Kmečka trgovina Pogled na zunanji trg Kmečka trgovina je v veliki meri odvisna 6d zunanjega trga in od trgovinskih pogodb, ki Jih naša država sklepa z drugimi državami. Tako emo pred kratkim sklemiii zelo ugodno trgovinsko pogodbo s Francijp, po kateri bomo Francozoin lahko prodali za 150 milijonov frankov več blaga kot ga od Francozov kupimo. Vldl se, da so B6 Francozi trdno odločili, naSi državi Itl na roko V trgovini. Tudi Nemčija nam gre na roko, ppsebno piri prodaji živine. Vendar jc trgovina z Nem6ijo v itastoju, ker Je pri tzplačilih nastal zastx>j, kar je vzrok nestalnosti marke in težave pri lzplaftUih. JSlvine smo pa v Nemčijo izvozali že ltak več kot Je bilo prvotno določeno. Trgovtna s Ceško je od septembra lanskega leta rf&ba. čeSki trg Je nestalen in mpramo čakati, kaj bo prinesla bodočnost. Obseg trgovine z Italijo se je pa povečal. ItaHjanl potrebujejo zlasti veliko število goveje živtne, ker imajo zalog-e izčrpane radi pomanjkaHja hrane. Palestina Je bila prepovedala uvoz gaveje živine. To spložno prepoved je palestinska vlada za našo državo sedaj ukinila, tako da spet lahko izvažamo živino v Palestino. ZastopniM ameriškeindtistrrje so pa vsem balkanskim državam zamerili, ker kupujejp indu»trijske potrebščine v Nemčiji. Tako so baj« v xadnjem fiasu izgubili Arneričani na balkanaklh trgili okrog 40% svojega odjema. Padel je celo predlog, da se ne sme veC pošiljati denar izscIjencev v balkanske države. Ko bi Američani kupovali od nas naše pridelke, bl tudi ml kupovali od Američanov. Je paft papolnoma naravno tn razumljivo, da bomo kupovali pri tistem, ki tudi od nas ir"j kup. Od trgovine z Italijo In Nemčijo bi lahko imeli 6e veliko več koristi in bi se je bolj veselUi, ko td ne bilo toiiko sitnosti pri izplaftilih. Tako se Izplačilo pri dolgem obračunavanju potom kliringa aavleče, med tem se valuta spremeni in izvozniki Upe zgubo. Na ta račun naši trgovci kmetijske pridelke tudi veliko ceneje kupujejo, kot bi jih Bicer. Račun tega zavlačevanja pa nazadnje plača lanet, ki mora zato cenejc prodajaii. Cene goveje živine Voli. Na sejmih v Mariboru, Dravogradu in Slovenjgradcu so dosegli debeli voli 5 din kg poldebeli in plemenski pa povprečno 4—4.50 din Na ptujskem sejmu so pa doseg-li debeli voll samo 4.75 din. Na sejmih v Ljubljani, Kranju ir Krškem so bUi debeli voli 6 din kg, ostali pa od 4.50 do 5 din. V Crnomlju, Novem mestu, Vidnau in Sodražici so se pa prodajali po istih cenah Jcot na štajerskem. Biki. Plemenski biki so na sejmih dosegli 5 din &g žive vage, biki za zakol pa 4—4.50 din. Krave. Po sejrnlb. na Stajerskem so krave do•egle največ 4.25 din kg žive vage, na Kranjakem 80 pa dosegle krave najvišjo ceno v Kranju, in »lcer 5.50 din kg. Krave za kkVbasarje so ae prolajale na Stajerskem povprečno po 3 din, v Kranju pa niso bile izpod 4.50 din. Telice inmladi junčki. Telice prve \-rste so doeegle na sejmu v Ptuju 6.50 din, kar niso doseple niU na sejmu v Kranju (6 din), kjer so vedno najvišje cene goveje živine. Izpod 4 din se ta TKrta živlne ni nikjer prodajala. Povprečno se je mlada žlvina prodajala na vseh sejmih od 4.50 do 5.50 din. Teleta. Maribor 6 din, Ptuj 5.50 din, Dravopradec 6 din, Ljubljana 8 din, Kranj 8 din, Crnomelj 6 din, Krškp 7 din, Videm 6 din kg žive vage Svinje Pleracnske. Na sojmu v Mariboru se cene plemenskim svinjam niso spremenile. V Ptuju so se prodajall 6—12 tednov stari prasci po 120 do 160 dta komad. V Kiunju so bili 7—8 tednov stari pujski po 140 do 290 