DOMOVIN H AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 146 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 22D, 1932 LETO XXXIV-VOL. XXXIV Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V Calumetu, Michigan, sta se Veterani grozijo s tretjo stranko in vztrajajo pri zahtevi bonusa Washington, 21. junija. Bivši Dolgotrajna suša zna uničiti negovane vrtove brezposelnih v mestu Dočim je v pondeljek padal dež Nekaj važnih ukrepov Stalno delo iščejo bivši vo- American Federation of Nemec Schmeling je zgubil mestne zbornice. Pomoč županu Miller ju jaki raje, kot pa iz- j Labor svari vlado radi plačilo bonusa ! posledic brezposelnosti prvenstvo rokoborbe. Sharkey je zmagovalec Nemec Max Schmeling je sinoči zgubil naslov: prvak roko- Cleveland. — Predlog council-1 Washington, 21. junija. Med I Washington, 21. junija. V se-poročila Miss Ann Rabuze ter 'ameriski vojaki, ki so dospeli v Clevelandu in okolici za neka- mana Ernest Bohn, da se zviša 15,000 veterani, ki se naha-jnatu se je včeraj ves dan vršila Dominik Richetta. Miss Rabu-jsem, da zahtevajo izplačila bo- ko 10 minut, pa slednji ni bil za- kazen za prestopke manjših pre- jajo v Washingtonu, da zahteva- debata glede $2,000,000,000 pod -; borbe na svetu, in naslov je dobil ze je Slovenka, hči Mr. in Mrs. nusa, so danes izjavili, da bodo dosten, da bi namočil več kot greškov zoper avtomobilske po- jo izplačilo bonusa, se je dobilo pore brezposelnim, kar so pred- Amcrikanec, oziroma rodom Jakob Spreicerja iz Mohawk, podpirali tretjo stranko ali pa prah mestnih ulic. Pričakovalo stave od 50c na $1.00 in $2.00, komaj toliko denarja, da so zlo- lagali demokratski senatorji. Se- Litvinec Jack Sharkey. Kdor je Mich. slednjo ustanovili, ako se demo- se je obilice dežja v pondeljek je bil preložen na drugo sejo. — žili skupaj za en venec, katerega natorji so sprejeli že nekaj manj- poslušal potom radia potek ro- V Painesdale, Michigan, so krati branijo dovoliti izplačilo pcnoči, toda je izostal. SkoroI Na predlog councilmana John so položili na krsto kongre'.:mana ših določil glede tega programa, kobcrbe, ta je bil prepričan, da pred kratkim ustanovili Jugoslo-, $2,400,000,000 bonusa. "Ako ne dvajset dni je preteklo, odkar je j D. Marshalla je mestna zbornica Eslicka iz Tennessee, ki se je'med drugim $500,000,000 za ja-; bo Schmeling ostal zmagovalec. imel Cleveland zadnji dež, ki je! dala županu Millerju pooblasti-; zadnji teden mrtev zgrudil navna dela, toda temu se bo upiral Ali je pripovedovalec na radio vanski prosvetni klub. V Paines- dobimo demokratskega kandida-dale je naseljenih mnogo Jugo-šta za predsednika, ki nam je po Slovanov, in tudi Calumetčanij godu, tedaj bomo obrnili vso na-bodo prihajali zraven. V krat-jšo podporo kandidatu tretje kem priredijo javni shod. stranke, kajti z republikanci smo V New Castle, Penna., je umrl!že obračunali, in ne bo dobila re-nagle smrti, za srčno kapjo, ro- j publikanska stranka niti enega jak Anton Ehart, star okoli 55: glasu bivših vojakov." Ofdbor, let. Njegova soproga Uršula je ki zastopa bivše vojake, je poslal umrla pred 6. meseci. Zapušča- vsem demokratskirry kandidatom ta tri hčere in enega sina, v Bes- za predsednika pismene zahteve, semer, Pa. več sorodnikov. V Forest City, Penna., je umrla Mary Bezek, slovenska farma-rica, stara komaj 41 let. Ranjka zapušča žalujočega soproga in 10 otrok, starše, dva brata in tri sestre. Petindvajsetletni«) svojega mašništva je praznoval pretekli teden Rev. John C. Gruden v Chicagi, 111. Rev. Gruden poučuje bogoslovje že 23 let v semenišču v St. Paul, Mi«n. Med počitnicami rad zahaja med Slovence in pomaga) pri cerkvenih opravilih. Zato je "gospod doktor" dobro poznan med narodom. da se izjavijo glede njih stališča za izplačilo bonusa. Več voditeljev veteranov se je podao v Chicago, kjer bodo skušali delovati pri demokratskih voditeljih, da sprejmejo v svojo platformo zadeve, ki so ugodne za bivše vojake. Medtem so se pa vrste veteranov nekoliko zredčile, ker je več veteranov odpotovalo iz obupa, ker niso ničesar dosegli, da-si voditelji neprestano bodrijo bivše vojake naj ostanejo v Washingtonu, dokler bonus ne bo izplačan. Medtem se je pa pojavilo novo gibanje. Več veteranov je poslalo domov po svoje žene in otroke, da pridejo v gla- bil kaj upoštevanja vreden. V lo, da sme zadržati še za 6 mese-| tla, ko je govoril v kongresu v ; predsednik Hoover s svojimi začetku sezone je mestna vlada cev $1,500,000, kar je bilo vzete- prilog za izplačilo bonusa. Vseh ;pristaši v senatu. Medtem pa se dala vsa svoja zemljišča na razpolago brezposelnim, da si uredijo svoje vrtove in spravijo pridelek. Sedaj pa dolgotrajna suša grozi uničiti ta pridelek. Na mnogih krajih nosijo ljudje velike posode z vodo in zalivajo vrtove. Ako ne pride močno deževje tekom prihodnjih par dni, bo ga iz fonda za odplačila dolgov v redni mestni stroškovni fond, da se lahko plačujejo uslužbenci. — Sprejeta je bila resolucija councilmana. George, ki nalaga narobe poročal, ali so pa razsod niki v New Yorku nalašč prisodili zmago Amerikancu Shar- 15,000 bonus veteranov je spre- vrši pred posebnim senatnim od-milo truplo do kolodvora, cdko- j čekom za brezposelnost zasliša- keyu. To je gotovo, da z razsod-der je bilo odpeljano v Tennes-j nje, tekom katerega so včeraj | bo, da je Sharkey zmagovalec, see. Medtem pa čimdalle bolj govorili zastopniki American!tisoče ljudi ni bilo zadovoljnih, prevladuje prepričanje, da pr-j Federation of Labor. Ti so pov-SV areni, kjer se je vršila roko- žarne brambe, da, se dožene, ka- toliko radi izplačila bonusa, kot ko je lastnina ob vodi ležečih po- da delajo pritisk na vlado, da jim du, zlasti pa vrtovi, katere so brezposelni si uredili na mestnih zemljiščih. Zlasti so v slabem stanju vrtovi brezposelnih na Grayton Road, blizu zrakoplov-nega pristana. Tam imajo brezposelni 400 akrov zemlje, katero so posejali in se veselili velikega pridelka. Dež v prihodnjih par dnevih bi vsem mnogo koristil. --o- Mladina v Lorainu Težko, da bi slovenska mladina v kaki drugi slovenski naselbini pokazala v tako kratkem Novice iz Barbertona Prihodnjo soboto, 25. junija bo imelo društvo "Magic City Juniors" od S. D. Zveze piknik v Hopocan Garden. Mladina vljudno vabi, da jo poseti na omenjeni dan ostala mladina v naselbini, kakor tudi naši starejši v Barbertonu. Celo Cleveland-čani so obljubili, da pridejo. Obljublja se mnogo'zabave. — Na Prijateljevi farmi v Rittman, Ohio, bodo imeli pa jagri skupno s pevci "Javornika" kresni večer. že več let se na isti večer zbere družba in po starokraj- skem običaju zažge kres Pravi- socialisti ne morejo voliti za do_ jo, da imajo vedno good time, tjčne kandidate v državi 0hio, in tako bo tudi letos. ,ker niso dobiU pri zadnjih volit. vah 10 procentov oddanih gla- vno mesto, znamenje, da na vsak |času tako velik ™pred<|k na način nameravajo tam dalj časa rodnem Pol->u- M & to storila Policija se je pa izjavila, ostati da v taborišču ne bo trpela žensk, ker zna priti do tepeža. -o—- Socialisti apelirajo Sydney Yellen, tajnik socialistične stranke za državo Ohio, je izjavil, da se bo obrnil na generalnega državnega pravdni-ka in na sodnije, da se izposlju-jje, da prideta imena socialističnega kandidata za predsednika in, podpredsednika na glasovnice v državi Ohio pri letošnjih volitvah. Kot znano, je generalni državni tajnik odredil, da Na grobove sinov Dne 28. junija se bosta v New Yorku vkrcali na parnik Leviathan Mrs. Elizabeth Gabrenja in Mrs. Švigelj, da obiščeti grob svojih sinov, ki sta padla tekom svetovne vojne na bojišču v Franciji. Grobovi se nahajajo na ameriškem vojaškem pokopališču v Suresnes, blizu Pariza. Kot tak oz van i m "Gold Star" materam bo vlada plačala vse stroške tega obiska. Mrs. Ga-brenja je zgubila svojega starejšega sina Franka, ki je padel na bojišču v Franciji septembra, 1918. In da se začasno poslovi od svoje matere, je dospel v Cleveland Rev. Edward Gabrenja, pomožni župnik fa^e sv. Štefana v Chicagi. Obemia vrlima materima želimo srečno potovanje in srečen povratek. Dečka na vodi Dva dečka, 17 letni John Ri-mar, 1304 E. 30th St. in 16 letni Nick Halsak, 1386 E. 30th St. sta se podala na jezero v bližini 38. ceste na debelem hlodu. Toda viharno jezero je imelo svoje muhe, in oba dečka sta morala biti rešena po policiji, dasi trdita, da nista bila "rešena" in bi sama priplavala na suho. Iskrena hvala Za iskrene čestitke od strani številnih prijateljev k imendanu se lepo zahvaljuje — Louis J. Pire. sov. Ako želijo, da pridejo imena na glasovnice, bi morali nabrati 250,000 podpisov državljanov. V bolnici Še vedno se nahaja v bolnici rojak Frank Salmič, 793 E. 156th St. Prosi prijatelje, naj mu ne štejejo v zlo, ker ima dovoljenih samo osem obiskov na teden, in torej ne more vseh sprejeti, in še oni, ki pridejo na obisk, morajo imeti gotovo dovoljenje, kar se dobi na domu Mr. Salmiča. Poročno dovoljenje Poročna dovoljenja so dobili: Mr. Andy Champa, 6224 Carl Ave. in Miss Frances Tanko, 6303 Carl Ave., Mr. James Wimple, 3605 St. Clair Ave. in Miss Ann Jerman, 3840 St. Clair Ave., Mr. John Raplenovic, 