41» številka»
Maribet, due 25. maja 1917.
Letnik XX
:«P
fissiisa listu« ~
, , KW—
hates , . j m j'-
i beta , ,	, MO
to, . ,	, !•—
&v«trf|e: ——
!i* *$0
15'-
St«vilk#
vMfc«. 1Ö vfssarfsv. -
STRAŽA
■_ '	m
m
I** »pravulštvos Maribor ®»5»#ffiSsa s»!?«®. S,,— Telefon it«J.
Neodvisen političen list zb slovensko ljudstvo. I
Z, «redMiiftvtt» M n«r« vsak d«a «41 •*»—'«1. ar« d«p®fc!SW&.
Avdijenee pri cesarja«
Dfunaj, 22. maja.
Senzacija včerajšnjega dne v dunajskih političnih krogih je bila avdijenca parlamentarcev pri cesarju. Vsi klubi, razen Poljakov in nemških socialdemokratov, so bili povabljeni, da odpošljejo svoje zastopnike k vladarju, ki je izrazil željo, da jih osebno spozna in sliši njihovja mnenja.
Vsi, ki so bili pri cesarju, so bili edini v hvali, kako izredno plemenitega in ljubeznjivega značaja je mladi vladar. Ne zapira ne svojih vrat, ne svojega sroa, da sliši glas svojih narodov. Sedaj, ko je demokratični val tako mogočen, je posebna milost božje Previdnosti, da je Avstriji naklonila vladarja, ki je, varujoč svoje vladarsko stališče, poln ljubezni do vseh ljudskih slojev in ne mara, da bi se med /njim in ljudstvom dvigal neprestopen zid.
Ljudje v Laksenburgu pripovedujejo, da se cesar na svojih sprehodih zmeni za vsakega človeka, ter ž njim govori o njegovih razmerah. iTudi najpri-prostejšega delavca, tudi bornega hlapca, nagovori cesar ravno tako milostno, kakor vsakega generala, ter posluša njegova izvajanja. Nihče mu/ ni prenizek, nihče premalo lepo oblečen,, /da bi se ž njim najprijaznejše ne razgovarjal. Tako cesar veliko, veliko več in marsikaj izv8. Česar mu tudi učeni ministri ne morejo povedati. Spoznava ljudstvo, njegove želje in njegovo trpljenje. Za to je tudi umevno, da si cesar z vsem srcem želi konec vojske, da si želi mir in-da se oprijema vsake niti, ki bi mogla, držati do miru.
Kakor slišimo, so imeli jugoslovanski politiki priliko cesarju razložiti svoje najvažnejše želje.
Dunaj, 23. maja.
Ministrski predsednik grof Clam-Martinic je zopet pokazal, da je njegova smer nemška, in?kar se uajä tiče, Jugoslovanom nasprotna. Med novoimenovanimi člani gosposke zbornice najdemo pač predsednika dirkalskega društva v Badnu, najdemo neznane plemenitaše, bogate bankirje in tovarnarje, najdemo barona, Rotšilda in glavnega urednika židovskega glasila „Neue Freie Presse“ Benedikta, a nobenega zastopnika ‘Slovencev in Hrvatov. Kajti dr. Karlin ni
T T O ril 131	'
Jlj JL JL Jm4 JOk»«
Maksim Gorki o vojski kot vzgojiteljici»
-Ogrski huzarski nadporočnik dr. Sandor Szilard, po poklicu odvetnik v Nagyhaimany, komitat Arad na Ogrskem, je bil kot invalid izmenjan in se |e vrnil iz ruskega vjotriištva.
Dr. Szilard je sedaj priobčil svoj zanimiv sestanek s slovečim ruskim pesnikom Maksimom Gorki, o katerem se je nedavno reklo, da bo baje vstopil kot minister za lepe umetnosti v začiniš n o rusko vlado.
fOdkar traja svetovna vojska, se je Gorki javno J priznaval za nasprotnika vojske in za prvoboritelja za spravo med narodi, tako da ima ruska mirovna stranka v njem svojo močno oporo.
Ruski sanitejci so našli na bojišču nadporočnika dr. Szilarda z zdrobljenima nogalma, so ga pobrali in ga spravili v neko vojaško bolnišnico v Moskvi, kjer je ležal prve tri dni v popolni nezavesti. Ko je zopet prišel k zavesti, je sedel ob njegovi postelji mož, oblečen kot vojaški zdravnik z dolgimi in Črnimi, po ruski šegi nazaj počesanimi velikimi lasi, bolestno-milih oči.
Kakor so ranjenemu častniku dr. Szilardu pozneje povedali, se ta vojaški zdravnik skozi tri dni in noči ni ločil od bolnikove,, postelje. T,udi vsakejga
poklican kot Slovenec, ampak kot tržaški škof, in NArdelli ne kot Hrvat, ampak kot bivši dalmatinski namestnik. Mi Slovenci posebej nimamo sedaj, odkar' je umrl pl. Detela, v gosposki zbornici sploh, nobenega zastopnika. Tako prijazno in {naklonjeno nam je ministrstvo Clam-Martinic! Imenov&nja v gosposko zbojrnico se popolnoma strinjajo z drugimi dosedanjimi ukrepi Clamovimi: z nemškimi ministri, z nameravanimi oktroaji in s tesno zvezo z Nationalverban-dom.
V poučenih političnih krogih se pripoveduje, da bo že drugi dan po otvoritvi državnega zbora, torej dne 31. maja, cesar povabil poslance v dvor, da govori prestolni govor. Na ustavo cesar še ne bo prisegel, ker si ministrstvo hoče držati odprto možnost za spremembe v ustavi. Tako bo avstrijski državni zbor postavljen pred dejstvo: da bode Ogrska imela ustavo, na katero je vladar prisegel, Avstrija pa ne. To je znamenje, da je treba avstrijskim Slovanom biti pred Clam-Martinicem zelo na straži, kajti z Wolfom vred še vedno ni opustil misli na oktroaje. To je sicer zopet velikanska koncesija za Nemce, a dvomimo, da bo Clama tako postopanje rešilo. Avstrija potrebuje sedaj mož, ki so naklonjeni vsem narodom in čas in Časovne razmere so navadno močnejše, kakor posamezniki, ki so se enostransko zagrizli v kako omiljeno jim idejo.
Včeraj, dne 22. t. m., so bili voditelji Hrvat-sko-slovenskega kluba povabljeni k ministrskemu predsedniku, Iz njih krogov izvemo, da Clatm-Marti-nic Še vedno odkrito obžaluje, d a s e m u oktroaji niso po sre čili. Skušal bo izvesti drugim potom načrt, ki ga je hotel izvršiti z okroaji. Hrvatsko-slovenski klub še sicer ni sklepal o svojem razmjer ju do ministrstva, a njegovo stališče je po Clamovib izjavah pač že precej jasno. Za Jugoslovane nima ministrski predsednik drugega nego prijazno besedo, da uvažuje pomen jugoslovanskega vprašanja, kar so do sedaj dosledno še vsi ministrski predsedniki storili. Uvažavali so jugoslovansko vprašanje, storili pa nič.
Hrvatsko-slovenski zaupniki niso zamudili povedati ministrskemu predsedniku, kako težko jim je posebno v sedanjih časih podsistemom, ki jim je vse drugo n e p rij a z e n. Zagotovila, da bo temu drugače, od ministrskega predsednika irDs rrdp-
naslednjega dne je ta „zdravnik“ prišel v bolniško dvorano, je tamkaj opravil molitev, katero je z njim vred molilo pet tamkaj se nahajajočih ranjenih ruskih.častnikov. Opravljena molitev je vse navzoče globoko ganila.
Nadzdravnik bolnišnice je. naznanil ranjenemu ogrskemu nadporočniku dr. Szilardu, da je to molitev zložil omenjeni ljubeznjivi zdravnik sam. Prestavil mu jo je v francoščino.
Molitev je bila zložena za vse ranjence brez razlike narodnosti in je končala z besedami: „.Nesrečni so vsi bratje.“ Nadzdravnik je prista|vil: „Ali ne veste, kdo je naš častni zdravnik? Niste li nikdar še slišali o Maksimu Gorki?“
Nadporočnik dr. Szilard je prosil nato, da se ga predstavi Gorkemu. Pesnik Gorki je sedel ob rob Szilardove postelje in : nadzdravnik je bil Za njunega tolmača.
Gorki ‘ je rekel:	„V tem času, ko se ni nihče
več ba.l Boga, se je naenkrat iz pozabljenosti. pojavil vojni Bog. Sedaj je vse poteptano v prah, kultura,
• poklici, literatura, umetnost, gospodarstvo, socialno, politika. Kakor si Judje v času velikega posta zakrijejo glave, da bi v temi videli Boga, tako ne vidi sedaj vsa Evropa, moški, ženske in otroci, ničeš/ar drugega, kakor vojsko. Toda ta vojni bog je odrefšenik ne za nas, kojih srca krvavijo, ampak za naše otroke v bližnjem Času, katere bo vzgojeval k popolnoma
drugim nazorom in čednostim. Naše delo in naše pe-snikovanje, vse ni bilo tako, kakor, bi moralo biti. Manjkalo je ljubezni do bližnjega. Sedafi se pa bodo vsa ljudstva, sprijaznila vsled skupnega trpljenji. 'To vem sigurno. Verujem v bližajočo se časovno dobo
bili.
Štajerski in koroški Slovenci!
Geslo „Nova Avstrija“ in ,„Prenovljenje Avstrije“ prešinja vse rodoljubne in domorodne kroge. Obmejni Slovenci smo že spočetka pozdravljali vsako misel in vsak načrt, ki bi dovedel do drugih razmer v širji domovini. Nikdar se tudi nismo bali, da bi bilo mogoče preustrojiti Avstrijo po zahtevah vsenemš-kih politikov; zakaj ti krogi bi spravili državo, ki sestoji iz toliko narodov, s svojimi načrti do propada.
Previdni državniki in, zlasti najvišja mesta so uvideli takoj, kaj nam preti, če bi se uresničile pretirane zahteve peščice vsenemških poslancev in štajerskih ter koroških renegatov. Vdejstvitev teh zahtev ravno v tem trenutku bi bila usodepolna, to mora priznati vsak Avstrijec. Pomisliti moramo, da so se stavile zahteve ravno v Času, ko so naši nasprotniki najbolj kričali v svet, da se borijo za prostost in svobodo vseh naših narodov, ko je izbruhnila na Ruskem revolucija z namenom, da uvede v državi jed-nakopravnost stanov, ko je sam nemški cesar Viljem povzročil, da je odpravljen zakon glede porabe ne-nemškega jezika ,v društvih, zakon glede jezuitov in da se za Pruse razširi volilna pravica. V tej dobi bi se naj po zahtevi Vsenemcev in naših renegatov v Avstriji, ki sestoji iz toliko nenemških narodov kakor nobena država, potisnili ob steno vsi nenemški narodi!	v
Nismo nikdar pričakovali, da bi bilo mogoče izvesti te naklepe; zato smo tudi vedno mirili slovensko ljudstvo, da se ne vznemirja po raznih nemških glasilih in ohrani mirno kri. Prepričani srnjo, da mora zares priti do j„Nove Avstrije“, toda čisto v drugem smislu. Preustrojitev se mora izvršiti tako radikalno. da bodo narodi docela ločeni med seboj v vseh zadevah, ki dovedejo lahko do prepirov. Vse točie, ki dajajo na Štajerskem in Koroškem povoda za narodnostni boj, se morajo zbrati in v upravi in šolstvu postaviti v docela ločene kroge, slovenske in nemške, tako da težnje Slovencev nikakor ne dotikajo teženj Nemcev. Vsak narod naj oskrbuje svoje gospo-
bratstva tako trdno, kakor v Boga.“
Po teh kakor prisegajoče izgovorjenih besedah se je Maksim Gorki priklonil nad težko ranjenim avstrijskim častnikom, ga, poljubil in odšel. Dr. Szilard ga potem ni videl nikdar več. Po preteku treh dni mu je pa prinesla usmiljena sestra lepo vezano knjigo, spisano v ruskem jeziku — bil je Gorkijev roman „Mati“, katerega je sam Gorki označil kakor svojo najljubkejšo pesnitev.
Na prvem listu je bilo zapisano v ruskih črkah Gorkovb ime, na drugem listu so pa bile zapisane sledeče besede, katere je Gorki lastnoročno zapisal: „Svojemu ubogemu .ranjenemu ogrskemu bratu, huzarskemu nadporočniku v tretji sobi, peta postelj.“
Ob koncu knjige je Gorki lastnoročno zapisal sledečo prošnjo očenaša:	„Pridi k nam Tvoje kral-
jestvo.“
Padlemu tovarišu!
(V spomir enoletnemu prostovoljcu-desetniku Pavlu Pestevšek, doma tz Slivnice pri 'Mariboru, zapisal Ferdo Primec.)
Zelo me je zabolela vest, ko sem zvedel, da, si dal svoje mlado, nadepolno življenje v zvestem izpolnjevanju domovinske dolžnosti v boju proti zahrbtnemu sovražniku. Zadela Te je granata dednega, sovražnika \ in njenim posledicam si podlegel v vogaški bolnišnici v Proseku pri Trstu.
