AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 11, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. BOJNAFRONTA TUNIZIJA — Kot kažejo vsa poročila, se zavezniki v Tuniziji pripravljajo na spošen napad na osišče. Do odločitve, kdo bo gospodar Tunizije, bo prišlo v kratkem. Poročila trdijo, da imajo zavezniki najboljše pozicije in da je Rommel zdaj v jet kot podgana v pasti. ANGLIJA — Ob holandski obali so se sprijele angleške bojne ladje z nemškim konvojem. Boj divja že pet dni. Obe strani trdita o uspehih. PACIFIK — Zavezniška letala so bombardirala pet japonskih tovornih ladij; dve so močno poškodovala. LONDON — Včeraj so vse radijske postaje po Nemčiji in Franciji utihnile. To je znak, da so se pognali angleški bombniki nad sovražnika. Eno noč prej so angleški bombniki zmetali 500 ton bomb na Mo-nakovo. Bombe so napravile v mestu silno škodo, kar priznavajo celo Nemci sami. rr^- — • ———. .......... .......,,„..... H^v^Jj^ OlQfll- . . anJe iz Amerike. — Na ruski bojni fronti so sladkarije zelo redka stvar. Zalo pa vojaki tolika hlastne je l<"*°nied njilt' ^actar iitl do^e iz Amerike. Slika kaže prizor z ruske fronte, kjer ruski častnik deli ameriško čoko-me(licinski oddelek. Čokolada je bila pooslana ruski armadi kot darilo iz Amerike. Nemci so pogreznili svoje ladje ob Indiji Bombay, India.—Isem so dospele vesti, da so posadke na nemških trgovskih ladjah potopile vso trgovsko fjotilo, ki je bila vkrcana v Mormugao, portugalska posest ob rjahodni obali Indije. Število ladij ni omenjeno. Vzrok počftju je bil, ker se p&sadka ni njogla zedini-ti,' če' naj skušajor'V. ladjami uteči v Singapor. Rusi so ustavili nemško ofenzivo proti Harkovu v Ukrajini; boj divja na vsej črti Moskva, 11. marca. — Vrhovno poveljstvo ruske armade danes zjutraj poroča, da1 je ruska armada ustavila močno nemško ofenzivo južno in južnozahodno od Harkova. Hitler je pognal proti Harkovu najmanj 25 divizij, proti katerim so postavili Rusi svoje najboljše moči, da bi ustavili Nemce. Boj na tej fronti divja z vso furijo in zdaj se ne more še vedeti, če bodo Rusi v stanu vreči nacije nazaj. V pohodu proti Smolensku so pa Rusi včeraj zasedli Beli, do-čim druge ruske kolone ogrožajo važno nemško postojanko Vjazmo od severa in vzhoda. Tudi na severni fronti pod jezerom Umen so Rusi napravili več vrzeli v nemško linijo ter za- vzeli več naselij, ki so samo 15 milj od meje Stare Rusije. Toda največjega pomena je zdaj boj za Harkov. Tukaj so vrgli Nemci v boj nad 200,000 mož močno armado. Nemci prodirajo proti Harkovu v polkrogu in so samo 15 milj od Markova. Iz raznih naselbin New York City. — Dne 27. februarja je tukaj umrl Frank Er-klavec, po domače Rožmanov, star £9 let in rojen, v Studi pri Domžalah na Gorenjskem. Bil je vdovec in zapušča tri sinove in tri hčere. Tooele, Utah. — Pred dnevi je tukaj umrl Jakob Horvat, star 68 let in doma iz Perbišča pri Semiču v Beli Krajini. V Ameriki je bival 42 let in semkaj se je priselil pred 28 leti iz Lead-villa, Colo. Zapušča ženo Katie, sinove Antona, Franka in Johna (pri vojakih) ter hčeri Ano in Almo. Renton, Wash. — Dne 14. febr. je po dblgi bolezni umrla v bolnišnici v Seattlu Josephine Perdick, stara 54 let in rojena v Raki