18102 Waterloo Rd. in Helen Milekovich, 524 E. 147th St. Vsem skupaj: bilo srečno! Ugodno za republikance Demokratska administracija v City Hall je naletela na nove težave. Civilna komisija, ki obstoji iz republikanske večine, je sprejela določbo, da ima vsak od-slovljeni uradnik, ki je v klasificiram službi, pravico do pri tožbe na komisijo, župan Miller se bo temu uprl, in gotovo bo nastal zanimiv boj. slovenska mladina v Lorainu, Ohio, pod vodstvom agilnega narodnega voditelja Mr. Louis Se-me-ta. Letos so imeli naši malčki in že bolj odrasli mladi Slovenci in Slovenke številno nastopov, ki so podali javnosti lepo sliko njih napredka. V nedeljo, 26. junija, bo minulo eno leto, odkar se je slovenska mladina organizirala v Lorainu. Ob tej priliki bo imela Slovenska šola v Lorainu veliko prireditev ob 7:30 zvečer v veliki dvorani S. N. Doma v Lorainu. Nastopili bodo učenci in učenke višje in nižje 'šole. Na programu so pesmi, deklamacije, dueti, igra "Fest fant," itd. Čisti dobiček gre v korist šole. Starši, ljubitelji mladine in naroda sploh, od blizu in daleč so prav prijazno vabljeni. mestni upravi, da opusti vsako votni in poglavitni namen, da so darjali, da če konges kaj defini- borba, se je zbralo nekako 70,000 akcijo glede! starih parnikov po- veterani prišli v Washington nejtivnega ne ukrene glede brezpo- j Ljudi, ki so plačali od $3.00 do selncsti, da prihodnjo zimo ne bo | $23.00 vstopnine. Ves čas, ko slišati več klica: "rešite lačnej"e je vršila borba 15 nastopov, smrti," pač pa klic: "rešite via-1se je poročalo, da zmaguje do !" Govorili so tudi zastopniki j Schmeling, in da so bili njegovi veteranov, ki so izjavili, da je j udarci ves čas bolj uspešni, toda 600,000 bivših vojakov brez de-1 v zadnjem nastopu pa naznani la. Povdarjali so, da' se kongres razsodišče, da je Sharkey zma- uničenih tisoče vrtov v Clevelan- sestev zavarovana v slučaju po- iizposljuje delo. V resnici zahte- žarja. — Sprejet je bil predlog!vajo veterani v prvi vrsti delo. councilmana Sacksa, ki določa,1 Resnica je, da če bi veterani deda vse licence, ki jih dobijo šo- lali, ne bi nikdar kričali po bo-ferji taksijev, so samo začasne, j nusii in bi čakali, dokler ne po-dckler ne bo sprejeta popolnoma : teče postavna doba za izplačilo, nova postava za taxi kompani- Vsak veteran je prepričan, da ne sme raziti, dokler ne ukrene kaj definitivnega za pomoč. Kon je.-— Sprejet je bil predlog, da j malenkostna svota, ki bi jo dobil gres je včeraj odobril predlog, govalec. V imenu elevelandskih prijateljev rokoborbe je protestiral župan Ray T. Miller, ki je se zviša število bataljonskih po- za bonus, ne bi trajala dolgo, i da se razdeli med veterane blago j izjavil, da absolutno ne more ra-veljnikov pri požarni brambi od petem bi se pa vrnile zopet stare za obleke,, katerega ima vlada za zumeti, zakaj je Sharkey zmagal. 25 na 26. — Sprejeta je bila po-1 razmere. Veterani zahtevajo i nekako 400,000 oblek. ! Tisoče ljudi je telefoniralo časo- stava, da se razpiše ponudbe za stalno delo. Novi veterani pri-ccno zavarovalnine na razna i hajajo dnevno, in vlado skrbi, mestna poslopja. — Vložena je kaj bo, ko se zbere v Washing-bila resolucija po councilmanu tonu 200,000 mož ali več. Vlada McCafferty, ki določa, da sme j bo morala nekaj narediti, dasi vsak odjemalec vode v Clevelan- zatrjuje, da to absolutno ni modu porabiti najmanj 6,000 kubi- goče., In kaj če vlada narediti z čnih Čevljev vode, predno sme : veterani? Policija je preslaba, znašati njegov račun $6.00 na da bi jih razgnala. Poklicati vo- leto. Dosedaj je dovoljenih le 2,000 kubičnih čevljev vode za to ceno. Smrtna kosa Preminul je sinoči v bolnici poznani rojak Frank Zadnik v jaštvo bi bilo proti javnemu mnenju. Kdo more aretirati 200,000 ljudi kot postopačev? Vlada se trudi na vse načine, da Položaj na borzi New York, 21. junija. Denarni trg, kar se tiče delnic in bon-dov, je, izvanredno miren. Ne da bi cena padala, tudi dviga se Schmelinga. ne. Vse je nekako mirno, toda 1 opaziti je stalnost in vztrajnost. Nobenega razburjenja ni na borzi. Za eno ali dve točki so se dvignile delnice železnic, napredovala je cena pšenici, bon- pisom v znak protesta. Toda, Schmeling je uradno zgubil prvenstvo v rokoborbi, dasi je po mišljenju športnikov še vedno prvak. Dva sodnika sta glasovala za Sharkey a, in eden za -o- jih spravi domov. Apeliral je di so se deloma zboljšali. Vsemi governerje, bande igrajo oko- £a skupaj je bilo premenjanih li veteranov domače koračnice, starosti 58 let. Ranjki je bil do- da bi veterani postali hrepeneči ma iz fare Hrušica na Notranj- 'po svojih domovih, nagovarjajo Iz sredine morja Včeraj zjutraj je dospel brezžični brzojav iz parnika Beren-garia, od Cunard parobrodne črte, na katerem se je odpeljalo 15. junija več kot Sto naših rojakov. na obisk v domovino. Brezžični brzojav je odposlal spremljevalec naših rojakov, Mr. August Kollander, ki nam. naznanja, da na krovu "Berenga-ria" je vse zdravo in veselo, in da vsi naši ljudje pošiljajo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem iz sredine morja prav iskrene pozdrave! Doma iz bolnice Iz bolnice se je vrnila Mrs. Cecilija žnidaršič, soproga poznanega slovenskega mlekarja, 6302 Edna Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu. Na obisk v Pittsburgh Miss Marion Kuhar in Miss Theresa Skur sta se odpeljali z dr. in Mrs. Skur v Pittsburgh na obisk k Rev. Joseph Skurju. Obilo zabave! * 35 letnico mašništva je praznoval preteklo nedeljo slovenski župnik v Joliet, Rev. Joseph Plevnik. župljani so mu priredili veliko slavnost. , * Na Kitajskem je zbruhnila nova civilna vojna. slcem, odkoder je prišel v Ameriko pred 18. leti. Tu zapušča soprogo Antonijo in sina Franka, v starem kraju pa mater, tri sestre in dva brata. Bil je član društva Carniola Tent, The Maccabees in pevskega društva Cvet. Pogreb ranjkega se vrši v petek zjutraj iz hiše žalosti na 9522 Plymouth Ave. pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj bo ranj-kemu mirna ameriška zemlja. Preostalim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje! Oženjeni učitelji šolski odbor v Clevelandu je definitivno sklenil, da mož in žena, ako sta učitelj in učiteljica, ne moreta oba dobiti službe v elevelandskih šolah, pač pa samo eden, mož ali žena, kakor se doma pomenita. To se je nare jih, da gredo domov in delujejo za ali prodanih 385,000 delnic, ali najmanjše število od leta 1924. Ugodna so poročila železnic, ki naznanjajo, da so v preteklem izvolitev kongresmanov, ki;tednu naložile 60,000 vozov več, bodo glasovali za bonus, govorijo Ikot teden Prej. Močno se držijo jim, da bo zmanjkalo hrane, jsvWh cen sekuritete plinovnih __________ _____.........___ zdravil, da nastane epidemija — in električnih podjetij. Neugod-|phine ter gina Johna> ^eta An_ Smrtna kosa Kot smo že sporočili, je v pondeljek večer nagloma preminula poznana Amalija Bombach, rojena Lenček, stara 50 let. Ranjka je bila doma iz Cerknice pri Rakeku, odkoder je prišla v Ameriko pred 34. leti. Bila je članica društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ. in društva sv. Janeza Krstnika št. 71 JSKJ. Tu zapušča soproga, pet hčerk, Mae, Ruth, Molly Stark, Anna Lane-a, Kathryn Mramor in Jose- veterani se drže Washingtona. o | no vplivajo novi davki, ki so upe- Veliko naročilo The White Co., kjer je zapos iljenih mnogo Slovencev, je dobi liani za pokritje deficita. 3 cent-na poštnina in 2 centa davka od vsakega čeka, bo mnoge kompani je precej prizadela. Vzemimo na, primer American Tele- ton Lenček, sestro Mary Krin- cich v Vermillion, Ohio, in brata Frank Lenček v Lorain, O. Pogreb ranjke se vrši v četrtek j ob 8:30 dopoldne iz hiše žalosti la včeraj1 naročilo » 435 tru-jphone &~Te1egraph Co. Slednja! Ma^^Sttl^^bo truplo odpeljano v Lorain, Ohio kov na šest cilindrov. Naročilo ■ b0 v kratkem razposlala 644,-je prišlo od poštnega oddelka 000 čekov raznim delničarjem, vlade. Naročilo je vredno $1,-j Poštnina bo veljala $128,000, dočim bi veljala prej $51,520. Poleg tega, da bo zvišana poštnina, je tudi davek na dividen-de, ki bodo letos precej manjše. 