Ne mine trenutek, ko ne bi zmislil s solzami v očeh na Te, dragi Pavel. Spomnim se, ko sva se še
Iwstvo! Do te delitve medsebojnih teženj mora priti, A» hoiemo z an apr ej mirno med seboj živeti, kar bo ■ujno potrebno po vojski, ker bodemo morali vsi narodi delovati skupno le za zboljšanje gospodarskih razmer*
Naše mnenje je, da je mogoče tudi na Štajerskem in (Koroškem priti do miru obeh narodnosti. Pre-rojenje Avstrije se mora izvršiti le na tej podlagi, da se postavijo na celi črti Slovenci v samostojno skupino. To delo je težavno*' treba je dobre in železne volje, zlasti pa pravičnega čuta, da se nakažejo vsa-kemu narodu pravice, ki pra gredo. Pri teh razmerah, kakor so sedaj, pa v teh dvph deželah1 piti ni mogoče misliti na pravilno rešitev) vseh vprašanj. Celi sistem je tak, da se posamezni krogi, ki so na Selu vseh vodilnih mest in uprave, niti ne zavedajo, Öa so proti slovenskim težnjam. Zato je prva in odločna slovenska zahteva, da se na Koroškem in na Štajerskem spremeni sistem* pr e dno se sploh namerava kaj preurejevati v deželah.
Ha sistem je pa dovedel spodnještajerske urade tako daleč, da se sploh že skoro aič ne uraduje našemu slovenskemu ljudstvu v slovenskem jeziku. Mariborsko okrajno glavarstvo n. pr. uraduje skoro izključno za 'slovenske stranke v nemškem jeziku; pač pa za nepristojne Lahe, za begunce, izd# j e d dlokft T bi aženi laSčinil
Mariborski mestni mag i -sstratjezafLahe nastavil v urad 1 a š -
zadnjič po naključju sešla v jeseni za laško fronto v ©epovanu, tedaj si še bil v rezervi. Kaj si mi imel vse povedati! Ta sestanek mi ostane neizbrisno v spominu. Nikoli ne pozabim veselih ur. ko sva se s-kupaj zabavala na počitnicah in Včasih krepko, zapela. Vsak, kdor je slišal Tvoj glas, Te je moral občudovati. Znal si tako lepo peti in igrati na glasovir, da si vsakogar pritegnil k sebi. Skupaj sva bila pri prebiranju in skupaj sva bila potrjena vojakom. Odrinil si pa Ti en mesec prej k vojakom, kot jaz. O Božiču pa je bilo veselo svidenje doma. Prišel si kar prvi dan k meni, ko si prišel na dopust iz ‘Žalca. Čakala sva na Tvojem domu na polnočnico. Kako si bil tedaj vesele narave in poln navdušenja, kakor sploh vedno prej. Značilna je bila tudi Tvoja Šaljivost. Po Božiču pa si šel v Gradec k maturi. Maturiral si dobro ter sva se zopet videla na Sv. Treh Kraljev dan pri gledališki predstavi in odšel si zopet nazaj v rezervno oficirsko šolo v Žalec in v Slov. Bistrico, po njenem absolviranju pa v juniju na fronto.
Sešla sva se še enkrat, kakor sem že omenil, za italijansko fronto v nađi, da se Še enkrat vidiva, toda ni se uresničilo upanje, vojni vihar naju je razdražil za vedno.
Ako srečno preživim svetovno vojno, Te motani, dragi tovariš, obiskat na Tvoji gomili tam pri "rstu. Ne pozabim Te do hladnega groba. Počivaj črniko v zemlji domači!
Ni ne umrl!
Se duh njegov živi med nami, na' delo uas budi in drami.
k e uradnice, da so lahko občevale z ljudmi v u-radu v lašketa jeziku. Kaj pa, če pride na magistrat slovenski davkoplačevalec in zahteva česa v svojem maternem jeziku? Ne govorimo nič, kalio naleti! Tako se godi pri vseh uradih Slovenskega Stajerja, tako in še hujše je na Koroškem. Navedli smo samo kratke vzglede. Na tem niso toliko krive osebe, temveč sistem, ki se poslužuje teh oseb.
Padec grofa Tisze*
Železni mož na Ogrskem mora iti, ker se je pokazal preveč železnega zoper demokratično misel. — Cesar in kralj Karel je, kakor znano, v lastnoročnem pismu z dne 29. aprila Tiszi naročil, naj izdiela načrt za preosnovo ogrskega volilnega reda v demokratičnem smislu. Vladar je tedaj narojčil .Tiszi in njegovi vladi, naj izdela pravičen načrt volilne preosnove, po katerem bi dobili volilno pravico ne samo vsi podčastniki, lastniki hrabrostnih kolajn in posestniki, kojih posestva obsegajo 8 oralov posestva, ampak tudi delavci. Kraljeva želja je torej, da pride tudi na 'Ogrskem ljudstvo do pravic, da ne bodo tamkaj komandirali sami madžarski velikaši- Grof Tisza je sicer izdelal nek načrt volilne preosnove, ki pa ni zadovoljil ne vladarja in ne opozicije in tuai ne bi odgovarjal ljudskim zahtevam. In tako je prišlo, da je dne 22. maja poročal ogrski korespondenčni u-rad:	Ministrski predsednik grof Tisza je cesarju
predložil svoje načrte za volilno reformo; cesar si je odločitev pridržal in od te odločitve je odvisno, ako ostane ministrstvo ali odstopi. Se tisti dan |e pa o-grska vlada že tudi sklenila svojo demisijo. Vse napravlja vtis, da je vprašanje o volilni reformi samo formalni povod odstopa ogrske vlade in da so ta odstop povzročili veliko tehtnejši vzroki.
Z druge strani se poroča, da je tudi sedanji svetovni ali pravzaprav zunanji položaj naše monarhije vplival na odstop grofa Tis-ze. Tisza se je krčevito držal dualizma ter se je na vso moč upiral trialistični misli, ki sedaj visi v zraku ter jo je gojil že rajni prestolonaslednik Frane Ferdinand. Prodrle so namreč v, javnost vesti, da je bil spoznan odstop grofa Tiszes za predpogoj po-srečenja načrtov, ki jih je izdelalo ministrstvo zunanjih del. Vsekako so morali vplivati jako tehtni in veliki vzroki, da je bil grof Tisza prisiljen odstopiti. Strah pred lastno opozicijo pa je bil gotovo še najmanjši, saj je grof Tisza bil znan kot železen mož, ki se ni vstrašil najradikalnejših sredstev vi boju proti svojim nasprotnikom.
Cesar sprejel demisijo.
Iz Budimpešte se dne 23. maja poroča:	Ker
cesar ni soglašal s predlogami glede volilne preosnove, je ministrski predsednik grof Tisza predložil j demisijo celega kabineta. Cesar je poklical Tiszo na | postaji Budimpešta v 'dvorni vlak, s katerim se je pe- jj ljal v Gyöngyes, kjer je izbruhnil ogromni požar. | Tisza se je peljal s cesarjem ter mu je predložil svoj načrt, s katerim cesar ni bil zadovoljen. Posledica je bfla, demisija Tisze in njegovega kabineta. Cesar jo p sprejel In tudi naročil grofu Tiszi, da še nadalje vodi tekoče posle. Glede sestave novega ministrstva še tozadevne avdijence niso končane in še ni paidla odločitev.
Kdo bo Tiszov naslednik
Najboljše šanse za bodočega kabinetnega predsednika baje imajo: bivši poljedelski minister grof Serenyi, grof Andrassy, grof Ivan Ziehy, justični minister Balogh in grof Klebelsberg. Vsekako pa je gotovo, da bodo vstopili v novo vlado tudi člani o-poziclje.
Štiri leta je vladal Tisza na Ogrskem. Vladal je s silo; z največjo brezobzirnostjo in s pravo brutalnostjo je pritiskal in dušil opozicijo. jBil je velik nasprotnik nacionalnih zahtev nemadžarskih narodnosti na Ogrskem. Posebno bridko so občutili železno Tiszovo pest Ogrski Slovaki. Voditelji slovaškega 1 ljudstva še sedaj ječijo po ječah samo raditega, ker 1 so navduševali svoj narod, ker so ga branili proti za- 1 sužnjevalnim načrtom Tiszove vlade, in njenega o- I krutnega režima. Ogrski Slovani, pa tudi naši bratje Hrvatje se za Tiszom ne bodo plakali, temveč bodo prav veseli, da ga je vzela spomladanska politična slana. Mož, ki je na Ogrskem sedaj postal nemogoč, je bil nekdaj zelo mogočen ter je usodno vplival na razmere, ne samo na. Ogrskem, marveč tudi v Avstriji in še dalje. Javna tajnost je, da so največje ostrine in trdine one usodne spomenice Srbiji, ki je bila neposredna prilika za izbruh svetovne vojske, od Tiszine roke. Ko je pa vojska izbruhnila in trajala vedno dalje in dalje, je TI sz a postajal vedno, hladnejši ter zahteval koncesije za ogrsko polovico. Njegove težnje so tem ložje imele vspeh, ker je v Avstriji vladala Stürgkhova slabotnost' in ker so mu tu-
di nemški nacionale! in liberalci s tem olajševali in utrjevali stališče, ker so se brez pridržka izjavili za. dualizem, ki ga je Tisza venomer povdarjai kot najtrdnejšo^ in kajpada kot edino možno obliko aaše s-kupne monarhije. Sedaj pa je mož šel in kakor se je oddahnila Ogrska, se je tudi oddahnila Avstrija.
Francoski ministrski predsednik o Rusiji in ?©jiih ciljih«
Francoski ministrski predsednik Ribot je v poslanski zbornici, odgovarjajoč na interpelacijo posl. Renaudela in Mairata glede ruske revolucije in vstopa Amerike v svetovno vojsko, rekel, da je treba razgovor glede teh interpelacij preložiti na poznejšo dobo, ker je ruska vlada povabila francosko vlado na pogovore.
Mi imamo smisel in razumevamo težkoče, na katere je trčila iz odličnih in hrabrih mož sestavljena ruska vlada. Ti pogumni možje so podali izjave, katere nas popolnoma zadovoljijo, ker hočejo najjprej v armadi vpostaviti zelo strogo disciplino. Ruski zunanji minister je pravilno oiznačil sofizem, s katerim Nemčiia zlorablja formulo („Brez aneksij in brez vojnih odškodnin“, z namenom, si obdržati nam svojčas iztrgani provinci. (Splošno ponovno odobravanje.) — Nemčija je hotela vojsko. Krivoa ni iskati pri nas, ampak tamkaj. Zahtevali bomo zopetno povrnitev; ne bodo aneksije, marveč bodo le zopetne povrnitve, utemeljene na pravico in pravičnost. Mir, ne da bi se popravila škoda, tega Rbgija ne bo rekla, toda ne bo Šlo za vojne odškbdnine, ki se jih nalaga kot kazen. (Splošno odobravanje, (zlasti pri socialistih.!
Gre se za poravnavo, za delo pravičnosti. — Ves svet bo tvoril eden sodni dvor. — Nek ruski general je rekel po pravici, da je smešno staviti določene predloge o mini; brez osvojitev, do-čim imajo Nemci še zasedene dele Francije, Rusije, Belgije in Srbije. Ne bomo nadaljevali vojske v duhu zavzetij in aneksij, marveč da zopet vzamemo to, kar je bilo naše. Ponavljam, da Francija noče tlačiti nobenega naroda, niti ljudstev svojih sovražnikov* — kajti Francija pripoznava svobodo vseh ljudstev. Francija ne bo ob dnevu zmage kričala po maščevanju, marveč po pravičnosti. (Odobravanje pri socialistih.) Predvsem gre za to, da bo prišlo oo trajnega miru. Pritisk vojne more traja že predolgo. Mi moramo torej uničiti vojaški despotizem. 'Onega dne, ko bo nemško ljudstvo to uvidelo* bo mir ložje doseči. To je, kar Rusi in mi vedno in vedno pravimo. Nar Šim demokratom je pri srcu, da pride ruska armada zopet v roke svojih vodij, podvzame svoj čas ofenzivo, dočim se pripravljajo Združene države Severne Amerike, da nam pošljejo v nekaterih tednih svoje prve divizije, katerim bodo sledile nadaljne divizije. Naj Rusija stori svojo dolžnost in nam:se nadalje ne bo treba ničesar bati. Naši sovražniki bodoi . videli svoje nefle uničene. Prosili bodo morda za mir, ne prihlinjslßft, k#kor danes z hinavskimi in z zvijačnimi sredstvi, aaaepak odkritosrčno in pod pogoji, ki so vredni Francije. In ako ne bodo hoteti prositi miru, ga bomo znali izsiliti.“
Slovemske zadruge in vojna posnjila*
-
—nj—. Pri dosedanjih petih vojnih posojilih so vsi stanovi v naši državi storili v polni meri svojo dolžnost, ne v zadnji vrsti slovenski kmetski stan. Podati natančne številke, koliko so podpisali, slovenski kmetje na Spodnje-Štajerskem, je žal nemogoče, ker se ni vpoštevalo navodil kmetskih organizacij, da se naj vojna posojila podpisujejo le pri kmetskih denarnih zavodih in njih centralah, temveč se je zelo mnogo posojil podpisalo pri poštah, davkarijah, pri okrajnih hranilnicah, da, našli so se celo kraji, iz katerih so se vojna posojila pošiljala mestni banki v Gradcu, dočim so se denarni zavodi v kraju prezirali. Ni čuda, Če potem pišejo razni listi,da se naše kmetsko ljudstvo ne udeležuje v zadostni meri podpisovanja vojnega possjila, ker. pridejo vsi zneski, ki se podpišejo pri mestnih zavodih, na račun mestnih slojev.