din, v Novem mestu so pa blll 8 tednov stari pujsld po 200 din komad. Debelo svlnjc ao bile v Ptuju po 8 din, v Dra¦vogradu 9 din, enako v Ljubljani. V Kranju so dosegle debele svinje 10 din kg žive vage, pa tudi V Krškem so bUe po 10 din. PrSutarjl. Ptuj 7.75 din, Dravograd 8 din, Slovenjgradec 7 din, Ljubljana 8.50 din, Kranj 9 do 9.50 din, Crnomelj 7 din, Krško 8 din, Novo me«to S din kg žive vage. Hrvaški gpeharji so se M sejmu v Lju'>ljani prodajali od 10 do 15 din kg žive vage. Konji Na sejmu v Novem mestu so prodajali konje od 3—4 din kg žive vage. Meso Cene mesu in slanini so ostale skoraj neazpremenjene. Meso se na Štajerskem kot na Kranjskem prodaja po Lsti ceni, le slanina in svinjsika mast je v Ljubljani in Kranju za povprečno 2 din dražja. Med Ptuj 20 din, Dravograd 20 din, Ljubijana 21, Kranj 22—24 din, ČniOTnelj 16 dtn, Krško 16 do 20 din kg. Kože in volna Goveje kože so bile v Ptuju po 9 din, Dravogradu 10 din, Slovenjgradcu 12—14 din, v Ljubljani 10 din, Kranju 10—12 din, Crnomlju 9 din, v Krškem 10—12 din kg. Teledje kože so kupovali v Ptuju po 11 dln, Dravogradu 11 din, v Ljubljani 12 din, Kranju 13 din, v Krškem 14 din kg. Svinjske kože so dosegle v Ptuju 8 dtn, v Kranju 8 din, v Ljubljani 10 din, v črnomlju 12 din. Vobia. Neoprana volna se je kupovala v Dravogradu po 24 din, v Kranju 24 din, v Krškem 16 din, v Slovenjgradcu pa 10 din kg. Oprana volna je bila v Dravogradu in Kranju po 34 din, v Krškem 20—30 din, v Slovenjgradcu pa 20 din kg. Vino V Ptuju navadno mešano vino pri vinogradnikih 5 din, fino sortirano pa 8—10 din liter. V Crnomlju navadno vino po 4.50 din, finejše po 5.50 din. V Krškem navadno vino pri vinogradnikih 4 din, finejše po 5 din liter. Sadje Jabolk Je fttondalje manj. S tem v zvezi sp tudl dražja. Na ljubljanskem trgu »e prvovrstna jabolka prodajajo že po 8 dln kg. Tudi gospodaraka Jabolka, ld so se zadnjič prodajala še po 2 dtn, se ne prodajajo ve« izpod 4 din kg, v Kranju pa še ta jabolka niso padla Izpod 5 din. Cene ostalega sadja so ostale v glavnem iste. Sploh se suhega eadja dobl zelo malo v prodaji, kar Jo znak, da ljudje kljub akciji za sušenje sadja sadje suže Se v zelo mali meri. Žito in krma Pšenica 1.75—2 din, rž 1.50—1.90 din, jeCmen 1.50—2 din, koruza 1.50—1.85 din, oves 1—2 din, proso 1.50 din, ajda 1.25 din, proseno pšeno 4, ajdovo pšeno 3.50—4 din, fižol 3—3.60 din, krompir 0.75—1 din. V Ljubljani, Kranju in na Koroškem so cene žitom v sploSnem višje kot v drugih predelih. Seno se je prodajalo po 0.75—1 din, slama pa po 0.40—0.60 din kg. Les Splavarji poaivajo. Kupčija z iužnimi kraji stoji. Najbolj se še trguje z rezanim smrekovim in jelovim lesom. Od trdega lesa se najbolj povprašuje po bukovih železnižkih pragih, za katere se zanima predvsem Anglija. Izvoz v Italija je zelo ugoden, težave so samo pri izplačilih in prevzemanju na meji, kjer se les tehta. Kupčija' z Madžarsko je vedno povoljnejša. Egipt pa povprašuje po borovih pragih 18 cm debelosti. Sejmi Od 9. do 15. februarja bodo sejmi v sledečifi krajih: 9. v PHStajnu in Slov. Konjicah živinski in kramarski — 10. bo svuvjski v Mariboru, y Sv. Juriju pri Celju pa živinski in kTamarski — 11. bo svinjski v Brežicah, Celju in Trbovljah —< 13. svinjslu v SredišCu — 14. bo Valentinov se^ jem v Brežicah (goveji, svinjski in kramarski), v Panikvi živinski in kramaraki, v Zalcu prav tako. Poleg teh bo arvinjski v Ormožu to živinski v Ljutomeru in Mariboru — 15. bo svinjski v CeIju, Ptuju in Trbovljah.