500,000. Več delavcev pri White Co., ki so delali doslej le nestalno, bo dobilo za dalj časa stalno delo, toda novih delavcev ne bodo sprejemali. To naročilo je že drugo večje naročilo, ki ga je dobila The White Co. Prvo dilo, da" dobi "čimveč učiteljskih močilo je bilo za 774 trukov za moči zaslužek. Na obisk je prišla Mrs. Marija Juričič je prišla iz Pennsylvanije na obisk za en teden v Cleveland. Ustavila se je pri Mrs. Josephini Drobnič, 1150 Norwood Rd. Obiskala bo ob tej priliki svoje številne prijateljice. Maša zadušnica V četrtek, 23. junija, ob 7. uri zjutraj, se bo brala sv. maša zadušnica za pokojnim Jos. Mila-vec v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in znanci pokojnega se prosijo, da pridejo k tej zadušnici. Skupna društva Nocoj je seja skupnih društev fare sv. Vida. Prošeni so vsi zastopniki in zastopnice, da se gotovo udeležijo, ker bo seja zelo važna. mesto New York. * $9,000,000 so republikanci pustili v Chicagi tekom konvencije. Si želi zaporov Pred 24. leti je Arthur Step-toe bil izpuščen iz državnih zaporov v Columbusu, potem ko je odslužil 40 mesecev radi ropa. Včeraj je-pa prišel k ravnatelju zaporov, star sedaj 52 let in prosil, da ga zopet sprejmejo. Brez dela je, brez obleke, lačen in žejen ,v zaporih je pa gotovo, da bo imel vsega dovolj. Toda Arthur ni dobil zavetja. Odgnali so ga, češ, pojdi na sodnjo, ki ima pravico pošiljati ljudi v zapore. Novorojenci K sledečim družinam je prišla te dni tetica štorklja na obisk in. pustila v spomin: staršem Paul Korenšek deklico, staršem Rud. Kozan deklico, staršem George Blaško dečka, staršem Anton Čeh dečka. Iskrene čestitke! ir položeno k večnemu počitku. Pogreb se vrši pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja. Preostalim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! " Pnnrsivpk j Mr. Mervar pozdravlja j v zahvali za pokojnim roja-'Mr. Anton Mervar, ki je peljal ,kom Malnarjem je bila podpisa -z avtomobilom svojo soprogo in j,a njegova soproga kot Katari-sina v New York, kjer sta se na Malnar. Pravilno bi se mora-vkrcala na parnik Berengaria, i0 glasiti: Karolina Malnar. da odpotujeta na obisk v domo- Gospa štorklja se je oglasila vino, se sedaj šele oglaša s kar-; prj družini Mr. in Mrs. Frank tico, in smo mu.takoj oprostili, Branisel, 1168 Norwood Rd. in ko smo videli, odkod je karta I pustila krepkega sinčka-prvoro-prišla. Parnik je odplul že 15. junija iz New Yorka, in 16. bi bil Tone že lahko doma, toda piše nam, da je naredil ovinek proti Kanadi. 20. junija se je mudil v Niagara Falls, in menda bo jenca. Naše čestitke! Slovenski šivalni klub Prihodnji četrtek, 23. junija, se bo pričelo z rednim poukom v šivanju, pod vodstvom Mrs. danes ali jutri doma. Mr. Anton , Pauline Suša. Pouk se bo vršil Mervar je poznani lastnik slo-! vsak četrtek dopoldne od 9. ure venske trgovine z muzikalijami naprej v Slovenskem Delavskem in izdelovalec izvrstnih harmo- Domu na Waterloo Rd., soba št. nik na 6919 St. Clair Ave. Lepa 3. Vpisane članice kluba se hvala za —< skomine iz Kanade'.{prost da vpoštevajo to objavo. Policijski poveljnik Ker je odšel direktor javne varnosti Merrick v New York, in ker se nahaja policijski poveljnik Matowitz na počitnicah v Kanadi, je vodja policije v Clevelandu inšpektor Hughes. Državne plače Poseben odbor, katerega je imenoval governer White, da študira plače državnih uslužbencev, je priporočal, da se slednje znižajo v skupni svoti $1,500,-000 na leto. 2 AMERIŠKA DOMOVIN^., JUNE 22D, 1932 jvanske kulturne zajednice. Kot glavni govornik pa je na- I stopil naš pogumni Jugoslovan, ki je dospel med nas iz naše rod ne grude, g. Marian Pfeifer. On ____________je eden onih naših mladih bor- NAROCNINA: . . , ... , Za Ameriko ta Kanado na leto IS.60 Za Clereland, po poS«, celo leto $7.00 cev, ki streme za ciljem, da se Za Ameriko ta Kanado, pol leta »3.00 za Cleveland, po polti, pol leta $3.50 ohrani v naši novi domovini naš Za Cleveland po raznaialcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka I cente. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays Vsa pisma, dopise In denarne pošlijatve naslovite: Ameriška Domovina, B117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. HEnderson 0638_ JAMES DEBEVEO and LOTOS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. materni jezik in naša kultura. Zato je tudi polagal besedo na srce naroda, da prihaja iz domovine, ki stremi za istimi cilji, kot mi, Jugoslovani, v naši novi domovini. Povdarjal je, da at the Post Office | je v tem kratkem času bivanja med nami imel priliko spoznati, No. 146, Wed., June 22d, 1932 kako veliko moč imamo Jugoslovani tukaj, ako se kulturno zedi- Inimo. Opisal je tudi delo kul- Če se ozremo okoli sebe da je lahko vsak razumel idejo, ki je bratska. Zato je naš narod Obhajali smo materinski dan in pred kratkim smo ob- lahko ponosen nanj, da ima v haiali dan pozabljenih mož 31; dan naših očetov. Brezposelni veterani zahtevajo svoj bonus, pa dobijo oni brezposelni, ki niso veterani? svoji novi domovini kot častnega gosta tega pogumnega narod Toda kaj |nega borca. G. Pfeifer mi je tu di obljubil, da poseti našo napredno, slovensko naselbino, ka Sedaj šele vemo, zakaj je toliko iglic v srajci, ki nam je Ikor hitro mu bo čas dopuščal, vrnjena iz perilnice. Igle so v srajci, da jo drže skupaj. Upam, da bo tudi iz naše našel * * * bine odnesel lepe spomine. Pri-Gorje če bi brezposelni gledali na svoje prazne žepe in znanje tudi g. Grdini za ognjevit hiše z novim mikroskopom, katerega so pravkar iznašli, in govor radi narodnega vrta, kaki poveča vsako stvar 6,000 krat! teri prostor je odkazal-a mestna * * * vlada našemu narodu v Cleve-Politikarji nam stavijo neprestano nove probleme in landu. Povdarjal je, kako so vsi nova vprašanja. Ali se dobi kje politikar, ki bi začel in znal drugi narodi pridno na delu in odgovarjati na stavljena vprašanja? da že maj o postavljene spomeni- * * * ke svojih narodnih zaslužnih Ako imajo čevlji in nogavice nekaj lukenj, tedaj pravi- mož. S tem so ti narodi pokazali mo, da je dotični, ki jih nosi, siromašen. Ako je pa čevljev ameriški javnosti, kako da so in nogavica polna lukenj, tedaj je to nova ženska moda. kulturno zedinjeni. * * * Mr. Grdina je pokazal, kaj bo Naj se očita demokratom, kar se hoče, očitanja, da so z našim narodom, ako bomo do kot backi, pa jim ne more nihče metati v zobe. Kjer pride pustili, da utonemo in za vedno pet demokratov skupaj, ne bo nikdar enega hleva in pastir- pokopljemo svojo narodno za-ja, ker vsak sili v svojo stran.^ • vest. Apeliral je na narod, da * * * opusti tisto svojo narodno napa-Ameriška vlada bo proslavila praznovanje 200 letnice, ko sebičnosti in osebnosti, ki nas odkar je bil rojen prvi predsednik George Washington z vedno odvrača od našega skupne- , m . ? M j izdajo novih kvodrov. Da, ob času Washington so še lahko La deia. Rekel je, kako bi bil uzl1 v druzbl moje zene' Mk Je delili nove dolarje, pod Hoovrom smo pa prišli že na kvodre. srečen, ako bi doživel, da bi vsa * * * naša j ugoslovanska kulturna Predsednik Hoover se ogreva za idejo, da si vsi javni društva enkrat skupno nastopila uslužbenci vzamejo počitnice, ne da bi bili plačani ob po-1v tem narodnem vrtu in da bi čitnicah. In v jeseni se bodo menda.demokrati združili in bodo odredili predsedniku Hoovru zaslužene počitnice zadonela naša narodna pesem iz grl našega naroda in bi tako pokazali svojo moč pred tujci. V tem domoljubnem govoru je Mr. Grdina pokazal voljo, da se ta akcija zopet poživi in da bo ta narodni vrt v resnici doživel tisto, za kar je bil namenjen našemu narodu.. G. Pfeifer je tudi obljubil, da sel bo za dva spomenika, naših velikih mož: Prešerna in Cankarja, sam zavzel, da nam jih podari naša domovina. Vidite, dragi rojaki, tukaj je začetek, samo dobre volje je treba, da se oklenemo zasnovane bratske kulturne zajednice in potom nje bomo doživeli dan, ko bo slavila naša jugoslovanska moč svoj narodni praznik ob otvoritvi spomenikov naših velikih mož v našem narodnem vrtu. Ker je zadeva glede spomenikov zadeva našega celokupnega jugoslovanskega naroda v tej novi domvoini, bi bilo priporočljivo, da odbor, ki ima nalogo za ta narodni vrt, pošlje na vsa kulturna društva po naših naselbinah apel za to narodno idejo. Naj narod izreče svoje mnenje potom teh kulturnih društev. Danes je o tej zadevi težko govoriti, ker vlada velika depresija, ki je pognala milijone delavcev v bedo po vsem svetu in tako tudi mi nismo izvzeti. Lahko pa upamo, da se mora vse preurediti in da nam bo zopet zasijalo solnce, ki nam bo prineslo nazaj naše normalne razmere. Med tem časom pa se malo poglobimo v to idejo, ko imamo toliko prostega časa, ki bo v korist celokupnega naroda. Končno se še zahvalim gostoljubni narodni napredni družini Mr. Plevnika za sprejem v njegovi gostoljubni hiši, kjer sem medvedov, naj skoči po medveda. Ta uboga, spotoma svareč ljudi, naj puste medveda pri miru, da ga ne razdražijo, sicer bo otroka raztrgal. Krotilec stopi k medvedu in mu prijazno reče: "Alo, dečko, kaj te ni sram, da se spraviš na takega malega otroka? Kar lepo z menoj pojdi." In medved je odhlačal za svojim gospodarjem, ne da bi kaj žalega storil otroku. In v notranjosti je šla predstava brez vsake hibe naprej in gledalci niso niti slutili, da bi se bila na dvorišču skoro zgodila velika nesreča. In, kakor pravi Bradna, kar se tiče igralcev, lahko vodimo redno, toda glede živali se pa nikdar ne ve, kako bodo ubogale. Tako so z nekim tigrom izgubili 11 minut, ker ni hotel skočiti skozi obroč. Toda odnehati niso smeli, ker če se živali enkrat popusti, se ga ne more nikdar več pripraviti do tega, da bi napravila svojo nalogo. Mr. Bradna je videl, da sije tigru luč v oči, zato se boji skočiti. Zabr-nili so žarnico in tiger je rad skočil. Tako občinstvo ne ve, koliko je treba dela in paznosti, da se vrši predstava brezhibno kot po uri. Treba je spretnega človeka, ki vse to vodi in v tem ozi- program na minuto natančno in ru je Fred Bradna neprekosljiv. senkota, Mr. Pfeiferja in Mr. Grdinata nekaj veselih ur, zato hvala vam vsem skupaj. John Dolčic. EARL