(Omeniti se mora veselo dejstvo, da se je, pri zadnjih dveh posojilih že znatne zneske podpisalo pri slovenskih posojilnicah in sicer so podpisale posojilnice same lepe zneske, podpisale pa tudi stranke. Posojilnice, ki pripadajo Zadružni Zvezi v Ljubljani, so podpisale prvih štirih vojnih posojil 943.ODO K, večinoma pri svoji centrali, le nekaj se je podpisalo naravnost pri bankah. Posojilnice so podpisale toliko, kolikor znašajo njih rezervni zakladi; svota je lepa. Če se pomisli, da je izmed 102 posojilnic velika večina istih še zelo mlada in izkazuje še prav neznatne rezerve. Stranke so podpisale 4. vojnega posojila pri posojilnicah okrog 700.000 K. Posebno živahna agitacija se je razvila pri 5. vojnem posojilu. Akoravno so posojilnice že pri prejšnjih vojnih posojilih podpisale v smislu navodil poljedelskega mi-
nistrstva že toliko, kolikor znašajo njih rezervni zakladi, so podpisale 5. vojnega posojila Še 620.000 K, stranke pa nad 1,620.000 K. Pri nekaterih posojilnicah so se podpisale zelo velike svote, n. pr. pri Spodnještajerski (ljudski posojilnici v Mariboru pri vseh petih vojnih posojilih okrog 1 milijon K, pri kmetski posojilnici v Rajhonburgu se je podpisalo od strank
50.000	K ,5. vojnega posojila, pri posojilnici v St. I-Iju pod Turjakom 58.000 K 4. in 5j. vojnega posojila, pri posojilnici v St. liju pri Velenju 61.000 K 4. in
5.	vojnega posojila, v mali župniji IZibika nad 56.000 K 4. in 5. vojnega posojila, pri posojilnici pri Sv. Kunigundi na Poh. 66.700 K 5. vojnega posojila, pri posojilnici v St. Janžu na Dr. polju 84.000 K 4. in 5. vojnega posojila, pri kmetski posojilnici v Hob ah
98.000	K 4. in 5. vojnega; posojila, vi St* Juriju ob južni žel. 98.900 K 4. in 5. vojnega posojila, v Sevnici 104.700 K 5. vojnega posojila, pri kmetski posojilnici v -Ptuju 106.900 K 4. {in 5. vojnega posojila; posebno se je odlikovala župnija Sv. (Križ nad Mari* borom, gorska župnija, ki šteje le 1000 duš, kjer se je pri posojilnici podpisalo nad 128.000 K 4. in 5. vojnega posojila. Znatne svote so se podpisale tudi pri drugih kmetskih posojilnicah, tako da se lahko reče, da je kmetska zadružna organizacija izpolnila v polni meri svojo dolžnost; saj se je od posojilnic in ojd strank podpisalo v celem nad 5,000.000 K, večinoma 4. in 5. vojnega posojila.
Res je, da sedaj tudi kmetsko ljudstvo dobi več denarja v roke kot pred vojsko, vendar ni ta obilica denarja dobiček za kmeta, kakor so ogromne svote, katere dobe razni vojni dobavitelji, čisti dobiček istih, kateri je marsikaterega silno povzdignil. Kmet bo moral, ker je moral' mnogo svojega inventarja, živino, les itd. oddati v vojne namene, povvojski, ako hoče gospodariti, nadomestiti inventar,, živino in marsikaj dražje plačati, kakor se je njemu plačalo, dolgo vrsto let ne bo smel živine prodajati, temveč vse rediti, moral bo kupovati draga umetna gnojila, veliko denarja bo rabil za zboljšanje zemljišč, za popravila poslopij itd., zato bo kmalu izginil denar, na katerega razni mestni sloji s prstom kažejo. Iz navedenega je jasno, da je pokazal slovenski kmetski stan pravo patriotično mišljenje^ ko se je s tako velikimi zneski udeleževal podpisovanja vojnih posojil pri svojih zadrugah, ni ga vodila samo želja si za stalen odvišen denar zasigurati visoke obresti.
Italijansko bojišče.
Deseta soška bitka je znova oživela do največje ljutosti. Dne 23. maja opoldne so Italijani na fronti, široki 40 km. t. j. od Plav) do morja, navalili z ogromno silo na naše postojanke. Najhujši napadi so tokrat bili naperjeni proti Kraški planoti. Kolona za kolono sovražne inlanterije je prodirala proti našim postojankam. Naša? artilerija je z dobromerjenim ognjem pokosila oddelek za oddelkom. Kar je hotelo dalje, je bilo premagano ali pobito od naše hrabre inlanterije. Naši so hvala Bogu na, celi črti zdržali silovite napade, samo najbolj naprejpo-tisnjene postojanke pri Jamljanih smo umaknili za 1 km nazaj. Krvava bitka se nadaljuje. — Na (koroški in tirolski fronti nobene posebne spremembe.
Druga obletnica italijanske vojne napovedi,
Ob krvavi Soči pri Kuku in Sveti Gori, v dolgi ognjeni steni • od Solkana do razpaljenih kraških pečin so se dne 23. majaj spominjali razgreti laški borilci solnčnega maja 1915. Vojna1 navdušenost je bila na Italijanskem razvila vse svoje sile in povsod je donel radosten klic: La guerra! Italijatisko časopisje i je razvnemalo ljudstvo in polno je bilo vseobče-ga navdušenja. Ali kako lahko pa so si predstavljali Italijani vojno z Avstro-Ogrsko! Italijanski vojaški ataše na Dunaju je sporočil v Rim, da vojna z monarhijo pomeni vojaški sprehod, v, vojni noti' je povedala Italija, da stori one korake, ki [jih zahtevajo dogodki in morda je bil še stari Duoa d’Avarna, ki je pred dvema letoma, dne 23. maja. 1915, izročil Bu-rianu vojno napoved, mnenja, da vojna Italije more biti le kratka. Danes lahko premišljujejo na goriški fronti Italijani, da hi bila za nje boljša? nevtralnost. Angleško-francoški zavezniki so mislili, da je Italija tako močna, da ko udari proti Avstro-0grški, se z-drobi njen;‘ zapadni del in ko Italija tako z tojhkoto doseže svoje b,narodne aspiracije“, bo pomagala drugod. Ali kako so se varali. Italija je udarila a bila je odbita;. Da je zavojevala Gorico, je bilo treba o-sem krvavih bitk in izgub nad 600.000 mož. 14 mesecev se je teplo italijansko armadno vodstvo za Go- ! rioo in danes se armada od tam ni premaknila, danes po 10 mesecih zavojevani». Gorice. Bili so Lahi potem še dalje po naših pozicijah ali brez vspeha. Vrata v Trst sa ostala zapahnjena in . sedaj iščejo pot v Trst mimo kraških yrnt po negotovi poti, ha kateri so bili nemudoma -prve dni poučeni, da tudi ta jih ne privede do njihovega cilja. Žrtvovali so za to fronto že stotisoče svojin ruifjboljših moči in kakor
se vidi, jih hočejo še žrtvovati, dasi položaj ne kaže nade na vspeh. Meseca novembra lani, k» , so se bili zopet tako hudo zagnali proti avstrijski črti, pa že kmalu odnehali po ogromnih izgubah, so Italijani po poldrugoletni vojni dosegli največjo prostorno pridobitev 12 km na Goriškem. In ta jih je stala nad en milijon krvavih izgub. Naša sodba k sedanjim bqjem na Goriškem je: Pričeti posel je težak, ‘italijanske z-mage ne bo.1 V neugodnem položaju nastopa Italija svoje tretje vojno leto.
infauUrj^a bitka «a Krasu
Dne 22. maja je bil na soški fronti večinoma mir. Italijani, ki so po zanesljivih poročilih izgubili v bitki od 13. do 21. maja nad 100.000 mož, so ’tine 22. maja prenehali napadati. Vrhovno poveljstvo je gotovo hotelo dati vojaštvu oddih. Novejša poročila pravijo, da se de sedaj pričela bitka na Krasu, torej tudi južno od Gorice. Infanterija napada v gostih masah.
Boroevič o vojnem položaju
Slavni poveljnik spške armtade, hrvatski junak generalni polkovnik Boroevič je nekemu časnikarju izjavil o položaju na soški, fronti sledeče:
Naš položaj je ugoden. Po dolgem napetem čar kanju je bil pričetek sovražne ofenzive za naše vojake prava rešitev. Kar je sovražnik mogel vreči ljudi in streliva v borbo, je vrgel. Ali bo bitka še dolgo trajala, še ne moremo vedeti. Temu sovražniku smo stali enkrat že neprestano 14 dni v boju nasproti, a smo zmagali. Ce bi ta deseta ofenziva delj časa trajala, je mogoče, da bo tudi zadnja ofenziva, kajti kar sovražnik sedaj izgubi na svojih močeh, tega si ne more več nadomestiti. Streliva ima sovražnik dovolj. A toliko je gotovo, da je sovražna artileristična predpriprava bila tokrat slabejša. Kljub temu ne verujem, da je to pripisovati pomanjkanju ali varčevanju, ampak novemu francoskemu načinu, ka-kq'r so. ga uporabili Francozi v bitki pri Arrasu. To je namreč nar-čin presenečenj. Lahi bi nas radi presenetili zdaj tu, zdaj tam.
Muska bojišče.
Vsled vodnega dreganja od strani zaveznikov, so se Rusi začeli zadnje- dni nekoliko močneje gibati. Na mnogih točkah ruske fronte je artilerija in infanterija začela tipati proti našim postojankam. Vojaški strokovnjaki nepristranskih dežel sodijo, da ruska armada z ozirom na zmeden položaj v Rusiji nikakor ni več v stanu pričeti z ofenzivnimi dejanji. — Na rumunskem bojišču mir.
Kongres ruskih častnikov.
V glavnem stanu so se zbrali odposlanci častnikov iz cele Rusije, 600 po številu, k prvi seji. V otvoritvenem nagovoru je rekel vrhovni poveljnik A-leksejev, da je klic „Domovina je v nevarnosti!“ pač opravičen, ker je bojna moč ruske armade-vsled s-pora in nezaupanja, nastalega med častniki in vojaštvom, v resnici zelo padla. Ruska armada.se nahaja danes v u s o d e p o 1 n i onemoglosti, in to pred groznim, trdovratnim in močnim sovražnikom, ki stega svojo pohlepno roko po še več pokrajinah v južni Rusiji in s6 ne zadovoljuje z o-zemlji, katere je zasedel. Vrhovni general je opomi-njeval zastopnike častnikov, da v armadi takoj odpravijo vsa nesoglasja, da v armadi zopet vpostavijo disciplino ter z vsemi mogočimi sredstvi stremijo za tem, da bodo častniki in vojaštvo, tesno združeni, zopet zmožni, korakati zmaigi nasproti, brez katere ni Rusiji spasa.
Predsednik kongresa, polkovnik Novogipev, je nato odgovoril sledeče:	Gospod vrhoymi (general!
Bodite zagotovljeni, vse kar je mojgoče, bomo storili, da zopet vrnemo armadi bojna moč. v
Francos!© bojišča,
Na francoskem bojišču hudi boji pri Arrasu, kjer napadajo Angleži nemške postojanke. V zahodni Champaigni pa napadajo močni francoski oddelki nemške črte zahodno od kraja Froidmont, toda brez-vspešno. Na ostalem delu fronte nobenih večjih vojnih podvzetij. Angleški listi pišejo,,da je Amerika že poslala nekaj polkov pionirskih in saperskih čet, veliko inženirjev in zdravnikov na francosko bojišče.
lacedonsko bojišče.
Na macedonskem bojišču razen artilerijskih bojev ob brejgtijvih- rek Crne in Vardarja nobenih važnejših vojnih podvzetij.
Turška bojišča.
Na turških bojiščih razen artilerijskega ognja
na kavkaškem in egiptovskem bojišču nobenih večjih vojnih dogodkov.
Mirovno gibanj o«
Italijanska vojna stranka proti papežu in duhovščini.
Italijanski list „Corriere della Sera“ objavlja vse napade italijanskega časopisja proti mirovnemu pismu papeža Benedikta XV. in proti italijanskim kar toličanom, katerim se podtika agitacija za sklepanje miru. List trdi, da so italijamski katoličani zanesli ,v ljudstvo misel o miru. Sicer se sme smatrati kakega duhovnika za „Italianissima“, toda večina italijanskih duhovnikov stofi ob strani, kakor n. pr. kardinal Ferrari v Milanu, ki je sicer v pastirskem listu pozival upornike k miru, toda je v svojem nagovoru do prvoobhajapcev oznanjeval samo misel in željo, da se mir hitro sklene. Mnogi duhovniki so z besedo in pisavo razvijali pravcato nepatriotično gibanje. List „Avanti“, glavno glasilo laških socialistov, piše dne 12. maja o teh vprašanjih in priznajva neprikrito, da italijanski katoličani niso nikdar bili za vojno hujskanj o ter d» je njihovemu mogočnemu vplivu pripisati, da je začelo ljudstjvo na deželi jasno gledati in zahtevati miru. List piše: „Mi razumemo prav dobro njihove ugovore, toda ne najdemo, da bi bili prepričevalni. V bistvu se še jih oklepa bojazen, da bi govorili tako, kakor mislijo in čutijo, namreč kiot katoličani. Je sicer res, da so dali vojskujoči se armadi veliko vojaških duhovnikov, vojaškim bolnišnicam veliko usmiljenih sester, kiakor tudi molitvenikov, podob in knjig, je pa ravno! tako tudi, res, da niso dali nikdar za vojsko odkritega’ izrecnega in prostodušnega soglašanja, kakor si tudi na drugi strani niso upali, jasno izraziti svojo opozicijo. Cincali so sern-tertja med vojsko in mirom, pri čemur so očividno zasledovali bolj pozitivno preračunanje. kakor tista moralična in verska temeljna,1 načela, s katerimi so drugače opravičevali svoje stališče.