na Dolenjskem. Tukaj zapušča brata Alojza Metelka. V Ameriki je bila 35 let in imela je moža, dva sinova in hčer, toda vsi so že v grobu. Milwaukee. — Pred nekaj dnevi je podlegel poškodbam rojak Peter Držaj, star 66 let. Pred dobrim mesecem je padel na ledu in se hudo pobil na glavi in zdaj mu je kri zalila možgane, vsled česar je umrl v bolnišnici. Druge podrobnosti o njem niso sporočene. — Zadnje dni je enajst Jugoslovanov, večinoma Slovencev, prejelo državljanske pravice — Veronika Rozman je pred dnevi izvojevala prvo nagrado v drsalski tekmi. — V bolnišnici sta pred kratkim umrla 84-letna Helena Golob in Henry Galovšek. Buenos Aires, Argentina. — Dne 4. decembra 1942 je tukaj umrl Avgust Rebek, star 53 let in rojen v Gojačevem pri Vipavi. Bil je dalj časa bolan in tukaj zapušča ženo. -o- Dohodninski davki! V pondeljek 15. marca morate plačati dohdninske davke za lansko leto. Rok poteče v pondeljek o polnoči, potem bo treba plačati primerno kazen. Zopet za 1,000 bondov! Direktorij SND na St. Clair Ave. je na zadnji seji sklenil, da kupi iz blagajne za nadaljnih $1,000 vojnih bondov. Vsa čast! I DOMOVINA Roosevelt daje načrt za blagostanje Poslal je kongresu načrt, v katerem je naveden program za ekonomijo po vojni. Po tem načrtu bo preskrbljeno za vse "od zibeli do groba" z delom, izobrazbo in zdravniško "postrežbo. Odsek poslancev je sprejel predlog, da se plačuje davke sproti Washington.—Odsek poslanske zbornice, ki ima nalogo najti pota in sredstva za vzdrževanje vlade, je sprejel nekak kompromisni predlog glede plačevanja davkov. Kot znano, je v kongresu dvojno mnenje glede plačevanja dohodninskega davka v bodoče: l) da ga plačujemo sproti, začenši letos in da pozabimo na lanskega, 2) da ostanemo pri sedanjem načinu, ko plačujemo za eno leto nazaj. Odsek je pa sprejel predlog, da začnemo s 1. julijem plačevati davke sproti, to je od zaslužka vsak teden in sicer bi vsak la'hko plačal na račun lanskih dohodkov, ali pa na račun lanskih in letošnjih obenem. Ob konci; kit^i l^se yravpalo, to 'Je,' Maor^ bi"" plačal" več, kot bf moral, bi dobil kredit za prihodnje davke, kdor bi plačal premalo, bi moral doplačati. Plačevali bi 20% od tedenskega zaslužka, obenem z victory davkom. Ta predlog bo prišel zdaj v poslansko in pozneje v senatno zbornico za debato. -o- Trdijo, da je bilo v štirih dneh pobitih več kot 500 Nemcev v Franciji London. — Vlada borbene Francije v pregnanstvu izjavlja, da je bilo v Franciji pobitih v zadnjih štirih dneh več kot 500 nemških vojakov, kar se je dvignil francoski narod proti nasilnem rekrutiranju delavcev za Nemčijo. Včeraj so izvedli francoski domoljubi atentat na urednika Marcel Deata, ki je najhujši pri-ganjač za Nemčijo. Napadli so ga v njegovi pristavi na deželi in streljali nanj z avtomatičnimi puškami. Toda nobena krogla ga ni zadela. Po vsej Franciji se dogajajo sabotaže proti nemškim .nasilni-, kom. V bližini Rokavskega preliva sta trčila dva vlaka in 50 nemških vojakov je bilo ubitih. Nezgodo so povzročili saboterji. TRGOVINA BO ZAPRLA NEKEGA DNE VRATA Kingstree, S. C.