CHAPIN MAY: MOŽ, KI IMA CIRKUS V ROKAH Tisti, ki ste že videli Ring- Predsednik Hoover je pred kratkim izjavil, da se nahaja v Ameriki še vedno dovolj optimistov. Da, toda večina njih so pesimisti, ki se smejejo, ker so se njih prerokovanja I lin^"bratov "cTrkuVste mogoče o slabih časih uresničila. opazili krepkega možaka, zago .... . relega obraza:, črnih las, ki je Neki znanstvenik je pravkar izjavil, da je komarju mo- stal pri srednjem krogu v cir_ goče neprestano letati po zraku skozi 14 ur. Le škoda je, da |kusu v presledkih nekaj se_ komar nikdar ne leta. Nad mesto Kuestrin, Nemčija, se je naselilo toliko štorkelj, da so se začeli vsi družinski očetje pošteno potiti. * * * V državi Kansas je na neki šoli graduiral tudi konj, ki je skozi 22 let neumorno in točno prevažal šolske otroke v šolo in domov. Ni nič čudega pri tem. Koliko oslov vsako leto graduira! Predsednik Hindenburg je imenoval v svoj kabinet pet baronov, enega grofa in več plemenitašev. Žal, da ni poklical zraven še bivšega kajzerja! * * * Neki suhač v Clevelandu je imel govor, tekom katerega je Izjavil, da Clevelandčani več ne pijejo toliko, odkar je tipeljana prohibicija. Ne, ne! Pred 15. leti smo imeli v Clevelandu 1,800 gostflen, danes jih je (glasom uradne policijske izjave) 5,000. Včasih je veljal požirek dobrega žganja 10 centov, danes je uro star munšajn 25 centov, včasih smo imeli 6 pivovaren v Clevelandu, danes jih imamo 200,000, ali v vsaki hiši. Mi ne pijemo več! ZA NAŠ MILI NAROD V TUJINI Girard, O.—V čast si štejem, da sem, imel priliko udeležiti se sestanka za Jugoslovansko kulturno zajednico, ki se je vršil v S. N. Domu na St. Clair Ave. v Clevelandu. Na povabilo našega narodnega borca, Mr. Anton Grdina, sem se odločil, da posetim ta pomembni večer. Vesel sem videl tako veliko množico naroda, ki je pokazal s tem, da mu je pri srcu kulturna zajednica, ki je šele novorojeno dete, toda bo ski narod v slovenski metropoli, v Clevelandu, ima vse pogoje, da Se lahko dvigne kot ena najmočnejših skupin našega naroda v tej novi domovini. Kar se tiče govornikov, je bi lo že poročano. Kar jaz še dodam je to, da jih ni enakih velikih mož, ki so v resnici iz srca bori-tel j i za naš jugoslovanski narod, in to so možje, ki so govorili ta I zatem umrl v oblačilnici kund zabrlizga na, piščalko in novi igralci, ljudje in živali se priklonijo pred občinstvom. Godba udari novo tempo in druga točka programa se prične. Ta mož s piščalko je Fred Bradna, ki dirigira vso predstavo. On pazi na to, da igralci nastopajo eden za drugim in to brez vsakega presledka, točno in precizno. On mora paziti na vse, kar se godi v vseh treh krogih, kjer se vrše predstave, ravno tako mora tudi vedeti vse, kaj se goidi "za kulisami" velikega cirkuškega šotora. Kadar kaj ne gre v redu, takrat mora on s svojo prisotnostjo duha delati, da ljudje ne opazijo nedostatek. Zato pa mora biti vsak čas pripravljen za eventuelno nezgodo. V cirkusu živita komedija in tragedija ramo ob rami, toda v cirkusu Ringling bratov malo kdo vidi ali opazi kako nezgodo. Tako, na primer, ko je padel Hans John z visokega droga, kjer je telovadil. Fred Bradna je videl, kako je izgubil Hans ravnotežje, videl g s je, kako je Strmoglavil 40 čevljev globoko na tla. Videl je, ko so odnesli Hansa iz cirkusa, in je kmalu Toda večer: Rev. Maksim Relič, naš Fred Bradna je v istem času pa-pesnik. Ivan Zorman, Rev. Pe-|zil na 50 drugih igralcev in ta zrttsla v mogočno postavo, ki boltrovič in pa Mr. Anton Grdina. ko precizno je nadaljeval s pro- . \r...S j. * .........i. ____t: „j............J« — ^,, ^ ^ X i v-. J branik kot močna trdnjava na ■šega skupnega jugoslovanskega naroda. Edino le potom te naše zajednice bo nam mogoče ohraniti našo bogato kulturo, s katero bomo ohranili naše tradicije v tujini. Seveda je v današnjih razmerah težak začetek za vsako delo, Vsi ti možje so pokazali zdrav gramom, da navzoči gledalci ni-razum našega naroda in povdar- ti vedeli niso, da se je eden igral-jaii medsebojno bratstvo Sloven- cev ubil. Predstava se je na' cev, Hrvatov in Srbov. Takih dalj evala brez vsakega prestan-mož potrebuje naša država Ju- ka. Da se za hip prekine s pred-goslavija doma, ki iz vse duše stavo v cirkusu, se mora pripe-hrepene, da bi enkrat za vselej titi že kaka veliko nezgoda. Ena naš troimeni narod imel en sku- takih nezgod je zajela štiri Wal-pen cilj: za našo majko Slavo land brate, ki so delali vrato- pa zato nam ni treba omahovati, in močno moderno državo, tako lomne predstave, 43 čevljev vi 1 1 ______J J___J _ ■ 1 1. 1__________v> «-» n n v, /s4-t r/im Tj ti rt TAnlrr ampak stopiti moramo v močne falango in se podati na delo za uresničenje te lepe ideje. Prepričan sem, da naš jugoslovan- da se bomo pred tujci lahko postavili, da smo en narod in nič drugega.. Vse to pa bomo dosegli, ako se oklenemo te Jugoslo- soko na napeti žici. Ena točka programa je bila, da sta korakala dva brata po napeti žici. Na ramah sta imela drog, na katerem je stal tretji brat in na ramah tega je stala mlada deklica. Vse to se je uprizarjalo na prst debeli žici, visoko gori v zraku. V edino varstvo jim bila rjuha, katero so držali cirkuški uslužbenci razprostrto pod igralci. Takrat je pa žica nekoliko popustila in vsi štirje so izgubili ravnotežje, železni drogoviv katere so držali v rokah, s pomočjo katerih so držali ravnotežje, so začeli deževati na tla na ljudi, ki so držali rjuho. Uslužbenci so ročno spustili rjuho in zbežali. V hipu j? zgledalo, da bodo vsi štirje igralci strmoglavili v globočino. V zadnjem trenutku se pa dvema posreči, da sta se vjela z rokami za žico in v tistem hipu se jima tudi posreči, da vjameta za noge svoja dva tovariša. Tako so viseli vsi štirje med nebom in zemljo toliko časa, da so razpeti pod njimi rjuho in igralci so po-skakali nanjo in si tako rešili življenje. Ta predstava je bila kot številka 19 na programu. Toda, ko so še Walland bratje skakali na razpeto rjuho, se je že oglasila piščalka Mr. Bradna, ki je klical k programu točko 20. Godba je udarila novo melodijo in predstava se je nemoteno nadaljevala. Toda take in enake nezgode se ne pripetijo samo v zraku, ampak tudi na tleh. Zato pa stoji Fred Bradna na takem prostoru, da lahko vidi vse: v notranjost cirkusa, kakor tudi za-dej na dvorišče, kjer čakajo novi igralci in živali za nastop. Nekega dne naenkrat vidi, kako je oddirjal velik medved, ko j' končal predstavo v krogu, ven na dvorišče. Medved je tehtal 300 funtov, torej že precej korenjak. Na dvorišču zagleda medved triletno deklico nekega igralca in jo ubere naravnost k otroku. Zgrabi ga s mogočnimi šapami in se vleže na otroka. Na dvorišču so vsi pričujoči kar odre- —Tri hude nesreče zaradi strele. V preteklih dnevih je besnelo v murskosobškem srezu hudo neurje. Za časa nevihte je sedel evangeličanski župnik v Križevcih g. Darvaš v bližini okna in čital. Tam se je nahajal tudi radijski aparat, katerega je župnik pozabil izključiti in je bila upostavljena vez z zemljo. Zdajci je tik hiše treščilo. Strela je oplazila anteno, po žici vsekala v radijski aparat ter ga zdrobila. G. župnika je strela oplazila po levi strani, mu zažgala ovratnik ter ga opekla po prsih in pod pazduho. Hudo ranjeni župnik se je takoj onesvestil Ljudje, ki so prihiteli na pomoč, so ga z umetnim dihanjem spra vili zopet k; zavesti. Podobna nesreča pri radijskem aparatu se je v istem času zgodila pri učitelju F. v Brezovcih, ki je tudi pozabil prekiniti zvezo med anteno in zemljo. Strela, ki je udarila v vod, mu je zdrobila radijski aparat. K sreči se v usod nem trenutku stanovalci niso nahajali V sobi, ampak v kuhinji. Teže je bila prizadeta neka kmetica v bližini Gorenjih Petrov-cev. Gospodinja se je v času nevihte nahajala z-deklo sama doma. Sin je bil na bližnji njivi, kjer je opravljal svoje delo. Strela je udarila v češnjo, ki je stala v bližini hleva, in jo razklala, da se je drevo s truščem zvalilo na slamnato streho hleva. Kmalu so začeli ognjeni jeziki švigati iz strehe in po nekaj trenutkih je bila že vsa stavba v plamenih. Kmalu nato se je vnela tudi stanovanjska hiša. Obe ženski sta začeli reševati, kar se je dalo rešiti. Predvsem sta spravili iz hleva živino. Ker stoji hiša bolj na samem, se je tudi pomoč sosedov zakesnila. ženski sta planili ponovno v stanovanjsko hišo, katere streha je bila že vsa V plamenih. Ko sta hoteli odnesti perilo iz sobe, se je nenadno udri strop in jima onemogočil izhod. K sreči pa so takrat že prišli na pomoč sosedje, ki jih je sklical sin. Na klice obeh nesrečnic so se spravili na njuno rešitev. Prelomili so lesene križe na oknih in potegnili obe ženski na prosto. —Smrtna nesreča z lovsko puško. Blizu vasi Dan v gozdu Stražišču, ki je last posestnika in gostilničarja g. Zdravka .Vi lerja iz Pudoba, se je zgodila huda nesreča. V tem gozdu podirajo stare hraste in bukve, iz katerih pripravljajo drva za prodajo. Med delavci, ki so pri tem delu zaposleni, je bil tudi dninar Kraševec Anton iz Dan. Predzadnji četrtek popoldne so delavci sedli k mali južini. Kraševec pa je šel po svojo nabito lovsko puško, ki, jo je imel zakopano nedaleč