Bonar Law o posebnem miru z Avstrijo in z Bolgarijo.
V seji angleške poslanske zbornice dne 14. t. m. je zahteval liberalec Bryce, naj se ne sklene poseben mir z Avstrijo in z Bolgarijo. Minister Bonar Law je odgovoril: Mislim, da to zavisi od okolnosti. Reči moram le, da naši sovražniki ves čas poskušajo. da bi odcepili od nas zaveznike, ki se bore proti njim. Prepričan sem, dasi nočem s tem niti izdaleka namigniti o taki možnosti, da bi za Nemčijo ne bil noben udajrec tako usoden, kakor če bi se kaka država (Avstrija in Bolgarija) ločila dd nje.
Politične vesti.
Nemci se bojijo triallzma. Na zborovanju nem-škonacionalnih zaupnikov v Celju, dne 19. t. m. se je sprejela resolucija, katere zadnji odstavek se glar si: „Nujno tu pozivamo naše nemjške poslance, da z vso močjo nastopijo proti vidnemu ' zopetnemu oživljanju onih stremljenj, ki so, namerjena na izrinjen-je nemštva v južni Avstriji in zgradbo državnopravne tvorbe v tem ozemlju.“ — V nemškonacionalnih glavah torej straši zopet pošast trializma, ki bi po-menjal absoluten konec nemških aspiracij na naše jugoslovanske dežele..
Gosposka zbornica je sklicana za dne 30. meja popoldne ob 4. uri. Cesar je imenoval za pred sednika gosposke zbornice kneza Alfreda Windisch-graetz, za podpredsednike pa kneza Egona Fürstenberg, kneza Alojzija Schönburg Hartenstein m grofa Ernsta Sylva-Tarouca.
Seja načelnikov klubov se je vršila v četrtek, dne 24. maja. Predsedoval je dr. Sylvester. Navzoč je bil tudi ministrski predsednik grof ClanLMaxtinic. Seje so se udeležili: dr. Korošec, dr. Ivčevič, Sta-nek, Stapinski, Wasilko, Romanezuk, Hauser, Faidu-tti, Seitz. Simionovici, Stölzl in dr. Gross. Ministrski predsednik je predložil program za državnozborsko zasedanje. Nato se je podalo poročilo o delu odbora za spremembo poslovnika. Sprejel se je predlogi poslanca Finka, naj se izvoli 24članski odbor, ki bode izdelal primerne načrte in jih bo predložil [zbornici, katera med zborovanjem tega odseka ne bo imela sej. Zastopnik Nationalverbanda je priglasil Grossovo kandidaturo iza predsedniško mesto. Poljak German je izjavil, da je njegov klub dal svojim članom glede volitve predsednika prosto ^oko. Cehi, Slovenci, Rusini in nemški socialni detažpkratje so izjavili, da šs o volitvi predsednika niso sklepali. Ceh Stanek in dr. Korošec sta izjavila, da ni nobenega dvoma, da njuna, kluba ne bosta volila dr. Grossa. —- Odsek za
spremembo poslovnika je. nato razpravljal o spremembi poslovnika ter je sprejel zadnje točke predloga za poslovnik.
Združenje Jugoslovanov. Iz Dunaja se nam piše: Danes, dne 24. t. m., so se vršila y parlamentu posvetovanja med načelnikom Hrvatsko-slovenske-ga kluba in zastopniki Dalmatinskega kluba Bianki-nijem, dr. Smodlako in dr. Cingrijo v svrho, da se omogoči kolikor možno enotno parlamentarno" sodelovanje vseh Jugoslovanov. Pogajanja se ugodno razvijajo. Ni izključeno, da se bo ustvaril enoten klub vseh Jugoslovanov-
Predsedstvo državnega zbora. Ni g s gotovo, kdo bo predsednik državnega zbora. Grossova kandidatura je zadela na večji odpor, kot so si ga Nemci predstavljali. —■ Parlamentarna korespondenca javlja, da se bo namesto podpredsednika Italijana Mallattija izvolil načelnik romanskega kluba Simionovici, na mesto češkega poslanca Ždar-skega pa Ivan Sedlak.
Kriza v Poljskem klubu. Za Bilinskim je odstopil kot podnačelnik Poljskega kluba tudi David pL Abrahamovič.
Za pravice češkega naroda. Ćeški pisatelji so naslovih na Češko zvezo spomenico, v kateri rote češke poslance, da se v polni meri zavedajo zgodovinskega trenutka, ko se bo odločilo mnogo vprašanj, ki so naj večje važnosti za češki narod. Med drugim se češki poslanci poživljajo, da pripomorejo do izvrševanja svojega mandata onim tovarišem, ki se nahajajo v preiskavi, ter se jim ni mogel dokazati noben resen političen pregrešek. Na koncu se poslanci poživljajo, da z moško odločnostjo do skrajnega branijo pravice in program češkega naroda.
Volitve na Hrvatskem. V volilnem okraju Sv. Ivan Zelina je bil izvoljen dne 22. t. m. brez protikandidata kandidat Starčevičeve stranke prava bivši sodnik Ivica Kovačevič za poslanca.
Nov deželni glavar na Tirolskem. Cesar je imenoval krščansko - socialnega državnega poslanca Jožefa Sebraffl za deželnega glavarja na Tirol s kem.
Proces dr. Adler. Zagovornik na smrt obsojenega morilca dr. Frica Adler, dr. Hsrpner je dne
22.	maja vložil proti obsodbi ničnostno pritožbo. O zadevi se bo pečalo najvišje kot kasacijsko sodišče.
Nemški svobodomiselni poslanci se združujejo. Dunajski poslanci Friedmann, Ganser, baron dr. Hock, dvomi svetnik dr. Kuranda, Neumann, dr. Ofner in Zenker bodo tvorili v državnem zbora svobodomiselni klub, kateremu bodo načelovali poslanci dr. Ofner bot načelnik, posl. Friedmann, kot podnačelnik in posl Ganser je kot zapisnikar
Čuden slučaj. Amsterdamska poročila zatrjujejo, da so četverosporazumove agenture v Londonu prej vedele poročati o odstopu grofa Tisze nego budimpeštanske in dunajske časnikarske ali u-radne poročevafnice.
Posvetovanje Poljakov v Stockholmu. »Nova Reforma« poroča iz Berolina: V Stockholmu je bil otvorjen te dni poljski kongres, katerega se je ude ležila cela vrsta odličnih pol skih zastopnikov iz vseh poljskih krajev: politiki publicisti, dostojanstveniki, posestnik!, člani poljskega državnega sveta. Na dnevnem redu čakajo rešitve tale vprašanja:
1.	Ali naj se združi Poljska z Rusijo ali s centralnimi državami, ali naj se osnuje kot popolnoma samostojna država? 2. Ali naj bo Poljska monarhija ali republika? 3. Ce monarhija, kje izbrati vladarja? 4. Ali naj se zadovolji Poljska samo z ozemljem bivše Kongresne Poljske, ali naj se za hteva združitev vsega poljskega ozemlja, ki je bilo do sedaj pod Rusijo, Avstrijo in Nemčijo? 5. Kako naj se uredijo finance nove države, ali naj se v tej zadevi prosijo za pomoč nevtralci? 6. Reši tev gospodarskih vprašanj, predvsem obnovitev onih krajev, katere je opustošila vojska.
Nemški glas o Poljski. Nemec Jurij Bernhard piše v „Vossische Zeitung“: „Danes, ko Je Rusija o-svobojena carizma in ko je provizorična vlada svečano obljubila priklopljenim narodnostim svobodo, ni nobenega povoda vstrajati pri ustanovitvi samostojne poljske države. Mi zaupamo Rusiji, da bo dlržala od provizorične vlade narodnostim dano obljubo in se nam pod temi okolnostmi zdi samoobsebi umevno vrniti ruske Poljake ruski skupini narodbv, da dobe od osvobojene Rusije svobodo svojega naroda. Po vsem, nr slišimo, je to tudi Poljakom njajljubše.“
Organizacija nemških vojaških beguncev. V nizozemskem mestu Amsterdam se nahaja več tisoč vojaških beguncev (dezerterjev) iz Nemčije, ki
so se skrili in se še vedno skrivajo pred vojaško službo. Sedaj so si ti korajžni severni možje celo ustanovili svoj posebni list, ki se imenuje »Der Kampf«.
Ustava za Irsko. V angleški poslanski zbornici je izjavil ministrski predsednik Lloyd-George: Kabinet je sklenil, sklicati v imenu krone irski konvent, ki naj angleški vladi in parlamentu predloži načrt ustave za vladanje Irske v okvira države. V konventu morajo biti zastopam vsi irski stanovi, vštevSi zastopnike sinnfeinerjev. V kongresu se mora zrcaliti vse irsko življenje in vse irske struje.
Lakota na Portugalskem. V Lizboni trajajo že delj časa hudi nemiri, ki so nastali radi pomanj kanja živil. Velike ljudske množice krožijo dan za dnevom po ulicah in razbijajo izložbe in trgovine. Usmrčenih je bilo 10 oseb, 50 pa je bilo ranjenih.
Tedenske novice.
Pondeljkova Straža bo izšla radi praznika še le v torek dne 29. maja.
Vesele binkoštne praznike! Vsem našim naročnikom, prijateljem, razširjevalcem in sotrudnikom
želi vesele binkoštne praznike
Upravpištvo *u uredništvo »Straže«.
Letošnji gg. novomašniM. Iz IV. letnika: A-mon Leopold, 15. julija, Pilštanj; 1 pridiguje vlč. g. Marko Tomažič, dekan, Kozje. Cepin Martin, g. julija, Prevorje; pridiguje vlč. g. Jože! Kolarič, župnik, Mala Nedelja. Kljun Ivan, 8. julija, Ribnica na Kranjskem. Lužar Franc, 8. julija (Polica na Kranjskem; pridiguje mil. g. Ivan Sušnik, kanonik, Ljubljana. Mešiček Alojz, 22. julija, Sv. Ema;, pridiguje vlč. g. Ivan Doberšek, župnik, Sevnica ob Savi. Munda Vinko, 22. julija, Sv. Tomaž pri Ormožu; pridiguje vlč. g. Franc Močnik, župnik, Sv. Stefan p. Žusmu. Pirš Alojz, 8. julija, Laporje; pridiguje vlč. g. Franc Bratušek, župnik, Svetinje. Rakun Franc,
8.	julija, Sv. Martin na Paki; pridiguje vlč. g. Jož. Musi, župnik, Vitanje. Rančigaj Ivan, 15. julija, Gomilsko; pridiguje vlč. g. dr. Franc Cukala, župnik, Podklošter na Koroškem. Verbanjšak Ivan, 15. julija, Sv. Križ pri Ljutomeru. Vidic Ernest, 15. julija, Železna Kapla na Koroškem; pridiguje vlč. g. Matevž Germ, župnik, istotam. Zadravec Matija, g. julija, v cerkvi Sv. Duha pri Središču; pridiguje vlč. g. Jože! Ozmec, dekan in deželni poslanec, Ljutomer. — Iz III. letnika: Ciglar Alojz, il5. julija, Sv. Marko pri Ptuju; pridiguje vlč. g. Franc Korošec, nadžupnik, Sv. Križ tik Slatine. Hrastelj Franc, 15. julija, Konjice; pridiguje mil. g. Franc Hrastelj, arhidijakon, istotam. Pirc Andrej, 8. julija. Sv Dnh pri Krškem; pridiguje vlč. g. (Alojz Kurent, župnik, Krško. Poprask Ferdinand, 15. julija, Skale pri Velenju; pridiguje vlč. g. Ivan Rotner, duh. svetovalec in dekan istotam. iStiper Stefan, 15. julija, na Gori pri Sv. Petru niže Maribora; pridiguje mil. g. Fr. Moravec, kanonik in stolni župnik, Mairibor. Šketa Jožef, 22. julija, Braslovče; pridiguje vlč. g. Ivan Šketa, kaplan, Griže pri Celju.
Janez Ev. Stiberc f. Na svojem posestvu v Pušencih pri Ormožu je dne 2.1. maja v visoki starosti 76 let umrl c. g. Janez Ev. Stiberc, vpokojeni župnik v Žitari vasi na Koroškem. Pogreb se je vršil v Ormožu dne 23. maja. Svetila mu večna luč!
Novi doktorji. C. g. Jakob Ukmar, profesor na tržaški gimnaziji, je bil 24. maja na Dlunaju promoviran za doktorja bogoslovja. <— Na vseučilišču v I-nomostu je bil dne 16. maja preč. g. Alojzij Fogar, profesor iz Gorice, promoviran doktorjem teologije. — Istočasno je bil promoviran doktorjem teologije tudi č. g. • dr. phil. Anton Slamič iz tržaške škofije. — Dne 18. t. m. je bil promoviran na graškem vseučilišču doktorjem prava starejšina in bivši predsednik slovenskega katoliškega akademičnega društva /„'Zarja“, rezervni poročnik Anton Kodre.
Odlikovani koroški slovenski duhovniki. Za pospeševanje v jnih posojil je dobilo mnogo oseb od finančnega ministra priznanje, med drugimi vlfi. g Ivan Žel, kanonik v Velikwcu. Vlč. g, msgr. Rafko Kozak, višji vojaški kurat, je imenovan za vojaškega superiorja 2. razreda. Vlč. g. vojni kurat Ciril Kandut je bil za hrabro in požrtvovalno obnašanje pred sovražnikom odlikovan z duhovnim zaslužnim križeem 2. vrste z meči.