—Na neki prodajalni visi n a p i s sledeče vsebine: "Ta prodajalna bo zaprta na dan, ko bodo pokopavali Hitlerja." Razump se, da trgovec komaj čaka na ta velik praznik. V bolnišnico Mrs. Legan iz 15917 Holmes Ave. se je podala v Lakeside bolnišnico. želimo ji, da bi kmalu okrevala. Gramofonske plošče V prodajalni pohištva, Norwood Appliance & Furniture Co. 6104 St. Clair Ave. imajo veliko zalogo najnovejših gramofonskih plošč, slovenskih in drugih. Washington, 10. marca,—-Predsednik Roosevelt je poslal danes na kongres širokopotezen načrt, v katerem je vse urejeno za ekonomijo po vojni, ko se bo morala vrniti industrija iz vojne v vsakdanjo produkcijo. V tem načrtu določa predsednik program, ki ga mora izpeljati vlada in sicer: 1) da preskrbi delo za vse, ki so dela zmožni; 2) da preskrbi delo za vsakega, ki bo izpuščen iz armade in iz vojne industrije ob koncu vojne in sicer s pošteno plačo :n poštenimi delavskimi pogoji, 3) da garantira vsakemu socialno varnost, priliko do izobrazbe, za zdravje ter zdrava stanovanja. Predsednik Roosevelt je izra-razil željo v pismu na kongres, da resno upa, da se bo kongres bavil s tem programom še tekom tega zasedanja, da bo s tem preprečil vsako možnost, da se dežela vrne v slabe čase in v pomanjkanje. Kar se tiče socialne varnosti, je v predsednikovem programu sledeče: 1) Ustvaritev vladne zavarovalnine za poškodbe; 2) Večja obsežnost starostne zavarovalnine; 3) Večja brezposelna zavarovalnina, po kateri bi dobivali brezposelni odškodnino za najmanj 26 tednov; 4) Ustanovitev vladne zaposlitvene organizacije, ki bi preskrbela delo vsem brezposelnim ; * 5) Zagotovitev zdravniške pomoči za vsakega z vladnim denarjem, ki bo dajal podporo b o 1 n i š n i cam in zdravstvenim centrom; da se preski'bi dovolj zdravniškega osobja za vse kraje; 6) Mesta in države naj bi dobile dovolj vladne pomoči za vzdrževanje šol, kamor bo lahko dobil dostop vsak otrok in mladina, tako v nižje razrede kot na univerze. To je eden najobsežnejših programov, si jih moremo misliti. Ker bo pa za izpeljavo tega programa potreba silno denarja, bo v kongresu gotovo velika debata in nekateri so že izjavili, da kongres v tem zasedanju ne bo tega načrta načel. -o- Kitajski diplomati so šli na Portugalsko Lizbona.—59 kitajskih diplomatov in konzulov je prišlo iz Vichy, Francija, v Lizbono. Izjavili so, da bodo iz Portugalske zastopali svojo domovino v Franciji, ker je na Portugalskem "lepše podnebje." -o- OČE JE OSTAL DOMA, DRUŽINA JE V ARMADI Quil Lake, Sask.—T. Halli-day, je rekel svoji družini "zbogom," nato pa odšel domov, da bo skrbel za hišo. Njegova žena in hčerka sta se vpisali k ženskemu pomožnemu koru, dva sinova sta stopila pa v armado. Vsi štirje so odšli na isti dan in pustili očeta, da bo varoval hišo in dom. Iz bolnišnice Frank Gorenc Sr. se je vrnil domov iz bolnišnice. Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo na 7502 St. Clair Ave., tel. EN-0497. Naši vojaki Oglethorpe, Georgia. Pis |Ea ma Iz Severne Afrike se je oglasil naš poznani čevljar Joseph Gerbec. Naroča pozdrave za vse prijatelje in znance v Clevelan-du. Njegov naslov je: Pfc. Joseph -Grbec, Battery "II," 67th C. A. (A. A.) APO 464, c/o Postmaster, New York, N. Y. SE 1534 Pfca V soboto 13. marca odide k ameriški mornarici Frank Ko-tar, sin Mr. in Mrs. Anton Ko-tar iz 1414 E. 53. St. Najprej bo šel