pod neko smreko. Ker je cev puške gledala nekoliko iz zemlje, je prijel za cev, a v istem trenutku se je puška sprožila in vse šibre so nesrečnika zadele naravnost v trebuh ter mu pre-strelile čreva. Ostali delavci so začuli močan pok in pritajen krik ter tudi že opazili, kako prihaja njihov tovariš ves okrvavljen in opotekajoč se proti njim. Takoj1 so mu šli na pomoč in ga odvedli onemoglega v bližnjo vas, kjer se jim je onesvestil. Nato so ga prepeljali na veneli strahu. Mr. Bradna, ki je vse to videl, zakliče vežbalcu1 njegov dom in od doma v ljub ljansko bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Ponesrečenec je bil star šele 31 let in znan kot vesten in marljiv delavec. -Za naša jabolka se zanimajo. te dni je obiskala Maribor skupina sadnih trgovcev iz Ho-andije ter stopila v stik z nekaterimi Večjimi trgovci s sadjem v Mariboru in okolici. — Ho-landči bodo potrebovali letos po mnenju teh trgovcev nad 1,000 vagonov namiznih jabolk iz Slovenije. Izjavili So med drugim, da so se pred dvema letoma prepričali, da kakovost jabolk iz mariborske okolice nič ne zaostaja za tirolskim sadjem. —Smrtna nesreča starke. Po usodnem naključju je našla smrt 60-letna preužitkarica gospa Amalija Mirklova, vdova, po posestniku iz Zapuž pri Boštanju. S sinom in snaho je bila popoldne na obisku pri sorodnikih in je tam ostala tudi pozno zvečer, ko sta se sin in snaha že odpravila proti domu. Naposled je odšla tudi starka sama in je v noči zgrešila pot. Ko je bila že blizu doma, je zagledala luč in meni la, da je na pravi poti. Zato je tudi zavila v to smer. Luč pa je prihajala od druge strarii vode iz neke apnenice in ko ji je nesrečna starka sledila, se je spotaknila ob neko korenino, padla v vodo in utonila. Domači so ponoči mislili, da je ostala pri sorodnikih. Ko pa je tudi zjutraj ni bilo domov, so jo pričeli iskati in kmalu so tudi našli nje-nQ truplo v Mirni prav blizu brega. —Med prepirom jo je zadela kap. Po Novem mestu se je te dni splošno govorilo, da je po--sestnik Planinšek med prepirom ubil svojo ženo Marijo, ki je res med prepirom umrla. Sodno raz-telesenje je dognalo, da je pokoj-nico zadela kap najbrže zaradi velike razburjenosti. —140 kg težko medvedko sta zasledila in ubila lovca Ivan Lenarčič iz Pristave in Gačnik iz škrjanč pri Novem mestu. Medvedka je vodila' s seboj pet mladičev, ki pa so se razbežali. —Najdba dveh starih okostnjakov. Okrog Glazije v Celju postavljajo visoko leseno ograjo, ki jo nosijo močni betonski stebri. Pri kopanju temelja za tak betonski steber so naletih kopači na dva okostnjaka, ki sta ležala v globini komaj 90 cm. tJgo-toVljeno je bilo, da okostji ne moreta biti starejši od 100 let. Najbrže izvirata od kakih usmr-čencev, kajti, znano je, da so svoj čas na tem prostoru obešali zločince. —(Raka pri Krškem.) V nedeljo 22. maja so peli zvonovi pogrebno pesem Jelovškovemu očetu z Vrha. Bil je mož-značaj, blaga * duša, pripravljen vedno sodelovati pri delu za dobro stvar. Prosvetno društvo se je pokojniku — odborniku svojemu — oddolžilo z vencem. — Nedavno je bela žena pretrgala nit življenja v cvetju let fantu Janezu Piseku iz Gmajne. — Deseti maj je presenetil slavca v gnezdu, da je začudeno gledal v svet češ, ali sem se res vrnil pre-rano? Pa kakotudi ne? Sneg je padal v debelih kosmih kot za stavo, tudi ledenega zrnja ni (Dalje na 3. atraai). Ce verjamete al' pa ne. 'Miha je služil pri 17. pešpol-ku in je prosil za dopust za božič. Država je pa rekla, da brez Janeza armada ne more prebiti enega dneva, zato mu je stotnik dopust odrekel. Janez je klel, da je postala "rozeta" na kapi kar bleda. Potolažil se je šele, ko je dobil iz domače vasi poši-ljatev klobas in gnjati, kar mu je poslala njegova Micka za pri-boljšek čez praznike. Janez se je pridušil, da takega dekleta ga ni pod tem božjim solncem kot je njegova Micka, potem se je pa vsedel in ji napisal goreče pismo, katerega mu je narekovala lepa pošiljatev prešičjih dobrot. In je Janez napisal tole: "Draga moja Micka! Jaz vzamem pero v svojo desno roko in Te pozdravljam čez hribe in doline in Ti prisežem, da bo prej Triglav žgane ratal, kot se bo pa moja ljubezen do Tebe ohladila. Prav lepo in iskreno se Ti zahvalim za poslane klobase in šunko in moje veselje je bilo nepopisno, ko sem videl, da so bile klobase zavite v časopis, v katerem je bil lep roman in kjer je stalo na koncu zapisano: "Dalje prihodnjič." In trdno tega prčakujoč, ostajam Tvoj zvesti Janez." A Na uho mi je prišlo, da v Wa-shingtonu hudo jamrajo, ker s<-ne proda toliko igijalnih kart, kot se jih je včasih. Radi" te izgubi vlada težke tisočake j davkih. To mi je šlo takoi k srcu, da sem sklenil priskočiti vladi na pomerč in sem kupil en "dek" kart za 25 centov. Upam, da bodo v Washingtonu to upoštevali. A Predsednik Hoover, ki bo zopet kandidat za predsednika, je. izjavil, da bo imel kvečjem dva kampanjska govora po deželi. To) pa radi tega, je rekel, ker je in ker bo preveč zaposlen. Meni se zdi ta Hoover jeva ideja ja-ko pametna, da bo ostal v času kampanje lepo doma za pečjo. Saj še tistih obljub nismo "pre-švicali," ki nam jih je pred štirimi leti obljubil, sedaj naj nam pa že zopet nave daje. Kam ste pa s pametjo? A "Sem slišal, da te ima žena na vajetih. Kaj ima res ona vedno zadnjo besedo?" "No, kdo te je pa zopet s tem potegnil. Tisto pa lahko rečem, da pri nas nima vedno moja žena zadnje besede, ker včasih ona prej zaspi kot jaz." A "Kako pa kaj kupčija, gospod Krogelc?" "Slabo, jako slabo! Nihče nič ne kupuje; kdor pa kaj kupi, ne plača; in kdor plača, plača z noto in kdor plača z noto, ta pa prav gotovo nikdar ne plača." A čez visoki most na Superior Ave. se sprehaja neki moški in naenkrat zagleda nekoga, ki pleza na ograjo, da se vrže v globočino in pokaže figo temu i>u-klastemu svetu. Hitro skoči k njemu, ga prime za suknjič in mu reče: "Dragi prijatelj, počakaj malo. Predno skočiš doli, bodi tako prijazen in mi posodi en dolar do sobote." A ženske so sklicale političen shod, da malo poropotajo o svetovnih vprašanjih in dajo nekoliko popra moškim, ki tako slabo "ronajo" ta svet. Kot glavna govornica nastopi Mrs. špic-port, ki z visokim glasom daja duška svojim srčnim čutom in reče med drugim: "Kdo pa je tisti mož, vas vprašam, ki se v sedanjem modernem svetu lahko ponaša, da je nas ženske spravil na višjo stopnjo ..." "Tisti, ki je iznašel visoke pete," seže v besedo ena navzočih- AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 22D, 1932 •—ti Pravni nasveti . Piše Frank V. Opaskar . Vprašanje: Moja sestra je pred kratkim umrla. Njen prvi mož je že umrl pred več leti. Poročila se je potem v drugič in ta mož še živi. Zapustila ni nobenega otroka. Mi, njeni bratje in sestre, smo zahtevali od njenega moža del njenega premoženja, ki znaša preko deset tisoč dolarjev. On pa trdi, da je vse njegovo po zakonih države Ohio. Ali ima on prav, ali mi, prosimo odgovora. Ali imamo kaj pravic in kako naj jih zahtevamo?—A.K. Odgovor: Po zakonu države Ohio nimate nobene pravice do zapuščine, ker v slučaju smrti moža ali žene, prepade zapuščina preostalemu soprogu ali soprogi če ni nobenih otrok, če so pa otroci, dobijo isti del zapuščine. Samo v slučaju, ako umrli ni zapustil ne žene ne otrok, imajo pravico do zapuščine bratje in sestre in sicer, če so še starši živeči, dobijo polovico starši, polovico pa bratje in sestre. Prijaviti se morate pri oskrbniku zapuščine z dokazi sorodnosti, ako ste opravičeni do zapuščine. Drugega ne potrebujete, razun če se vam zataji sorodstvo in v tem slučaju morate vložiti tožbo, za katero potrebujete odvetnika. Vprašanje: Ali imajo otroci, ki so rojeni izven zakona, pravico do očetove zapuščine? Blagovolite to pojasniti, ker, smo se pregovarjali radi te stvari pred kratkim pri neki seji.—B.L. i Odgovor: Taki otroci, ki so 1'ojeni izven zakona, podeduje jo le po materi, po očetu pa le, ako ga je vzel oče postavno za svojega^ Vprašanje: Ali imajo mestni delavci, ki so pod "civil ser vice," pravico se pritožiti na civil service komisijo, ako se jim zd, da so bili brez vzroka odpuščeni od dela? Vprašujem zase in za svoje prijatelje.—M.L. Odgovor: Pod "civil service" imajo policisti in ognjegasci pravico v slučaju odslovljenja pritožiti se na civil service komisiji. Ta komisija po preiskavi in zaslišanju lahko dotičnega postavi nazaj v službo, če je bil brez vzroka odslovljen. V slučaju '"Vseh drugih mestnih delavcev, ki so pod "civil service," pa ni takih pravic, če je kdo odslovljen, lahko zahteva pismen vzrok odslovljenja in če ni z vzrokom zadovoljen, se lahko pritoži na direktorja, pod katerim je delal, ki ga mora za-slišati. če ga pa direktor odslovi po zaslišanju, potem se lahko pritoži na civil service komisijo, ki lahko preišče njegov slučaj, nima pa pravice postaviti ga nazaj na delo. Praktično torej odloči direktor, kdo bo delal v njegovem oddelku.' Vprašanje: Pred petimi let sem posodil denar mojemu prijatelju, v vsoti $450.00. Vča-sh mi je plačal kaj za obresti, ampak dolg še danes stoji. Ko sem ga precl kratkim tirjal, mi je rekel, da mu nič ne morem, ker nimam nobene note ali izjave za dolg. Mene zdaj skrbi in bi rad vedel, če ga lahko tožim in postavnim potom iztirjam ta dolg.