Vsi zvonovi zaseženi. Dunajski uradni list prijavlja naredbo domobranskega ministrstva izdano dogovorno z vojnim la z drugimi ministrstvi itd. 22. maja 1917, s katero zaukazuje prevzetje vseh zvonov, ki so iz bakra ali iegirani z bakrom (bronom, medjo itd.), katerih zunanji premer znaša 25 centimetrov ali več. Zvonovi se porabijo za vojne namene. Zvonove, ki ne pripa dajo cerkvam ali kapelam, morajo lastniki najdalje do dne 6. junija 1917 naznaniti pristojnemu vojaškemu poveljstvu in povedati svoj naslov in kraj,
kjer se nahajajo zvonovi. Po preteku tega roka imajo vojaška poveljstva pravico vzeti te zvonove. — Izvzeti so zvonovi, ki sb rabijo pri železnicah, da se dajejo znamenja, ali pa na ladjah, ali pa ki so umetniške ali zgodovinske važnosti. O tem posedujem znaku sodi ministrstvo za uk in bogo rastje, ki bo o tem obvestilo pristojno vojaško poveljstvo. Posestnik zvonov lahko zvone prosto voljno proda vojaškemu poveljstvu tekom 4 tednov od objave te odredbe. Po poteku tega časa so vojna poveljstva upravičena, da zasđžejo, oziroma snamejo zvonove. Odškodnina za zvonove, ki ss bodo vzšli, bo znašala 4 K za 1 kg. Šli boda tudi še ostali zvonovi.
Za katehete. Z ozirom na posredovanje za izplačevanje katehetskih remuneracij je dobil dr. Korošec od c. kr. namestnika to-le pismo : Odgo varjajoč na Vaše zelo cenjeno pismo, imam čast Vam odgovorit?, da n bom v zadevi katehetskih remuneracij za sedaj dovolil nobenih sprememb in da s o ostalo vse tako, kakor je bilo dosedaj, za slučaj, ako ne bo nobenih pritožb ne od deželnega odbora štajerskega in tudi ne od strani katehetov, dobivajočih katehetske nagrade. Upam, da sem s tem ustregel žejs cerkvenih oblasti.
Profesorji in ravnatelji srednj h šol — list »Mentor«! Opažati je žalostno dejstvo, da nekateri slovenski profesorji n ti ne poznajo slovitega glasila za slovensko dijaštvo »Mentor-ja«. Naj jih vendar ne moti to, da ga izdaje škofovski zavod v Ft. Vidu, temveč naj objektivno preberejo nekaj številk, da se prepričajo o vrlinah tega lista. Nočemo delati reklame za list, ki se sam najbolj priporoča; nam je le za skrb da &e ga mladina srednješolska poprime radi koristi, ki ga nudijo razni spisi. Smelo trdimo, da nismo imeli tako izvrši nega lista in ga. ne bodemo zlahka imeli. Obču d ujem o le marljive sot rednike, ki s preudarkom in premišljenostjo nudijo od številke do številke naj boljšega in jako poučnega gradiva. Pa še nekaj! Vsak profesor ve, kako teža-ne so razne znan t vene razprave zlasti filologične v slovenskem jeziku. Tu se pisatelji kar igrajo z jezikom, vse je pisano tako neprisiljeno in po d »mače. Će pr e gledaš ceh Je nik, se ti zdi, kakor da bi imel v rokah slovensko pisano znanstveno revijo. Mentor bode poslal tudi za filologa in druge slovenske znanstvenike pisatelje neizčrpljivi vir in navodilo za razne slovenske spise. Vsa čast urednštvu in sotrudnikom! Zato pa pozivamo profesorje in ravnatelje, da širijo ta list med srednješolsko mladino. Be? lo tega lista bode marsikaterega dijaka odvedlo od čitanja Mafarskih romanov.
Milejša cenzura. Centralni uradi so sklenili, da se časopisju dovoli več svobode in da se naj cenzurira le, kar bi moglo biti ugledu države m notranjemu miru škodljivo. V Maribor še ta odlok ni prišel, kar kaže tudi naša prva in druga stran.
f Alojzij Bahovec. Danes, dne 25. maja, predpoldne je v Mariboru umrl po kratki bolezni g. Al. Bahovec, c. kr. poštni kontrolor v p. Bil je zaveden narodbjak. N- P- v m. I
Odlikovan hrvatski general. Cesar je povzdignil generalnega polkovnika Puhalo plem. Brlog v baronski stan.
Odlikovan slovenski častnik. Cesarsko pohval
no priznanje s podelitvijo mečev je dobil nadporočnik dr.' JLžef Rapoc, doma iz Maribora.
Vojaška imenovanja. Majorji so p‘stali stotniki Alfonz Žerjav od 17. pp., Rudolf Möbius od 17. pp. in Rudolf Maister od 26. strelskega polka.
Vojaški škof dr. BJeliJk se je v nedeljo, 20. t. m. mudü v Celovcu, kjer je nadzoroval vojaško dušno pastirstvo.
Prijatelj slovenskih junakov padel. Slovenski fantje od pešpolka nam pišejo, da je na koroški fronti dne 28. aprila padel poročnik Fr. Schipl, jvrl prijatelj slovenskih vojakov. Zadela ga je sovražna mina tako močno, da je v nekaterih' urah izdihnil. Bil je zelo dober, pošten in pravičen mož. Imel je Slovence tako crad kakor Nemce. Doma je bil iz Sol-nogralške.
Berivo za vojake. V zadnjem času je veliko množino knjig in časopisov poslal g. župnik Fr. Schreiner iz St. lija pri Velenju m g. Mihael Kri stan iz Slivnica V denarju je prišlo za vojaško berivo 248 K 50 v, Za ta denar so se pošiljali vojakom mariborski časniki Plačevali so se vedno četrtletno naprej. Vojaške skupine, M so že četrt leta dobivale liste, naj zopet naznanijo Gpravništvu, da še želijo liste naprej. Tudi nove skmpine se naj «glasijo, ki še nimajo dovolj naših časnikov. Jak« skrbno jih naročuje za svoje vojake vlč’ g.
divizijski župnik A. Cižek. Dokler moremo, radi ustrežemo našim v rum vojakom. Pozdravljeni!
Dr. M. Slavič v Mariboru.
Slovenskoštajerski Invalidi pozor! V neki tovarni na Slovenskem Štajerskem ‘dobita dva invalida takoj službo kot nadzornika pri delu, transportu in \ nakladanju. Invalidi, ki so za to delo sposobni, se naj pismeno zglasijo pri dež. odborniku dr. Verstovšek u v Mariboru.
Zavožena akcija za Brežice. Znano je, da prihajajo le po malem doneski za denarne pomoči nujno potrebne Brežičane, ki jih je zadel potres. K temu poroča „S. N.“:	Zdi se, da je cela akjcij a
ponesrečena. Zakaj? Zato ker se je vodja brežiških Nemcev postavil prav po nepotrebnem na vsenemško politično stališče, ki je ob enem protisemitsko. Vodja brežiških Nemcev in župan Schniderschiitz je začel akcijo z bombastičnim pozivom za podpore, povdarjaje posebno, da dobe podpore po nesreči prizadeti brežiški Nemci. Da je župan v svoji županski lastnosti tako pristranski in nabira darila samo za Nemce v Brežicah in se ne zmeni za slovenske prebivalce svojega mesta, to je vsekako jako karakteristično vsaj za njegovo etično stališče. Ako preštejemo Nemce po rodu in po krvi v vsenemških Brežicah od Sv. Roka doli doli do Save, jih naštejemo komaj 30 in smeli so tudi po županovem pozivu pričakovati, da dobe izdatno podporo. Toda učakali so veliko razočaranje. Brežiški župan se je namreč izprav prav izzivajoče obrnil samo do v s e n e m-Škega časopija. Tak-le občinski dostojanstvenik v Brežicah ima pač o svetu malo čudne nazore. Gospod Schniderschiitz je morda res mislil, da mu prinese poziv vsenemškega časopisja toliko darov, da si bodo njegovi varovanci postavili v Brežicah same palače. Toda moral je spoznati, da je vseinemško časopisje sicer jako glasno, a vpliva med petičnimi ljudmi nima nič. Vsenemško Časopisje nima v denarnih zadevah nič besede, saj še samo komaj životari. Se le ko so Schniderschiitz in njegovi somišljeniki spoznali, da ni od poziva v vsenemšlkem časopisju nič cvenka pričakovati, so premagali svoje antisemitsko vnemo in se zatekli k velikim dunajskim listom, ki so vsi v židovskih rokah. 'Toda, Schniderschiitz, in tovariši bodo spoznali, da |je po toči prepozno zvoniti. Naj si le v Brežicah zapomnijo: Ce hočejo i -m e ti denar, šene smejo zanašati n a nemškonacionalno Časopisje, ampak se morajo zateči knemško-židovske-m u ] ■*
Predčasni šolski sklep na srednjih šolafe. Naučno ministrstvo je odredilo, da bo letos že dne 28, junija šolski sklep na srednjih šolah in se bodo razdeljevala šolska spričevala, ako namreč na kaki srednji šoli ni skozi delj časa bil pretrgan šolski pouk.
Železniški promet ob binkoštnih praznikih. Železnice ob sedanjih razmerah ne morejo zmagati povečanega osebnega prometa. Tudi za predsto-ječe binkoštne praznike se ne more ničesar ukre-B ti za kak večji promet Resnost časa in javni interes zahtevata, da se opuste vse izletne vožnje in vožnje za zabavo. Prebivalstvo se izrečno opozarja na to, tembolj, ker se sploh ne more jam Viti za odpravo. V slučaju večjega navala potni kov se bodo blagajne za vozne listke in peroni predčasno zaprli. Prošoje za rezerviranje oddelko? se v nobenem slučaju ne morejo upoštevati.
Dopusti vojaških oseh za podpisovanje vojnega posojila. Vojaške oblasti ,so odredile, da dobijo vojaki, ki bi se radi udeležili podpisovanja šestega vojnega posojila, ako bi prišli na dopust, da doma ukrenejo in uredijo tozadevno, kar je potrebno, dopust do pet dni. Ta dopust se nikjer ne všteje. Dopust dobijo samo vojaške osebe v zaledju.
Pri okrožnem sodišča v Mariboru je bila nedavno obsojena neka Marija Ribič zaradi hudodelstva tatvine. Pri njej so se našle tudi različne »kradene reci, zlasti posteljno perilo, katerih last nik se ni moral določiti. Komur so te reči ukradene in more dokazati svojo lastnino, se naj obr ne na c. kr. okrožno sodišče v Mariboru (kazenski oddelek).
Zopet potres. Ljubljanska potresna opazovalnica je zaznamovala dne 23. maja zopet precej močen potres, oddaljen kakih 1000 km od Ljubljane. Potres je imel svoje središče nekje na Gr škem, — Tudi v Posavju se še zemlja večkrat strese. Posebno v okolici Krškega so potresni sunki zelo močni.
701etnica smrti Irskega voditelja 0’Connella.
Dne 15. maja t. 1. so Irci praznovali 701etnico ßmrti slovitega voditelja katoliških Ircev Daniela O’Connell. Cela Irska je ta dan romala; v cerkve, kjer so se služile sv. maše-zadušnice in druge pobožnosti za dušni blagobit svojega slavnega voditelja in'buditelja. O’Connell se je celo svoje življenje boril za svobodo svojega ljubljenega, od Angležev v suženjstvo vkovanega irskega naroda. Mož je kot veren katoličan in navdušen rodoljub združil 'svoja katoliška in
narodna načela v lepo harmonijo in je priboril svojemu narodu mnogo svoboščin. Bil je izboren govornik; kjer je govoril, povsod, kjer je nastopil med svojim ljudstvom, je vse drlot za njim in stopilo na njegovo stran. Ustanovil je na Irskem veliko organizacijo katoliških Ircev, kateri je pristopil malodane vsak Irec. Njegovi zagrizeni nasprotniki v Angliji so ruvali proti njemu in posrečilo se jim je, da ga je angleški sodni dvor obsodil na leto dni ječe. Dolžilo se ga je, da je hujskal za vstajo proti Angliji. Ko je že sedel več mesecev v ječi, so še le v angleški gosposki zbornici spoznali njegovo nedolžnost in so njegovo obsodbo zavrgli. Trpljenje v ječi pa je velikega moža tako zdelalo, da je začel bolehati. Odpotoval je v Italijo, da bi si v južnem zraku zopet utrdil z-dravje, a že na potu skozi južno Francijo se mu je stanje tako poslabšalo, da je v Lyonu nevarno obolel. 881etni lyonski ško! je podelil velikemu Ircu sv. popotnico. Zadnje želje 0’ConnelIa so bile: .„Moje telo na Irsko, srce v Rim, duša pa v nebo! “ ; Mirno je zaspal v Gospodu dne 15. maja 1847. Njegovo truplo so odprli, djali srce v srebrno posodo in jo poslali v Rim, truplo pa so, prepeljali v glavno« imesto Irske, v Dublin, kjer je bil pokopan tako slovesno kakor kak kralj. Po celi Irski so mu postavili nebroj spomenikov z napisi:	„(Osvoboditelj Trske.“ Najlepši njegov
spomenik pa si je ta veliki voditelj ljudstva priboril s svojim čistim in nesebičnim delovanjem. On ni z-biral milijonov, ampak je (živel res z dušo in telespm za svoj narod. Nesmrtna mu slava!