v mornariško šolo y Great Lakes, 111. želimo jnu vso srečo in pa zdrav povratek. !l (S K Včeraj nas je obiskal mladi mornar Joseph Anthony Okorn, sin Mr. in Mrs. Joseph Okorn iz 1096 E. 68. St. Dobil je dopust za 9 dni potem, ko je izdelal prvo radijsko šolo v Great Lakes, 111. Jovi se prav postavi v lepi uniformi. Njegov oče je pa tudi ponosen na sina, saj je bil tudi on čvrst vojak Strica Sama v prvi svetovni vojni. Jovi bo poslan zdaj v drugo šolo, da se popolnoma izvežba za radijskega operatorja, nakar bo prideljen kaki bojni ladji, želimo mu mnogo uspeha. Ba I« m Nekje na Pacifiku se nahaja v bolnišnici slovenski vojak Frank Gorenc, sin Mr. in Mrs. Frank Gorenc iz 7502 St. Clair Ave. Kaj natančne j ega ni znano. Njegov naslov je: Pvt. Frank Gorenc, Detachment of Patient 142, General Hosp., APO 913, c/o Postmaster San Francisco, Cal. Tam izza morja se je oglasil John Hegler, ki piše, da je vedno zdrav. V pismu je poslal Money Order za $50. Pravi tudi, da je prejel zavojček cookies, ki mu jih je poslala sestra. Naroča vsem prijateljem in, kakopak tudi prijateljicam najlepše pozdrave, ter se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. John J. Hegler, 35285606, Btry B 64th F. A. (Bn), APO 25, c/o Postmaster, San Francisco, Cal. us Pta pa En dan prej je poklical po te- ] lefonu njegov brat Tonček iz Terasa. Pravi, da je zadovoljen in da se mu dobro godi. Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem in se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Tony J. Hegler, 624 Co. Ord. (A. M.) Camp Maxey, Texas. — Fanta sta sinova družine Louis in Frances Hegler iz 765 E. 236. St., Euclid, O. - Ua P® Pvt. Edwin Baraga, sin Mr. in Mrs. Matt Baraga iz 15612 Sa-ranac Rd. pošilja pozdrave vsem prijateljem in znancem. Prav lepo se zahvali vsem, ki so mu priredili tako prijeten poslovilni večer pred odhodom v armado. Priporoča se kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Edwin Baraga, Co. G, 126, T. D. T. B., 1st Rgt. T. D. R. T. G. Camp Hood, i Texas. m> p® Afc. Sue S. Pakis, WAAC, 976 'E. 77. St. hčerka Mr. in Mrs. An-Jton Spendal je doma za 10 dni na dopustu. V službi je pri Third i WAAC Training Center, Fort Japonci nočejo zamenjati vojnih ujetnikov Washington.—Državni oddelek naznanja, da so Japonci ponovno zavrnili predlog Zed. držav, da bi si izmenjali vojne ujetnike. Vendar so Japonci odgovorili, da bodo o predlogu še razmotrivali. Japonci imajo v oblasti kakih 9,000 ameriških državljanov. -o- Mrs. Lausche bo teta na prireditvi za vojake Mati županja, Mrs. Jane Lausche, je blagohotno prevzela vlogo "tete" na prireditvi Jugoslav I (Slovene) kluba v Cathedral kantini v nedeljo 21. marca. Naše vrle Slovenke bodo imele namreč tisto nedeljo slovenski dan in prav po domače postregle vojakom. V ta namen nabiramo tudi prostovoljne prispevke, ker bo treba pripraviti večerjo za najmanj 300 vojakov in mornarjev. Kdor ima voljo, naj prinese darilo v naš urad. Včeraj sta darovali po $1: Mrs. Frances Misley, RFD 4, Chardon, O. in Mrs. Frances Stavanja, 1019 E. 63. St. Prav lepa hvala in še drugim se priporočamo. Nogo si je zlomila Pri padcu si je zlomila nogo ■ naša dobro poznana narodna de-lavka Mrs. Frances Zugel, 6308 ■ Carl Ave. Nahaja se v Glenville , bolnišnici, soba 118. Prijatelji-• ce jo lahko obiščejo, želimo ji skorajšno okrevanje. »1 e zb or niči m precll00gl'Omno večino '! i tJ o (j ^.da se še za »i^^tevl, -1 š a posojilni ESr *a d°bivaj0 za- 1 1 i ' 2h" 'UtkuP raznih : lv8Cflne 80 besede, ' 10: "Mi zdaj ' v>° Pričakova- 1 f Na! narju ali bla- 1 2WOViio, da 1 ^o!