa Travniku št. 5, II. o