—G.H. Odgovor: Nezapisani dolgovi se lahko tir jajo v šestih letih, potem je pa take dolgove nemogoče tir jati.- Torej vi imate' še čas. Lahko takoj vložite tožbo. Seveda vam bo treba nekakšnih dokazov posojila: ali priče ali pa potom bančnih knjižic itd. Potem vam bo sodni j a dala judgement in s tem lahko prisilite dolžnika, da vam plača. Opomba! Vse preveč je takih slučajev danes med našimi ljudmi. Pošteni sami, pa si mislijo, da so drugi tudi. Za vsak dolg je treba vzeti noto, saj nič ne škoduje in potem je nemogoče delati pomote. --o-- * S svetovnega potovanja se je vrnil v Ameriko Charlie Chaplin. —Največja prekmurska opekarna je ustavila obrat. Opekarna v Puconcih, last podjetnika Hartnerja v Murski Soboti, je največje podjetje v Prekmur-ju. V svojih obratih je zaposlovala okrog 200 delavcev. Zaradi pomanjkanja naročil pa je opekarna pred kratkim ustavila svoj obrat in odpustila delavce. Za Puconce in okolico je to prav hud udarec. —Strela je udarila v hišo. Te dni so bile v okolici Murske Sobote precejšnje nevihte z nalivi in močnim grmenjem. Med nevihto je udarila strela v hišo posestnice Verone Ciglerjeve v Borejcih in povzročila precejšno škodo. Strela je razdejala dimnik, poškodovala tudi streho, potem pa porušila in zažgala shrambo. K sreči se ni vžgala hiša in tudi človeških žrtev ni bilo, dasi so bili vsi stanovalci doma. -Nevaren požar. Nedavno okrog polnoči je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Aleksandra Počiča v Panovcih. Ker je bila stavba lesena, jo je ogenj na mah zajel in prešel tudi na sosednje zgradbe, ki so bile prav tako iz lesa. Požar je zavzel prav nevaren obseg in je začel ogražati poslopja sosedov v neposredni bližini. Nekaj trenutkov nato se je že vnelo gospodarsko poslopje soseda posestnika Novaka, kateremu je povzročil največ škode, ker je bil zavarovan le za malenkostno vsoto. Novaku je z gospodarskim poslopjem vred, v katerem se je nahajalo mnogo krme, zgorela tudi klet, kjer so se nahajali sodi razna živila. Le hitri pomoči požrtvovalnih gasilcev se je zahvaliti, da ni postal ogenj usoden za vso vas, ki ima mnogo lesenih zgradb. Vse okoliščine pričajo, da je bila na delu požigalčeva roka. —Večji požar pri Murski Soboti. Pred dnevi okrog polnoči je nastal ogenj pri posestniku Kocijanu Štefanu v Martjancih, ki mu je zgorelo obširno gospodarsko poslopje. Kljub gašenju številnih gasilnih društev ni bilo mogoče preprečiti, da se ogenj ne bi razširil na sosednja poslopja. Sosednji kravji in konjski hlev je kmalu zajel plamen, iskre so se vsule na kolarnico, odkoder se je požar razširil še na stanovanjsko hišo. Vse goreče stavbe razen gospodarskega poslopja so bile krite s slamo in zgrajene iz lesa. Le stanovanjsko hišo so delno rešili; pogorela je le streha- Z največjim rtaporom se je posrečilo rešiti živino iz hlevov, medtem ko sta gospodarsko orodje in krma postala žrtev plamenov. —Zet je ubil taščo. Pred leti se je priženil iz Trnja v Dolnjo Bistrico h Gyevekovim Peterec Jožko. V začetku sta bila v družini mir in soglasje. Počasi se je pa ta sloga izpremenila v stalne prepire. Neposrednji povod za usodni prepir je bil malenkosten. Zet Jožko je prišel domov in šel v kuhinjo, da poišče v peči jed. žena je bila tedaj na polju. Peterec je vzel zajemalko, a v tistem trenutku je priskočila tašča in mu jo vzela, češ: "Ta je moja, vzemi si svojo!" Beseda je dala besedo in prišlo je do spopada. Tašča je udarila zeta z zajemalko po roki, on pa jo je pričel tolči s pestjo, kamor je priletelo. Naposled jo je brcnil z nogo pod rebra, da je zletela v klet, padla na prag in se pobila na glavi. Jožko jo je še odnesel v posteljo, nato pa kar odšel od hiše. žena je potem izdihnila. Dogodek je tem bolj razburil vso okolico, ker je to že tretji primer nasilne smrti v kratkem času v črensovski župniji. Zadnji dogodek je zlasti žalosten zato, ker ima Peterec dva otroka in vsak čas pričakujejo še tretjega. Peterec se je sam javil orožništvu. -o- EARL DERR BIGGERS: KHAJCEVA PAPIGA a VESTI IZ DOMOVINE (Nadaljevanje z 2. strani) manjkalo. Toča je tudi že v nedeljo preje marsikje "rogovili-la." — V noči na Telovo je udarila strela v šolnovo hišo na Se-lih, ki je postala žrtev plamenov. —Visoko francosko odlikovanje našega obrtnika. Naš rojak podjetnik v Zagrebu g. J. Flerin, na Ilici 87, je dosegel s svojo razstavo ženskih in moških klobukov ter slamnikov na razstavi v Parizu zlato kolajno z diplomo. Odlikovanec je rodom iz Domžal, ki uživajo svetovni sloves zaradi svoje velike izurjenosti in ličnosti v klobučarski in slamni-carskil stroki. G. Janko Flerin je v mlajših letih delal v domačem kraju z očetom in bratom in so njegovi! izdelki, ki so dosegli na razstavi veliko francosko odlikovanje, ravno tako tudi zasluga njegovega brata Franca Flerina, dasiravno se glasi odlikovanje samo na njegovo ime, ker je bila tako označena tudi cela razstava. -o-- MALO IMAJO POSTAV Na otoku Isle of Man v Irskem morju imajo navado, da prebivalcem na 5. julija vsako leto prebero vse postave in paragrafe, ki so v veljavi. Ker imajo tako malo teh postav ali zakonov, da jih lahko prebero v enem dnevu, jih ljudstvo pač lahko izpolnjuje. PORABA PARFUMOV Stari Grki, Egipčani in Rimljani so bili znani, da so zelo mnogo izdali za razne dišave. Rabili so jih za obleko, pohištvo, živila, vina in v zdravilih. Rabili so jih pa seve največ na svojem telesu in sicer so rabili za vsak del telesa drugačne dišave. "Kje? Na katerem igrišču?" "Sodim, da je v Burlingamu?" je vzdihnil Bob v telefon. Pa — o sijajna, plava ženska! se je na tihem vzradostil Bob — je odgovorila tajnica: "Danes ne! S prijatelji je nekam odšel ! Več ni sporočil." "Hvala lepa!" je odleglo Bobu. "Moje obvestilo mu položite na mizo!" Odzvonil je. "Pre-neumno, oče je odšel igrat golf in nihče ne ve, kam." Madden je zaklel. "Ta stara prismoda! Naj bi se brigal rajši za svoj posel . . ." "Ampak, spoštovani gospod Madden--" "Golf, golf! Uničil je več zmožnih mož kakor žganje! Če bi se bil jaz klatil po športnih igriščih, bi ne bil to, kar sem danes. Ko bi imel vaš oče le trohico možganov. . ." "Sedaj mi je pa d o v o 1 j!" Ogorčen je planil Bob kvišku. Na mah se je spremenilo Mad-denovo obnašanje, "žal mi je —■ toda priznali boste, da je to bedasto. Danes sem hotel odriniti in niz moram le imeti." "Saj danes je še zgodaj! Bise ri lahko še pridejo." "U^am," je nasajeno renčal in mršil obrvi. "Takih traparij nisem vajen — pomnite to!" Jezen je trdo odšel. Bob je zamišljeno gledal za njim. Ta Madden, veliki P. J., lastnik tolikih milijonov, se trdovratno drži tega malega bisernega niza. Njegov oče ni več mlad; živi daleč od newyorske ga trga — kaj pa, če se je pri cenitvi niza preveč zaletel? Morda pa je bil izdatno več vreden, kakor je zahteval. In Madden sedaj hlepi, da ga dobi v roke, preden bi draguljar opazil svojo zmoto? Bob je leno zavil po verandi na dvorišče. Mrzla nočna sapa je utihnila in puščava je žarela kopeli solnčnega zlata. Na peščenem malem dvorišču je vrve-lo življenje. Tolste kokoši in prevzetni purani so se šopirili za žično ograjo. Z zanimanjem je gledal Bob gredico, polno rdečih, vabečih jagod, in opazoval na golih mladikah bombaževcev br-steče popje. čudovito, kaj vse v tej puščavi kali in raste! Vrnivši se na verando, je obstal, da bi se pozabaval s Tony-jem, ki je precej otožno sedel na drogu. "Hu la ma!" ga je nagovoril Bob. Tony ga je pogledal. "Sung kai jat bo!" je menil modro. "Da, to je res škoda," se je pošalil njegov človeški vis a vis. "Gee fung lowhop!" je tiho pristavil Tony. Bob je odšel dalje in premišljeval, kaj neki počenja Charlie Chan. Očitno je bilo, da se ravna Kitajec po tajnikovi prepovedi, ker ga ni bilo več videti pri ptiču. To je bilo umevno, ker so bila Thornova okna obrnjena v pati j. Da si prežene dolgčas, je vzel Bob v svoji sobi v roke knjigo. Malo pred poldnem je zaslišal z dvorišča nadušljivo sopihanje avtomobila. Izstopil je Will Hol-ley, vesel in živ. Eden mu je šel naproti v sprejemnico, da ga pozdravi. "Madden izdeluje s Thornom v njegovi sobi svoj intervju," je poročal. "Dotlej pa sedite!" Stopil je čisto blizu k njemu. "In mislite, prosim, na to, da nisem prinesel biserov! Svojega opravila pri Maddenu še nisem dokončal." časnikar ga je presenečen pogledal. "Tako, tako! Snoči sem menil, da je vse v najlepšem re- časnikov. "Tu, prinašam nekaj za, vas. Prava zakladnica znanosti in modrosti! Najnovejša številka 'Eldorado Times,' tiskarsko črnilo je še sveže. Čitajte o velikem potovanju Louie j a Wonga v risco." Bob se je s svojim čtivom — osem majhnih strani, drobno tiskanih s poročili in oglasi vsake vrste — vrnil na svoj stol. Vam je Madden že pokazal svojo zbirko orožja?" Holley je stopil k steni, na kateri so bili razstavljeni razni predmeti. "Ta zbirka je zanimiva, toda prašna. Bržčas se j^ Louie Wong v svojem praznoverju ba,l, dotikati se je. Skoraj vsako orožje ima svojo zgodbo. Poglejte, nad vsakim visi popisan listek. 