GmpodJurak« »ovio«.
Zborovanje živinoreicev v Mariborn. K našemu tozadevnemu poročilu v pondeljkovi „Straži“ še dostavljamo: Zahteva, da se rekvirira živina t udi v avtonomnih mestih, je popolnoma o-pravičena. Samo v Mariboru je dteines nad 100 glav goveje živine, katero bi se lahko rekviriralo namesto mlade kmetske živine. Voli, ki so v mestu, za vožnjo tudi niso tako potrebni, kakor voli hribovskega kmeta. Meščani lahko za vožnjo dobijo vsak dan vojaških konj, česar pa kmet ne more. E-nako je pri graščinah. Tudi te si ložje pomagajo z vojaškimi konji, stroji itd. kot ubogi kmet. In vendar se graščakova živina vedno bolj (ščiti kot kmetova. Milijonar Scherbaum ima n. pr. v celem mariborskem okraju v svojih hlevih nad 200 glav živ l-n e, oddal pa je je dosedaj še samo kakih 15! Kmetje so morali letos spomladi odjdajati seno in so ga radi oddajali, ker so mislili, da je odvzeto seno za naše vojaške konje, a od tega sena je dobil milijonar 'Scherbaum poidrug vagon, katerega mu je morala oddati zadruga v Račah. Nepravilno se tudi postopa glede takozvane plemenske črede („Herdvieh“), ki jo imajo graščaki, kakor n. pr. baron Rossmanit in razni grofje. Po neki zastareli naredbi se take graščinske živine ne sme rekvirirati. Med to živino pa je po izjavah resnih mož mnogokrat polovico jalove živine, ki bi se Čisto lahko rekvirirala. Ce mora kmet dati svojo najlepšo plemensko živino, da se (mnogokrat zjoče, ko jo mora oddati, bi se pač naj tudi gralščinsko b,Čredno“ živino odvzemalo. Te kmetske želje je med drugimi tolmačil na shodu naš govornik. Mariborski advokat dr. O-rosel je povdarjal, da mesto Maribor nikakor ne more dovoliti, da bi se mestni voli, biki, telice in krave rekvirirale. Mesto rabi to živino za mleko in vožnjo. (Ogorčeni klici: Oho! Kmet jo bolj nujno ra;bi! Saj v mestu nimate njiv!“) Dr. Orosel se je postavil na stališče, da se nekaj živine lahko prihrani edino s teta, ako se ustavi razdeljevanje mesa. med ubožno prebivalstvo. Maribor ima po njegovem mnenju 'dovolj mesa. Graščakinja pl. Pacher se je zavzemala za živino graščakov in je na podlagi nekega .zastarelega odloka zahtevala, naj se mlado graščinsko živino ne rekvirira. Iz njenih besed je bilo posneti, da bi se naj raje kmetsko živino rekviriralo, a ne gosposko. Ravnatelj Sehneiter jo je podučil, da je gospa graščakinja slabo poučena in 'da se mora tudi živina, ki jo je hotela ona braniti, oddajati. Ker je s svojo zahtevo pogorela, se je tudi odpovedala, nadalj-nemu govoru. Kako sodbo imajo meščani in njih priveski o kmetu, je bilo razvidno iz sledečega slučaja: Girstmayr je predlagal v deputacijo, ki bi naj posredovala pri namestniku, oziroma pri centralni vladi, za pravično oddajo živine in da se naj rekviriranje mlade živine sploh ustavi, advokata dr. Orosite, dr. Tauscha in samega sebe. Izmed navzočih več kakor 200 kmetov pa ne enega,. Odločnemu protestu od slovenske strani so se meščani prvotno rogali in niso hoteli nič vedeti o tem, da bi se v deputacijo določilo kmetske živinorejce, a končno so se vendar-le u-dali in tako sta bila izvoljena v odposlanstvo posl. Pišek in posl. Roškar.
Menjava blaga. Nekdanje calse so kupčevali le tako, da so menjavali blago. Iz daljnih dežel so do-nesli ondothe pridelke in izdelke in jih prii nas zamenjali za, žito, moko in Živino. ITi časi se zopet Vračajo. Nekdaj so države plačevale tujim državam le v denarju v zlatu ali papirju, kakor so se dogovorili. Danes zlata ven ne pustijo, za papir pa na tujem — ne marajo. Tako je zopet nastalo menjavanje. Kar mi rabimo od Švice (sir, živino, ure, tkanine in Bog zna. kaj še vse), moramo plačati s sladkorjem, petrolejem, premogom in najbrže tudi s steklom. Tudi po vojski bo vrednost blaga vedno ostala. Cim več bomo imeli ne prodaj in čim manj bomo rabili tujih re-
či, tem boljša bo naša denarna vrednost. To menjavanje blaga je pa tudi eden izmed Vzrokov, zakaj tu pri nas primanjkuje premoga, petroleja in sladkorja. Za premog se pač domneva, da hočejo bogati gospodje, ki imajo premogovnike v lasti, doseči boljše cene; kajti železniška uprava je izjavila, da je vozov zdaj zadosti na razpolago. Kdor pa noče prodati, dobi vedno dober izgovor. Med deželo in mesti je tudi nastalo tako menjavanje blaga, Iz mesta prinesejo sladkor, cikorijo, kavo, petrolej in razne druge reči; na kmetih pa dobijo jajčke, jajčke, putke, ješ-prenček, tudi kaj malega moke ali kruha in kot izjemo kak krompir. Od svojih (ust si kmetje odtrgajo, da morejo revežem pomagati. Izlepa se pri našem kmetu vse doseže. Neki gospod' je imel veliko revežev oskrbovati. Hrane ni bilo mogoče dobiti. Dobi sod petroleja ter da razglasiti, da bo petrolej dajal za turščico. Luč mora tudi zadnji siromak imeti. Kmet zlasti pri živini ne more brez njega izhajati. Prinesle so mu torej reve po 1 1 ali 2 turščice, ker več niso imele in prejemale petrolej po malem. Bilo je tako njemu in njim pomagano. Največji reveži so pač oni, ki nimajo ničesar, da bi zamenjali. Teh je seveda največ.
Preja iz hmeljskega bičevja. Neki tovarni na Švedskem se je posrečilo izumiti nov način, kako izdelovati iz hmeljskega bičevja prejo. Preja iz hmeljskega bičevja je baje zelo trpežna in glede kakovosti ne zaostaja prav nič za konopno prejo. Do sedaj so že izdelali 160 meterskih stotov preje iz hmeljskega bičevja.
Vojaški delavski oddelki za kmetska dela. Ako k lo rabi za nujna kmetska dela vojaških delav skih oddelkbv, naj se obrne na deželno delavsko posredovalnico v Gradca, Mehlp!atz št. 2. Prošnje se morajo vložiti vsaj teden dni, predno se dotični delavci rabijo. Prošnje morajo biti od občine potrjene Letos se dobijo tudi oddelki 3 mož. Delodajalec se mora zavezati, da bo dal vojakom primemo hrano (enkrat v tednu meso) in da jim bo dal tudi primerno dnevno plačo. Za hrano mu vojaška uprava plača dnevno 3 K za moža.
Razne noviee»
Držanje in prizadevanje narodnosti v Rusiji.
„Times“ poročajo iz Odese:	Tukajšnji omikanci so
za konstitucijonalno monarhijo ali demokratično republiko. Misel zvezne države s samoupravnimi državami po ameriškem vzorcu dobiva vspričo težkega narodnostnega vprašanja vedno več ital. Pred velikonočnim kongresom Ukrajincev v Kijevu in za njim so se vršila posebna zborovanja raznih malpruskih političnih strank, da določijo program za veliki kongres v mesecu maju, na katerega so povabljeni zastopniki vseh drugih narodnosti Ukrajincev. |T(a kongres položi temelje za bodočo avtonomno vlado, katero mora potem potrditi ustavodajni zbor. Najprej se bo bavila s temi načelnimi vprašanji skupno z novo vlado komisija, ki zastopa razna mesta, upravna o-krožja, stanove in narodnosti Ukrajincev in kS je s-klicana na zahtevo provizorične vladen Kongres v Kijevu je zahteval državno zvezo s> samoupravo, j v kateri morajo biti zastopane razne ruske narodnosti. Kongres je zahteval zarse zastopstvo na mirovni konferenci skupno z drugimi narodnostmi, na katerih o-zemlju sd se odigrale sovražnosti. Zahteval je poleg avtonomije popolno priznanje rumunskega jezika, ne da bi se bilo kedaj govorilo o rumunskih zahtevah. Nikakor nočejo stikov s separatističnimi stremljenji. Brez dvoma pride s časom tudi do izjav želja Armencev, Georgijevcev in drugih neruskih narodno'sti. Armenci molčijo sedaj iz politične previdnosti. Dne 1. maja je bila največja cestna demonstracija, kar jih je bilo kedaj v južni Rusiji. Njen pilj je bil pokazati enotnost delavstva vsega sveta. Oblasti so se je udeležile. Na zastavah je bil napis: Mir brez aneksij! Hočemo demokratično republiko, svetovni mir, zemljo in osemurno delo! Napisov'za energično nadaljevanje vojne ni bilo opaziti, pa tudi ne proti nadaljevanju. V sprevodu so bili Litavci, Poljaki, Leti, Moldavci in Ukrajinci. Jako navdušenje je vladalo zaradi navzočnosti par tisočev kozakov
Ruski carjevič in ruski zakoni, Angleški listi pišejo o zadnjem posetu ruskega pravosodnega ministra Kerenjskega pri carski družini sledeče: Car Nikolaj je napram vsem novim dogodkom popolnoma ravnodušen, carica pa j s ohranila s .oj po nos Ne eden ne drugi ni maral od Kereajskega kake ponuJbe ali daru. Ko so nedavno zopet hla dno odbili njegove ponudbe, fe pristopil mali carjevič Aleksi j in je rekel: Povejte mi, gospod Ke-renjski, saj so Vam ruski zakoni dobro znani, ali se more moj oče po pravu odreči moji dedščini? V smislu zakona on tega ne bi mogel storiti, je odgovoril Kerenjski. Hvala Vam, je odgovoril mali Aleksij, samo to sem hotel vedeti.
Prebivalstva vse Rusije je sedaj 178,380.000.
Značilno je, da so našteli kljub svetovni vojski več moških, nego žensk, 100:99.5. .V notranji Rusiji je razmerje 100:87.
Požar uničil mesto Gyöngyes. Dne 21. t. m.
proti večeru je začelo goreti v javni bolnišnici mesta
Gyöngyes severovzhodno od Budimpešte. Požar se je strahovito naglo razširjal. Od 3000 hiš, katere šteje mesto, jih je požar upepelil 2000. Skoda znaša nad
60,000.000 K. Uničeno je skbro vse mesto, samo nekaj predmestnih delov je ostalo nepoškodovanih. U-ničene so 3 cerkve in skoro vsa javna poslopja. Se le drugega dne se je udušil ogenj. Požar je uničil čez 100 trgovin, vse banke in druge* denarne zavode. Nekatera poročila pravijo, da je velikanski požar zahteval do 100 človeških žrtev, več sto oseb je pa bilo ranjenih. 14.000 oseb je brez strehe. — Dne
23.	maja se je podal cesar in cesarica v Gyöngyes tolažit nesrečno prebivalstvo.
Mesto Viškov zgorelo. Dne 21. maja je izbruhnil v mestecu Viškov velik požar, ki je v kratkem uničil 55 hiš, tako da je mestece skoro docela po gorelo. Zgorela je tudi graščina olomuškega kne-zonadškola, krasna stavba, nadalje rotovž, pivovarna in še dve drugi tovarni. Zgorelo je 5 oseb, 30 jih je pa bilo težko poškodovanih. Škoda znaša več milijonov kron.
Takozvani „kmetski prazniki“ na Koroškem od-pravljeni. Koroška de že na vlada naznanja, da so za časa vojske na Koroškem odpravljeni takozvani »kmetski prazniki«, ki niso od cerkvene oblasti zaukazani. Tozadevni prestopki se kaznujejo s kaznijo zapora do 14 dni.
Črnogorski milijonar umrl. Nedavno je umrl edini milijonar v Crnigori, Ahmet Lukačevič iz Podgorice. Bil je zelo darežljiv mož. Najprej je bil pri kralju Nikoli dvorjanik, pozneje pa trgovec. Bil je o-kreten, podjeten, gibčen in prav sposoben mož. Nabral si je zelo mnogo blaga; za'.svoj sloves in širitev trgovine ni rabil razglaševanja po časnikih ali na stenah, ampak vse to mu je oskrbel njegov pošten glas. Svojim bornim rojakom je storil mnogo dobrega. Za njim žaluje vsa Crnagora, Skader in Albanija.
Kje so jedli najpoprej rake? Leta 1486 je vladala na Moravskem grozna lakota. Vdova Iv. Rahna pri Brodeku na južnem Moravskem je bila s svojimi 5 otroci v veliki stiski in nevarnosti, da z otroci v-red umrje lakote. V bližnjem potoku je bilo zelo veliko rakov. Nalovila jih je lonec in jih skuhala. Raki so vsem dobro dišali. Ker pa dotlej ni nikdo maral za rake, ker se je smatralo raka za najostudnejšb in še celo strupeno žival, so sosedje vdovo pisano gledali, ko je lovila in kuhala rake. Sj časoma jje glad prisilil še tudi sosede, da so segli po rakih in tako je prišlo, da so začeli ljudje splošno jesti rake najpoprej na Moravskem in pozneje po vseh evropskih in izvenevropskih državah.