'Darilo Rolpha Taylora,' 'Darilo Arthu-ra Tigmana' . . . Toda zvezda zbirke .. ." Holleyeve oči so iska-e. — "Najlepšega ni tukaj!" "Samokresa manjka?" je počasi vprašal Bob. "Zdi se mi. Tistega, ki ga je daroval Bill Hart, filmski režiser." časnikar je pokazal s prstom na prazen prostor na steni. "Tamle je visel." iBob ga jd trdo prijel za rokav. "Trenotek!" je dejal s ti-tih in razburjenim glasom. "Orožja ni, pa listka z besedilom tudi — ne. Lahko vidite še odtiske žebljičkov." "čemu pa se razburjate?" Eden je potegnil s prstom po praznini na steni. "Tukajvkjer je bil pritrjen listič, ni prahu. Kaj to pomeni? Da je bil samokres Billa Hartsa odstranjen šele pred kratkim. . ." "Dragi dečko, kaj pa prav za prav mislite?" "Tiho!" je posvaril Bob. Vrata so se odprla. Vstopila sta Maden in Thorn. Kratek hip je milijonar oba pozorno motril. "Dobro jutro, gospod Holley!" je zatrobental. "Tu vam prinašam intervju. V New York ga boste brzojavili, kajne?" "Da. Davi sem vprašal svojega prijatelja. To bo zanj silno veselje!" "No, no — saj ne bo nič takega, kar bi svet na glavo postavilo. Upam, da pristavite, kje ste ga prejeli. To bo nekoliko ohladilo ljubosumje vaših tovarišev, ki sem jih v New Yorku tolikokrat odklonil. Sami mojih besedi menda ne boste spreminjali?" "Niti pičice!" je zagotavljal urednik. "Sedaj pa moram s svojim dragocenim zakladom brž nazaj v mesto. Odkritosrčno in iskreno se zahvaljujem, gospod Madden!" "Le nikarte preveč, vi junak peresa. Veseli me, da sem vam mogel ustreči!" Bob je spremil prijatelja na dvorišče. "Zdi se mi, da vam nekaj roji po glavi, ker manjka tisto orožje?" mu je šepnil časnikar. Hm — loteva se me občutek, kakor da bi se bilo pred kratkim zgodilo na tej farmi nekaj tem- mlado dekle neprijazno pogledal. Redkim moškim bi se bilo kaj takega posrečilo ; toda ta suhec v modri suknji je bil menda že tak čudak. "Thorn," je velel Bob, "ta mlada gospodična bi rada govorila z gospodom Maddenom." "Imam njegovo pismo," je rezko dopolnila Pavla, "pismo, v katerem mi dovoljuje, da smem na farmi napraviti nekaj filmskih posnetkov. Saj se morda spominjate— bila sem tukaj že zadnjo sredo zvečer." "Spominjam se," se je glasil čemerni odgovor. "In zelo obžalujem, da vas gospod Madden ne more sprejeti. Naročil mi je posebej, naj vas obvestim, da je žal prisiljen preklicati ono dovoljenje." "Rada bi to cula iz ust gospoda Maddena samega!" Pavline oči so se zasvetile kakor jeklo. "Ponavljam: On noče imeti s tem nobenega opravka!" je vztrajal tajnik. Dekle je sedlo. "Povejte gospodu Maddenu, da je njegova rancha prekrasna. Povejte mu tudi, da sedim na stolu v njegovi sobi in da bom tu vsekakor sedela dotlej, dokler se mu ne bo zljubilo z menoj govoriti!" Razkačen radi te ženske trme, se je Thorn brez besede pobral. "Hudirja, se pa moško postavite!" se je veselo smejal Eden. "To je moja častilakomnost! Vendar ne bom prenašala, da bi me takale podrejena duša metala iz hiše!" Bobneče renčanje je naznanjalo, da prihaja gospodar. "Ja, kaj pa vendar to pomeni. . ." "Gospod Madden!" čedna obiskovalka se mu je žarko nasmehnila. "Saj sem vedela, da me vi ne zavrnete. Svojega lastnega pisma, ki ste mi ga pisali iz San Frančiška, vendar ne boste postavili na laž ?" Madden je vzel pismo ter ga obračal na vse strani. "Da, da seveda. Toda obžalujem, gospodična Wendell, da se je odtlej marsikaj dogodilo, popolnoma sem zaposlen z nujnim delom ... Kratko, Če bi se sedaj natepli na mojo rancho filmski ljudje, bi me to strašno motilo. Res zelo obžalujem, toda . . ." Smehljaj je izginil z ljubkega dekličinega obraza. "Vgš preklic je zame grozna blamaža v očeh moje družbe. Sporočila sem jim, da je vse dogovorjeno." ''Nekoliko lahkomiselno ste se prenaglili, . ." "Kako neki? Imela sem P. J. Maddenovo obljubo. Bila sem morda nespametna, toda verjela sem, da taka oseba zasluži neomajno zaupanje." Finančniku je postalo neprijetno. "Da ... jaz ... hm .. . seveda nikdar ne prelomim besede. Kdaj pa pripeljete svoje ljudi?" "Za, ponedeljek je vse pripravljeno . . ." (Dalje prihodnjič) o Jajca — 3 cente ducat Jajca so se prodajala po 3 cente ducat — pred 100. leti v Clevelandu, kot je razvidno iz starih zapiskov nekega hotela. Tudi ostale cene so zanimive, da vidimo, kako poceni so živeli stari Clevelandčani: surovo maslo je bilo 8 centov funt, piščanci 12 za $1.00, prešičevo meso 3 cente funt, slanina 4 cente, koruza 25c bušelj, kava 16 centov funt, sladkor 12 centov, ta je bil drag v onih časih, 100 procentov dražji kot danes. Bušelj pšenice je bil 66 centov več kot danes. In plače so bile tedaj po $1.00 na dan, danes so pa — pod ničlo! ' $7,000,000 je potrošila republikanska stranka v štirih letih. MALI OGLASI V najem se da stanovanje kaki pošteni družini. Stanovanje ima štiri velike sobe,- kopališče in spodnje prostore. Cena je zmerna. Za nadaljna pojasnila se obrnite na lastnika hiše, ki stanuje na 723 E. 160th St., kjer se nahaja stanovanje. (148) V na jem se da hiša, obstoječa s štirih sob in stanovanje dveh sob ter tudi dve opremljeni spalni sobi z rabo kuhinje. Vprašajte na 907 E. 67th St. (149) Iz urada društva Carniola Tent št. 1288, T. M. Naznanjam, vsem članom društva Carniola Tent št. 1288 T. M., da se bo vršila redna društvena seja v nedeljo, 26. junija, v navadnih prostorih. Apeliram na, vse člane društva, da se te seje udeležite polnoštevilno. Iz glavnega urada sem dobil večje število čekov za dividende članom, iste bom na seji oddal. V soboto, 25. junija bom pobiral društveni asesment. Prošeni so vsi člani, da to naznanilo vpo-števate. S sobratskim pozdravom—John Tavčar, tajnik. (147) kesneje!" ga je Ralph William, iz Orcgona, levo, George De Keim iz Neiv Jersey, desno in sedeči je Everett Sanders, vsi trije so glavni odborniki republikanskega narodnega odbora, ''imenovani na zadnji republikanski konvenciji v Chicagu. du. Mislite li. "Kesneje — prekinil Bob. "Popoldne morda pridem v mesto." Začel je glasneje. "Veseli me, da ste prišli j— postajalo mi je že dolgčas." 1 Holley mu je ponudil nekaj nega! Toda rajši pojdite sedaj! Madden namreč ne sme opaziti najinega iskrenega tovarištva. Popoldne vas, kakor rečeno, ob-iščem." Holley je skočil v voz. "Tedaj na veselo svidenje!" Ko je Bob si trpkim občutkom osamelosti gledal za vozilom, ki se je oddaljevalo, je trenotno v prašni dalji zapazil rjavo piko, ki se je naglo bližala. In glej — v nenadno njegovo veselje se je brzonoga pičica izpremenila v ličen majhen avto, ki je kmalu nato pod krepkim vodstvom Pavle Wendell v korajžnem zaletu zavil na dvorišče. "Lepo dobro jutro!" je pozdravljal Bob svojo znanko iz kavarne "Oaza." "Sem se že bal, da vas ne bo." "žal, sem zaspala!" je veselo odvrnila. "To se mi v tem puščavskem kraju večkrat dogodi. Ste se kaj brigali za ta zrak? Ljudje, ki nekaj razumejo o teh rečeh, pravijo, da je kakor vino! Kako pa kaj Madden. Ali je tukaj ?" "Res — vi ima'te prošnjo. Le kar vstopite!" DNEVNE VESTI Lindberghov dom v temi na rojstni dan Englewood, New Jersey, 21. junija. Jutri bi bil sinček Lind-bergha dve leti star, ako bi bil pri življenju. Toda zibeljka otroka, iz katere je bil ugrabljen, stoji prazna in samotna v isti sobi, iz katerega so otroka odnesli. Njegova mati, ki se bliža rojstvu drugega otroka, se je preselila k svoji materi, Mrs. Dwight Morrow v tem mestu. Posestvo Lindbergha je j ako samotno. Celo policija je zapustila bivališče. Lindbergh sam le nerad gre v hišo in raje stanuje pri materi svoje žene. Mestni delavci v Chicagi zaštrajkali Chicago, 21. junija. Pobiranje odpadov in smeti v mestu Chicago je bilo danes ustavljeno, ko je odšlo 2300 neplačanih mestnih delavcev na štrajk, ker niso dobili že 9 tednov nobenega plačila, * Cena nemškim bondom se je V najem se da 5 velikih lepih in svetlih sob, toilet, posebna klet, veliko dvorišče. Cena samo $16.00. Stanovanje je na 7002 Becker Ct., med St. Clair in Superior Ave. Tel. EDdy 7612-R., ali lastnik na 9607 Parmelee Ave. (148) Stanovanje obstoječe iz treh sob se da v najem. Kopališče. 1187 E. 61st St. (148) Naprodaj je ledenica, skoraj nova, železna. Odda se apartment stanovanje, obstoječe iz 4 sob, kopalnica, gorka voda. 736 E. 93rd St. blizu St. Clair Ave. in Gordon parka; rent $25.00. Odda se stanovanj«* 5 sob, kopališče ; rent $20.00. Za vse to vprašajte na 7215 Myron Ave. (148) Proda se dobro ohranjeno pohištvo, okrogla miza in 4 stoli, zofa, visoka omara za obleko, omara s predali in ogledalom, postelja, pre-Droga 9x12, električni čistilec, radio, Sonora gramofon in plošče, peč za gorkoto na plin, kuhinjska peč na plin in premog, kuhinjska miza in dva stola, ledenica, pralni stroj, šivalni stroj in več drugih predmetov ter nekaj orodja za karpenterje. 