Dopisi
Sv. birma v Mariboru se bo delila na bin-kcštno nedeljo v stolnici po slovesni sv. maši. Začetek okoli 11. ure.
Maribor. Piše se nam: Kaj nemško uho in nemško srce vse prenese! Slovence sovražijo do skrajnosti, četudi smo do zadnjega zvesti domovini in se naši fantje borijo kot levi za Avstrijo.
V našem mestu pa kar žvrgoli Lahov, in nihče jim ne reče ne žal besede. Lahi, ki so prišli z juga, imajo svojo šolo, za nje so laški uradniki. Slovenec, ki je tukaj doma, pa je tujec v lastni domovini...
Maribor. Najbrž ni v nobenem avstrijskem mestu tako slabo urejena mestna aprovizacija, ka kor ravno v našem mestu. Na magistrata nimajo gospodje bržčas ne časa in tudi ne razuma, da bi skušali pomagati ubogemu ljudstvu. Maribor leti v bližini bogatega Pohorja. Mesto bi si vemDr lahko pravočasno oskrbelo kurjave. Na ho n< družin nima niti toliko kurjave, da bi si zajutuk skuhah. Celo v Gradcu ni takega pomanjkanja kurjave, ker se za njo briga mestna uprava.
Maribor. Naši mestni gospodje imajo vedno polno samohvale po nemških listih glede naše mestne prehrane. Da je ta večkrat izzvala ostro kritiko, je dovolj znano, ne samo javnosti, marveč še bolj gospodom samim. Za preskrbo z mesom so si omislili skupno mesnico v naši klavnici. Tu se množe vsak dan bolj glasne pritožbe, da se meso deli velikokrat zelo neprimerno. Ne le, da je oddeljeno meso čudno sekano — ta stranka dobi lepe kose, ona pa slabejše meso in mnogo kosti — množijo se tudi tožbe o teži. Pritožba ima k večjemu ta vspeh, da se ti vzame meso iz rok in požene kam v kot mesarije, ali pa, da se te nahruli: „Mi nimamo decimalne vage!“ Tu naj bi gospodje napravili red!
Maribor. Naše mesto dobi novo lekarno in sicer v koroškem predmestju. Za lekarno je prosil Josip Tesar na Dunaju.
Maribor. V Cesarski „Panorami“ na Grajskem trgu (glej inserat!) se ob Binkoštnih praznikih vidi 50 lepih slik; iz Južne Tirolske, M er an a, okoliškega gorov j«, sedanjo bojno ozemlje itd. Te podobe so go- | lovo za mnoge, ki imajo svojce na tirolskem bojišču, j velezanimive: Dne 3. junija in ob prazniku ©v. Reš- { njega Telesanse bo videla večja serija iz bojišč. Na- S dalje se bodo videle slike od vjetiii Francozov, An- j
gležev, Rusov, Arabcev itd, v Prusiji. Vstopnina je nizka.
Hoče. Kmetska hranilnica in posojilnica v Ročah sprejema prijave za 6. avstrijsko vojno posojilo. Domoljubi, podpišite vojno posojilo .pri domači posojilnici!
Hoče. Na binkoštni pondeljek, dne 28. majnika, ima tukajšnje Katoliško bralno in gospodarsko društvo svoj občni zbor popoldne po večernicah v kapla-niji. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Andraž v Slov. gor. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi na binkoštni pondeljek, popoldne po večernicah, v šoli že drugokrat dobrodelno prireditev za ponesrečene Brežičane. Na sporedu je govor, igri in licitacija lepe živali. Domačini in sosedi, pridite v obilnem številu!
Sv. Jurij ob Ščavnici. „Dobra, rajzumna in ti-|ha žena, dobro podučena žena se z ničemur ne za-fcnenja.“ Taka dobra žena in mati je bila rajna Ana Farkaš, ki se je te dni preselila iz doline trpljenja* tv boljšo večnost. Dolge mesece je bolehala, zadnji teden pa si je želela, kakor bi slutila smrt, .vseh svojih ljubih otrok okoli sebe. Se v poslednjih svojih u-rah jim je polagala, na srce, naj živijo verno-krščan-sko. Ugasnilo je življenje dobre matere, v, 76. letu svoje starosti je zatisnila trudne oči, da so šle gledat Resnico in Pravico v svetlobi. (Pogreba se je u-deležila dolga vrsta sorodnikov, sosedov in znancev. Žalujočemu možu, otrokom in vnukom na bridki ; izgubi odkritosrčno sožalje!
Rogoznica pri Ptuju. Pri poroki Fr, Ambrož z gdč. Ivanko Rašl se je nabralo za avstr. Rdeči križ 18 K. Bilo srečno!
Cirkovce. Binkoštni pondeljek, dne 28. maja, popoldne po večernicah, vprizori naše Bralno društvo igri „Poštenost pride na dan“ in „Zaspano dekle." Prijatelji društva, na svidenje!
Sv. Jurij ob južni žel. Tukajšnje Katoliško bralno društvo priredi v nedePo, dne 3. junija, ob 4. uri popoldne, domoljubno svečanost v proslavo godu in rojstnega dne blage cesarice Zite. Na sporedu je slavnostni govor č. g. vojnega kurata Jan. Goleč, deklamacije, dve igri in petje. Ker je skoraj ves čisti dobiček namenjen za vojne pohabljence, ste domačini in sosedje prisrčno vabljeni, da. se prav polnoštevilno udeležite te domoljubne svečanosti.
Šoštanj. Naši Nemci so si izvolili lastno obrtno zadrugo za mesto Šoštanj, kateri načelujejo sledeči Nemci: Viktor Hauke, mesar in gostilničar, načelnik; Alojzij Kossär (Kosar) podnačelnik in odborniki: Janez Rittoschegg (Ritošek), Anton Mellauschegg (Me-laušek), Franc Sellitsch, (Zelič), Karel Godett, Jan. Nowagg (Novak), JožeF Kollentz (Kolenc), Rud. Tit-scher (Tičar), Franc MÖrnigg (Mernik), Adolf Legat itd., torej, kakor imena kažejo, sami pristni Nemci.
Spodnještajerska ljudska hranilnica in posojilnica T MARIBORU :: SPREJEMA PRIJAVE ZA::
VI. VOJNO POSOJILO
med uradnimi urami.
POSOJILNICA V MARIBORU
401
(NARODNI DOM)
sprejema prijave za VI. vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami.
Zadnja poročila došla v peteh dne ZS. maja.
NajnomjŠa avstrijska wadi@ porodilo.
Dunaj, 24. maja.
Italijansko bojišče.
Včeraj opol d n e j e v n o v i č z nenavadno silovitostjo v s p 1 a m t e 1 a dese-jaso š k a bitk a. Naval sovražnih mas je sedaj naperjen proti celi 40 km široki; fronti' od Plav do morja. jNa mnogih mestih so se boji tudi po noči nadaljevali.
Na prostoru gore Kuk, pri Vodicah in proti Sv. Gori je sovražnik popoldne pognal v boj svojo napadalne kolone. Kar je prodirajo vzhodno od gore Kuk, je bilo žrtev našega uničujočega, ognja. Pri Vodicah so bili. sovražni navali odbiti vsled hrabrosti pejšpol-
kov št. 24 (in 41, ki se večjidel rekrutirajo iz Vzhod* ne Galicije in Bukovine.
Pri samostanu na Sveti Gori je zamogel sotvrur žnik prodirati Čez'naše, vsled bobnečega ognja porušene jarke; od ojačenj, ki so takoj pritekla na pomoč, je bil prijet in vržen nazaj na svoje rezerve in s temi vred pognan od našega topovskega ognja doli čez pobočje gore.
V taistih urah sta bila vzhodno od Gorice izjalovljena dva mogočna navala italijanskih množic deloma še v ognju naše artilerije, deloma v boju iz bližine z našo hrabro inianterijo.
Posebno srditi boji so se bili na Kraški gorski planoti, za katero se je vršilo že veliko bojev. Ze od jutranjega svita so se tukaj nahajale naše postojanke in njihova zaledja v bobnečem oignju sovražnih topov vseh vrst. Proti opoldnevu se je pri Kostanjevici začel pomikati naprej prvi sovražni infanterijski naval. Bil je odbit. Popoldne se je pričel mogočni italijanski napad proti celi fronti Kraške gorski planote. Val za valom je podil sovražnik med Fajti hribom in morjem proti našim črtam. Kjer je bila strta ena sovražna kolona, je stopila druga növa na njeno mesto.	. .
Napad in protinapad sta trčila drug ob drugega,. Tako je trajala borba do večerne ure z nezmanjšano silo. Ozemlja si je mogel sovražnik priboriti le na daleč naprej potisnjenem odseku pri Jamljanihs kjer smo morali naše' čete vzeti nazaj za 1 lan. Sicer smo pa povsod zmagonosno (obdržali v svoji oblasti vse naše postojanke. Ogrska, polka št. 39 in 61 in honvedne čete, ki so se' vrlo izkazale, so svoji z-godovini dodale nove sijajne, s slavo popisane liste.
Vzhodno bojišče.
Na številnih mestih fronte je bilo pomnoženo artilerijsko delovanje.
Južnovzhodno bojišče.
Pri Ferasu je artilerijski ogenj preprečil italijanski premoštilni poskus.
Jlfaji&ovejše nemško mrađne porodilo.
Berolin, 24. maja.
Francosko bojišče.
Pri Witschaete in ob obeh bregovih Scarpe j® bilo topovsko delovanje živahno notri do noči. Tudi južno od ceste Cambrai—Bapaume in pri St. Quenti-nu je bilo od časa do časa močnejše. Na Chemin d® Dames, pri Braye in Craosinelle je bil popoldne artilerijski ogenj zelo močen. V Champagni je bilo v večernih urah bojno delovanje artilerije med krajema Nauroy in dolino Suippes živahno. V gozdu pri A-premontu so vdrle n ask aid) valne čete nekega poren-skega polka v francosko postojanko in so se vrnil® z 28 vjetniki ter s 3 metači min.
Vzhodno bojišče.
Na več mestih fronte je oživelo vojno 'delovanje.
Macedonsko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Kralj Viktor Emanuel v strelskih jarkih.
Kralj Viktor Emanuel se je mudil z ministrom Bissolattijem več ur v najsprednejših strelskih jarkih pri Zagori in je ob času napadov osebno vspod-Ibujal Čete.
Ugibanja in posvetovanja o nasledniku grofa Tissca»
Iz Budimpešte se poroča, da se del ogrskih politikov zavzema za kandidaturo nadvojvoda Jožefa kot ogrskega ministrskega predsednika. Voditelji ogrsko opozicije so cesarju baje že pri zadnjem sprejemu priporočali, naj nadvojvodo Jožefa imenuje za Tiszo-vega naslednika, ker uživa nadvojvoda na (Ogrskem splošne simpatije. Nadvojvoda bi po mnenju ■voditeljev opozicije bil edina sposobna osieba. da premosti nasprotstva med opozicijo in večino.
Cesar je za danes, dne 25. maja, pohval k sebi celo vrsto ogrskih politikov in sicer: grofa/ Khuena-Hedervaryja, Beöthyja, Berceviczyja,, grofa Sereny-ja, pl. Navayja, grofa Ivana Zichyja, Andrassyja, Apponyja, Aladarja Zichy, Kasrolyja, dr. Wekerla, predsednika ■ gosposke zbornice barona ’ Josika, in predsednika poslanske zbornice Szasza. (Slišijo se glasovi, da se bo v slučaju, jako se ne doseže sporazum med strankami glede sestave kabineta, zbornica razpustila in se razpišejo nove volitve.
Crnowfiiiki letnikov 186$ In 1866 dobijo dopust
Naš cesar je.zaukazal sledeče: Zaukažem, da" vse osebe letnikov 1865 in 1866. ki opravljajo črno-vojniško službo, dobijo dopust, izvzemši slučaj, ako so same prosile, da se jih pusti v vojaški službi.j Izvzeti so tudi vsi črnovojniki imenovanih letnikov, ki so vpokojeni gažisti ali se pa nahajajo v razmerju izven službe, ih končno pripadniki Črnovojniških korporacij. Dopust naj dobijo čimpreje, najpozneje se jib! pošlje na dopust dne 3,0. junija T917. CrnoVojniki i-menovanih letnikov, k; so še prostovoljno oglasili za vojaško službo, ne pridejo v poštev.
Ma Kalvarijo I. Ljudska izdaja obsega 80 rar ZBorrsintti križevih potov. Spisal Fr. Šegula. .Take ashfkpče križevih potov ni dobiti pri nobenem narodu. Kot' dodatek je pridjan še poseben molitvenik, obsegajoč sv. mašo in razne pobožnosti v čast trpljenju Kristusovemu, kakor tudi molitve za popoldansko službo božjo. Stane v platno vezan z rdečo obrezo K 2.80. V zlati vezavi se knjiga zdaj ne dobi. Naroča «e ▼ Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Na Kalvarijo O. Kažipot za duhovnike. Spisal Fr. Šegula. Ta knjiga je v prvi vrsti namenjena p. n. g. dušnim pastirjem. V knjigi so natančne razprave o teh-le predmetih: 1, PoČetek in razvoj Križ. pota. 2. Natančna določila o ustanavljanju Križ. pota 3. Odpustki sv, 'Križ. pota. 4. Stacijonski križci. B Bratovščina živega Križ. pota. 6. Obrednik za Križev pot. 7, Lega in zgodovina Križeve ceste v 'Jeruzalemu. 8. Križev pot za duhovnike. Predmet je torej silno zanimiv in p» n. gg. duhovnikom jako koristen in potreben, zato knjigo prav toplo priporočamo. Stane pa v rdeči obrezi K 1.80; v zlati obrezi K 2.80. Naroča se v Tiskarni sv, Cirila v Mariboru.
Šmarnice „Kraljica vic“ so popolnoma pošle in se torej prodajalna Cirilove tiskarne na tozadevna naročila ne more več ozirati.
vUsniehran“
je najboljše postavno zavarovano sredstvo za ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatoraj velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poštnine pošilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej). R. Starovašnik, Konjice, Štajersko. Trgovci in prodajalci dobe popust.
Čevlji
z lesenimi podplati,
najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi s kožuhovino.
Pomožnega pisarja išče okrajna sodnija t Sent Lenartu t Slov. goricah. Zdajna plača na mesec 100 K. Prednost imajo strojepisci.
12 do 14 leten deček, dobro ngo-jen, ki ima zmožnosti in rešuje na službo mežnarja in organista, se sprejme ■ popolno oskrbo in predizobrazbo, r župnišča Marija Beka. Tozadevne ponudbe s šolskim spričevalom in priporočilom od pristojnega dušnega pastirja na kn. šk. župni urad Marija Reka,
Vitel (gepi)
nB prodal
Ker sem si svoje pospodarske stroje opremil z motorjem, prodam po zelo niski ceni vitel, (gepl), ki goni mlatilnico, rezalnico in tudi mali mlin. Vitel (gepl) je najbolj priporočljiv za posestnika, ki ima enonadstropni hlev. Več pove Lovro uiček, posestnik na Jelovo«, pošta Maribor.
Št. 26—28 „ 29—34 „ 35—38 „ 39—41 „ 42—46
K 14-—. K 17—. K 20*—. K 23-—. K 26-—.
mr Kmetje,
zavarujte vaša polja proti toči!
G kr. priv. zavarovalnica »Dcoau« na Dunaji sprejema tudi letos zavarovanja žitnih polja proti toči. Za vse dbčise ©kraja Gornjigrad je ta zavarovalnica pooblastila g. M. Lorgerja na Ljubnem
v Sav.	da sprejema zavarovalna aaročila.
Posestniki, ki želijo svoja, polja zavarovati, mj se ogiasij« pri imenovanem peebteščea&u tar ni j pri* «esej® svoje poseatetiške pni« seboj.	s»?
Vsako nutožiii«i ;-------= wree ■—
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celje.
■ggBaownmnnwwnitiiwvgaimij »ni» ■■ w—'isimn■ i n niiimwaunnirniswi wnrinwiwMiiwiiuim«», mi nn—srn——hs—waaBgawt»«^'»i
Ivan Ravnikar
Mi trgovina špecerijskega, koloni jat- Vk mmuu ne8a bla«a barv ia zal°8a »ine- naniran t
MILU! rainih Wda MUMl!
CELJE — Graška cesta štev. %i
kupuje po najvišji dnevni ceni viaski kamen, kumno, Janež, pristno strd in vosek.
Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljena, Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 vin.
m. SCHRAM, Maribor ob D.
GOSPOSKA ULICA.
Izborne pmpe sodplate,
ki so boljši kot sedanje usnje, trpežne n nepremočljive priporoča v nakup in razpošilja
Rudolf StarovaSnik, Kenijce« ital,
CENA;
za moške K 5%50, za ženske K 4'50 ia za otroke K 3*5 0 par.
Denar n&prej ali po povzetju, Obdelati se dajo ravno tako kot podplati' iz usnja.	35*
Kupim
kitio zelje, vinski kamen,
eebelni vosek, vsako množino po najvišji ceni. Ako ima kdo večjo kvantiteto za oddati, prosim poročila, pridem tudi na dom blago prevzet. Se priporočam spoštovanjem Jos. Serec, trgov., Maribor,
Tegetthoff-ova nlica 57.
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svtj list ¥ Novem mestu
Dolenjske fš^nice
vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem Štajerske a,
• Naprej plačana letna narečnina 3 krone.
in krepkega fanta
iz poštene rodovine sprejme za hlapoa (za svojega, ker mn je padel edini sin.)
Simon Doiko,
kmet v Kamnici pri Mariboru.
Novo 2
Novo!
Slamnate solne (čevlje)
za dom priporočam kot nadomestilo za drago usojeno obutev posebno za delo v sobah Dobro trpežno blago. Pošljejo se najmanj o pari za 9 kron prosto poštnine. Denar pro aim v naprej, ker je po Siljatev po povzetju predraga Naročila sprejema R. Starovašnik, Konjice, Štaj. Trgovcem popust. Poskusite, ne bode Vam žal.	mi
Na Kalvarijo!
30 Križevih potov.	Ljudska izdaja.
Spital Finne, Se;. Šegula,	Mala 8a. 840 etnalj.
Pregled vsebine:
1. Križa? pot romarjev na Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (L 1876) — 8. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 5. K. p., sv. Leonharda Porto-Mauriškega. —
6. K. p,, sv. Alfonza M. Liguori. — 7. K. p., kardinala Pavla Melchers-a. — 8. K. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka.
—	9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. —- 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 18. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv. Jožefa krščan-kih m6ž, — 15. Za društvo sv. Ane krščanskih žen. —
16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Slomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov). — 19. Za Marijanske kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok.
—	21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube). —
23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. —
26, Za postni čas, — 26. K, p., na Veliki petek. - 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 88. Za čas vojske. 29. Za vame duše. — 80. Memento mori 1 Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa“ vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o
trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d.
Ko pridete v Maribor, dajte si je v prodaj sini tiskarne m. Cirila predložiti na ogled; ali pa j» naročiti. takoj pe pošti. Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. % redečo obres® za K 2'50. 2. s zlato obrezo za K 3-2Q. 3. krasna izdaja za K 3-50. Fo polti podan stane vsak komad 20. fin. vsi Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po aa-kasaiei naprej in naj priloži ssa vsak komad 20 via. m poštnino.
Tiskarna sv. Orila ti Marlborit. ________________________________________________P
IZDELOVANJE
raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarje/, kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljene istih ohranite pe končani vojski na-iemu slovenskemu umetniku-podobarjti ist pozlat&rj«
i vranu Saje
Maribor, Raiserjeva ulica št. 26.

■»■U i
Spođnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru
f®@8 zai z st€@nt® zav.
■%,
»< wafe

p®§ «a««	f» ÄV4*
«Ä teti mum &am, » «t H - s*
iHftri äs *lflhrt£* trlAAO •’	eedte» is n «9?
aiuill« i? ifjfg«. . j.,	& ...	r
3a miapaj» y» pft* s* pÄ» "
Posojila -m dafafo
fe PiÖ| «i a» m toil«« i«p&isa fei sari» sä»** H % m %	SiStšs isH*«sS ■’mm®/®, ^
sate st a
Pojasnila se dajaj©
la 'ptsfefa	.Ari»sik rt & » “Si. mm	fen «sti % še a. ss
iSe* PeadfSatea tens jt»sÄ *t<	#©»■§« temam ntUniBiki.
inmniiiiiiiiiriiiiiiiw
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom lit stolno cerkvijo.)
Oficijelno subskripcüsko mesto
Ljubljanska kreditna banka pudryinlca Celie
sprejema po originalnih pogojih prijave na
šesto avstrijsko vojno posojilo
I. Davka pro&fo 40letno 5V20/ono amortizacijsko državno posojilo po K 92’50 prištevši 5Vs%ne obresti od I. maja 1917 naprej ter daje Va% bonifikacije. Ker teko obresti tega posojila že od 1. aprila 1917 znaša nabavna cena le K 91.542. II. Davka proste 5V2%oe 10 letne državne zakladnice po K 94vi~- prktevši 5V20/o obresti
od 1. maja dalje In.' daje Va% bonifikacije
Drvarja (Akltordant) in 1 volarja sprejme vinieaiska Sola v Bnrg-vraldn pii Mariboru. Plačilo po dogovoru.
nuBaOfiöii"
in osebe, ki umejo snaženje črev, se proti dobrem plačilu sprejmejo v trajno službo pri „Gustavu Wal-go^Darmindustrie. Puntigam pri
VINOGRADSKO
POSESTVO
v Grašovi pri Mariboru,
VÖ orala vinograda, 6'6 orala zemljišča za napravo vinograda, 1 oral njive, vrt, sadno drevje, velika klet, stiskalnica, hlevi in tri viničarska stanovanja se proda za 18.000 K. Naslov se izve v upravniStvu.
GOBE
ie io posušene kupim tudi letos v vsaki množini. V prvi vrsti žlahtne globanje ali feravše, potem Iesidke Itd. Prosim sašiti in ponuditi samo take rrste pravih gob, ki jih poznate kot užitne, — Rndolf Starovašnik, eksport gob v Konjicah Štajersko.


Kupujejo in se dobro plačajo ra-
znovrstna selii&a, dobro‘posušena v senci in ne na solacn. Vprašanja in ponudbe sprejema: Rudolf Starovašnik, eksport gob v Konjicah Štajersko.
nitke*» Ftee&at pi-sšajt*
WimM verišfe*
ja»*sr©.
Masi Dfsj&iger
lisi FeliresM
m? a afitiv IIÜÜ, lupili iti
fepja» riatafae is erafera,
^ Urei Ure!
V Viijkj JsbKKMn po niških cenah»
Za vsako ura se jam*?.1
Preskok® are, SehafhaaflB, SrüStb., Omega, Sterna; OSate; Za kratkovidne sova, sibeljš&aa stekla.
fmM.Burij H^°r
urar, slatome? is oö&lar,
IiffttWota tišti 39. N irar od glav. kolodvora.
BEGUNCEM, INVALIDOM,
revnim slojem, kakor tudi šolski mladini se nudi posebna prijika z isibira»jem in sušenjem sedaj zula potrebnih zdravilnih zelišč, priti do postranskega dobrega zaslužka. Natančna pojasnila dsje
tvrdka R. Lukmanu, prej Jes. Leuz nasl. v Ljub ijani, Ahacljeva cesta št. 10. v bližini sv. Petra cerkve.
OBČINSKIM URADOM
se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila ? Maribora zopet na razpolago Pr®Saje is
Potrdila za klanje telet in mlade živine.
Izdajatelj in založnik: Konsorcij »Straža»38
Edina šiaferska steklarska narodna trgovinu
Na debelo!	Na
FRANC STRUPI
Graška cesta
• •• • ••
ra*#'
prtppmg* p«, nafwlifih cenah svojo bogato zalogo stek!«
««lanasie posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in «fcete$*e m opdobe, , — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah la »tsnr&Ä
NajsoiidtnsfSa te točna postrežba®
TEHTNICE
Vabilo
ZA TEHTANJE ŽIVINE
ima ? zalogi
Ivan Rebek,
stavbeni in umetni ključavničar
CELJE,
Poljska ulica štev. 14.
Išče se zanesljiva dekla krivini.
Ponudbe na upravništvo tega lista.
ICf Igsitrsta, umetnine ln muspsiys.
Celici
trgoyipa, s§ p?ipirje%> pisiMpumv• in risalnimi, potratečinami m debelo drobno,. priporoča: trgovca.. ip ■ prepr^fjalpem velikanska iabaro dopisu te X3C RP*raznih cenah. XX la se^tliuliariei Papirnate »erdjeie vsied novih predpisov namastnije v • Gradca po zelo nizkih penah.
■p
na
Gospodje,
posebne učitelji in tudi dragi se pod ugodnimi pogoji in dobri plači sprejmejo fakoj kot i-abiralci-28stopniki
sa zavarovanje
polnega poselila
c. br. avstr jakega in vdovskega sklada.
Pismene popadke in vprašanja .na okrajni odbor tega sklada v Mariboru, c. kr. okrajno glavarstvo, II. nadstropje, vrata St. 28.
»WIi«§*f tt
Občni zbor
Posojilnice v Brežicah
reg, zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bode vršil dre 30. maja 1317 ob 8 uri
zvečer v sobi, kjer se uraciuje
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo n&dzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za pretečeno poslovno leto.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
8. Slučajnosti.
Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9 eri istega dne, z istem dnevnim redos? in v istih prostorih dragi občni zbor, kateri sklepa veljavno, tudi ne oziraje se na število navzočih žadružaikov.
Brežice, dne 16. maja 1917.
NAČELSTVO.
Tri krama poseetva slavonske rodovitne zemlje.
Prostovoljko prodajam, in sicer.
1 posest v površini oi 30 oralov z hiš© za 24.€00 K ;
1 posest f površini ©d 20 oralov z hišo za 11.0(0 K;
1 posest v površini od 10 1/s or&la za 10.000 K.
Zemljišča so vrlo dobre kvalitete, nahajajo se v selih bliža Djakom v Slavoniji, in prodajo ss prostovoljno po nizkih cenah vsled obiteljskih razmer nastalih vsled vojske-.
Pojasnila daje
pr* matija Belfć,
odvetnik v Djakovn, Slavonija.
—
Kmečka hranilnica I» posojilnica ¥ PTUJU,
(mi»or I tmUi sam a«tan)
' »prelima srijeve za
VI. VOJNO POSOJILO
viiu.H deä<«nik asi*«l mi*»i1i»»«sm8 ar«ml.
HSgovorsd »Httaik: Vakofž&v Stapa*»
0MĆ tisk«*»« sv* Otrli« v Mazlfev*