1188 E. 61st St. zadej, 2. nadstropje, vrata št. 8. (149) LED IN PREMOG TOČNA POSTRE«r»A JOSEPH KERN SLOVENSKI RAlVAfcAI.EC! LEDU IN PUISMOGA 1194 E. 187th St Pokličite) KEnmore «J»1 m |»| |M| M |ml III M y up'-y M M M m IU|' ■Mr«»'«|) IlO , Thorn, ki je bil sam v sobi, je na borzi močno dvignila. (FLEE^^ PERRY'S SERVICE STATION 6619 St. Clair Ave. XX XXXXX X XXXXX XX XXXXXXXX XX3 ki je umrl 22. junija, 1929 Žalujoči ostali, Cleveland, O., 22. junija, 1932 KATEREGA PRIREDI društvo Mir št. 142 S. N. P. Jednote PIKNIK SE VRŠI NA PINTARJEVIH FARMAH Društo Mir je bilo in je pripravljeno napraviti veliko zabave in veselja na pikniku vsem navzočim. Na tem pikniku se bo vrtelo kolo (pa še kako) in vsak navzočih bo imel priliko dobiti košaro polno kave, sladkorja in sadja. Igrala bo godba trio: Jane Paul i harmoniko, Frank Ovanin banjo in Tony Sernel saksofon. Odbor skrbi, da bo vse v najboljšem redu. Prijazno vas vabi ODBOR A. ACHLEITNER Za "Ameriško Domovino" priredil M. U. >0,j}q pr^žujem. Saj zameril ter da bo s tem doktorju | prinaša'služba češče kaj zanimi-Gričlarju pot v grad zanaprej vih spreip0mf>> Jn.žato še enkrat zaprta. Medtem ko je zatem prisrčna hiila,' da,fte se me za Lina pripravljala sprejemnice, pisma so bila namreč vsa priporočena, je vstopil v poštni urad Ivan. že ko ga je ugledala skozi okno, ji je pričelo srce hitreje biti. Ko pa je vstopil, ji je kri šinila v lica. Komaj je dejala običajni "naprej," tako se ji je glas tresel razburjenja. "Dobro jutro, gospodična Lina! Vedno marljivi! Kako se počutite?" je dejal Ivan zadovoljno. Lina je vstala, zardela ter se nekako jecljaje zahvalila za po Božič domislili! Zelo drago mi je bilo v tej samoti in, baš na božični večer." "Zelo me veseli, gospodična Lina!" "Čudim se le, kako ste se me spomnili baš na ta večer?" "Vidite, gospodična, stvar je prav posebna. V moji domači hiši ne napravljajo jaslic ali drevesca, kakor je to navada dru god. Vsakdo dobi kupček orehov in suhega sadja ter mede-njak. Jaz sem dobil samo mede-njak. In ko sem prišel' z njim v slani božični dar. Ivan pa se svojo sobo, sem se domislil, kako je branil: "Saj ni vredno, orne njati!" "Ampak razveselilo me je vse-' eno v moji zapuščenosti." Ivan je obstal. V njenem gla su je vendar toli resničnega občutka, mehkobe, da mora gani ti njegovo srce. Ivan je kot hribovec vedel, da ima rezanje me denjakov za Božič svoj poseben pomen. Navadno so dekleta povabila svoje izvoljence, da so jih skupno rezali. Ivan pa vsekakor ni mislil na ta običaj, vsled če sar ga je prisrčna zahvala pre senetila. Hitro je pogledal Lini v obraz. Dekle je ljubko po rdečelo in se zaman trudilo, da prikrije svoja notranja čuvst va. Vsekakor je to obnašanje dokazovalo, da ni mladi doktor Gričar osamljeni ekspeditorici vsakdanja prikazen. Trenutno pa je ugledal Ivan v svojem du hu drugo postavo, a z njo tudi bodočnost. Lina, se je rešila iz svojega mučnega položaja s tem, da je omenila, da je prispelo za doktorja Gričarja neko priporo čeno pismo. "Zame?" je začudeno vprašal Ivan. "Tu, gospod doktor! Prosim podpišite!" Ob pogledu na pečat "C. Kr. Deželna sodnija" je Ivan obstal ter Radovedno odprl zavitek. In nehote je vzkliknil glasno: "O joj! Poziv pred sodišče!" "Mar vam je to neprijetno?" je vprašala Lina s posebnim na menom. Ivan pa je le dejal, da je po zvan kot. izvedenec v zadevi An ton-Silvester. "Saj res! Radi razstreljene roke! Zato so prejeli tudi ostali pozive!" "Tako? Kdo pa še?" "To pa je uradna tajnost, gospod doktor!" se je zasmejala Lina. "Nu, da, ko ste pa že del te tajnosti izdali, mi lahko poveste, dali je pozvan tudi baron kot zakupnik lova." Linai si ni upala povedati naravnost, pač pa je dejala: "Gospoda se bosta že videla pred sod-nijo, menim!" "Tedaj tudi on! Hm, to je ne-1 prijetno! Vendar pa moram jaz storiti svojo dolžnost in poveda-1 ti resnico." "Tedaj bo Anton vsekakor ob-1 sojen? Saj je streljal, kakor pripovedujejo, z neko posebno | kroglo." "Seveda! Prepričan sem, dal ne bo moja izpoved ugajala gospodu baronu. Pač ne morem sva onega dne skup šla v Jezer ko vas in tedaj . . "Tedaj ste mi poslali svoje božično darilo! "Zopet je Lina ljubko zarudela, z lic ji je žare lo veselje, že je hotel Ivan pri viti dekleta k sebi, dejati ji slad- orožniškega poročila, je bila pre-čitana obdolžba proti Silvestru in sicer radi poskušenega umora in kraje v lovskem revirju. Tate obtožbe Silvester ni pričakoval. Prepričan je bil, da bo Anon sedel "na klopi" in sicer, radi ekspanzivne krogle. Silvester je tudi brez daljnega nato priznal, da je nameril puško na Antona. Senat je pričel obravnavati nato drugi slučaj. Po novem zaslišanju obeh obtožencev, je sodišče ugotovilo, da je ravnal Anton v silobranu. Vendar pa je streljal napadenec v tem slučaju kroglo, ki se je po mnenju izvedencev morala kaj razločevati od navadne, vsaj po učinku, ki ga je imela. Nato je bil zaslišan doktor Gričar. čim je stopil naprej, ga je baron svareče pogledal. Doktor Gričar pa je o slučaju jasno in natančno poročal ter pripomnil, da so morale biti pne povzročene na (vsak način po eksparizivnj krogli, t. ,j. po taki, ki je imela v sebi drug; boj, tako da se' je razletela v rani sami, ker je roka bila popolnoma zdrobljena in so bila ranjena tudi prsa. Nadlovec Anton je pri zaslišanju izjavil, da je prišla dotična krogla le po nesrečnem naključju v cev puške, a ne namenoma. Obžaluje žalostno naključje in prosi, naj bi ga vsled tega ne kaznovali. Streljal pa je v resničnem silobranu. Za lovcem je bil zaslišan baron, dali kot lastnik lova sam strelja z ekspanzivnimi kroglami, in če jih tudi daje svojemu osobju. Baron je hitel zagotoviti, da smatra take krogle proti lovski časti, poleg tega pa taka krogla žival tako raztrga, da je skoro neužitna, kje da bi se jo dalo nato prodati. Tudi mora zanikati, da bi take krogle dajal svojemu osobju. Nadlovec Anton je postal nekoliko nemiren in to je zapazil ko besedo, ko je nakrat obrnil I državni pravdnik. pogled na rumen zavitek, v katerem je bil poziv pred sodišče. V trenutku so ga minili nežni občutki. Skoro hladno se je poslovil in odšel. Razočarana Lina pa je zopet sedla za mizo. Pred kazenskim senatom deželnega sodišča so bili zbrani povabljenci iz Jezerske vas. Temno je gledal pred se nadlovec Anton, hladno rezerviran je bil baron, ki je komaj odvrnil Ivanov pozdrav, preplašen je bil enoroki Silvester, službeno ponosen Anzelgruber. Nekakega občutka neprijetnosti se Ivan ni mogel otresti. Vsa. zadeva mu je bila že vnaprej neprijetna. Sodniki in pisarji so že bili na svojih mestih, ravno tako tudi državni pravdnik. Antonu je pre-skrbel baron odvetnika. Po re-šenju formalnosti in čitanju že je mislil baron, da je rešen, ko ga je nenadoma presenetilo vprašanje senata: "Gospod baron, kje se take krogle kupujejo?" "Ako se ne motim, jih lahko dobite na Dunaju." Tedaj pa se je zaletel Anton; "Naše se iz Gradca.*' ' Po bliskovito je zahteval državni pravdnik, da se ta izjava vpiše v zapisnik. Tudi sodniki so si jo zapisovali. Miren je ostal le predsednik senata ter razlagal Antonov medklic in ga logično uporabljal za nadaljnje izpraševanje. Baron je zašel v nekako zadrego. Priznati je moral, da je kupil take naboje v Gradcu, da jih je lastnoročno naročal in tudi dajal svojim uslužbencem. "S kakim namenom?" je hotel vedeti predsednik. Da pogode v gotovih slučajih z gotovostjo divjačino, predvsem gamze, "je odvrnil baron. "Vaša sedanja izjava je v nasprotju s prejšnjo, ko ste trdili, da vam lovska čast ne dopušča streljati s takimi kroglami." Baron se je ugriznil v ustnice, ker se je dal tako zlahka ujeti. Sedaj so zopet poklicali Antona. "Koliko ekspanzivnih nabojev vam je gospod baron dal posled njič?" "I, kak ducat." "čemu ste rabili te krogle?" "Nu, kar je s tako kroglo po-godeno, gotovo obleži." "Tudi kak divji lovec?" "Seveda, ako ni tako neumno obstreljen, kakor je bil Silvester." "Tedaj je bil Silvester slabo zadet?" Anton je instinktivno molčal. "Kaj je dejal vaš delodajalec, ko je čul o slučaju s Silvestrom?" "Kaj je dejal gospod baron? Zmerjal me je." "Zakaj ?" "Ker sem tako slabo opravil." "Kaj menite s tem?" "Ker sem slabo zadel." "Tedaj želi gospod baron, da zadenete divjega lovca, v slučaju, da se zoperstavlja, "boljše?" "To želi vsakdo! Name in na moje tovariše preži neprestano smrt. Ako kakega lumpa zasačimo in če nameri takoj puško, potem tudi nam ne sme nihče zameriti, ako naša puška poči." "Kaj bi se zgodilo divjemu lovcu, ako ga na primer taka krogla pogodi sredi prs?" "Prav lepo ga raznese," se je nepremišljeno posmehljal Anton. Predsednik ga je radi smejanja ukoril in vprašal dalje: "Koliko ekspanzivnih krogel pa nosite navadno s seboj?" "Kakor je." "Kaj menite s tem?" "Zavisi pač od revirja." "Kako naj to razumemo?" "Hm, vsak revir ni enako ne varen." "Menite z obzirom na divje lovce?" '"Da." ''Mar je revir, v katerem ste zasačili Silvestra jako nevaren?' "Mislim, da je. že štirikrat so name stteljali, dvakrat od zadaj Ampak, 'hvala Bogu, lumpi sla bo streljajo!" "Ko se podaste v jako nevarne revirje, tedaj izrečno jemlje te s seboj ekspanzivne naboje Baron je spoznal nevarnos tega vprašanja in se je hote vmešati. Predsednik pa mu to takoj zabranil. Sedaj pa hotel Anton zopet vse tajiti trdil, da on ničesar ne ve. (Dalje prihodnjič) THE OLD HOME TOWN Registered U S. Patent Office By STANLEY DOMT TOUCH THAT EGQ, JEFF - HE HAS ONE EYE OPEN---- l WONDERED WHY HE LAID THERE r ^ SO QUIET FOR ^ ^—i AN HOUT5! SLEIGHS FOR. HIRE IN SEASON e '. __ Central Press 25 " "THE BOYS AT THE LIVERY STABLE ARf: CONVINCED* NoVJ "WAT ED V\/UR