^0'' J* ; Ha ,nega delav-K^;6011 Water-1 Kk WaSega s°ured- luSSfo86 je *oda- KS P ;ilŠnico> kjer I S Se vdv^la opera-'§>>>i sobi št. us i S ?0' bi vse rcC:svo^ Sb.- °hn ie star |C<.riCa Sai»a od |>t > začeli dru_ ,5 čajev za ^ v m. »aše 1 j u-IVt. ^orial šolo, A ^^ievsakče- fv!$8«adanzahte- Rf logarje f^ik ^ J°hn L. Lewis, IPS za JSkih Premogar-1NhwtSe Prem°garje v liSska Prem°ea $2 na JN taev/a vsakega in INtt58 na da»- JNijo da moraJ° jj^užbi v,rvsaki prem°- unij3bt , !(t| le S? n ,a P'aca premo- 4NC fan' P°£°dba s letos zbami poteče jPOVj . ' botudi J'l; fcrji a is> da d0" Djno Plačo za AHuS da ^ opusti iS« o? in da ^ P« Opravi 6 dnevni i 59 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. editor «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dully except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko ir* Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 __Posamezna številka 3c__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year 0 S. and Canada $3,50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months D. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for S month« ____Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878._ No. 59 Thur., March 11, 1943 Močan si, slovenski narod! Tisoč let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mekužneš bi dušo izdihnil in še sveče bi mu ne prižgali ob krsti. Mesto žalostink bi mu igrali vesele koračnice. Ti pa, narod slovenski, tisočkrat ranjen, v trpljenju skovan, komaj da migneš z ramo pod sovražno pestjo in praviš: "Ta burka je stara že tisoč let!" Tako je zapisal slovenski pisatelj Ivan Cankar. Pisal je, kakor je poznal svoj narod v domovini. In resnico je zapisal o narodu, ki se je boril polnih petnajst sto let. da je mogel ostati na svoji zemlji in se drži tistega koščka raja, ki ga je Bog ustvaril samo zanj. Ali bi pa pisal tako o slovenskem narodu, ali delu tega naroda, ki se je naselil v drugih krajih, recimo v Severni Ameriki? Kaj bi danes zapisal Cankar o nas tukaj, kakšno sodbo bi si ustvaril o nas? V Severni Ameriki so se začeli naseljevati Slovenci pred nekako 80 leti. Ko so se dobro ustanovili in udomačili, so si mnogi zgradili lepe domačije, trgovine, obrti. Organizirali so se v številna društva, podporna in socialna, zgradili so si svoje lastne cerkve, narodne domove. Začeli so se udejstvo-vati v politiki in šolali svoje otroke. Danes imamo ameriški Slovenci veliko število profesionalcev: zdravnikov, zobozdravnikov, odvetnikov, profesorjev, poklicnih bolničark in kaj še vse. V mnogih mestih so župani slovenskega pokoljenja istotako blagajniki, sodniki, pravdniki. Med temi stoji na prvem mestu župan milijonskega mesta Clevelanda, Frank Lausche, sin slovenskih staršev, rojen v Clevelandu, ki govori svoj materin jezik skoro tako dobro, kot bi bil rojen \ Sloveniji. Še mnogo bi se dalo govoriti o našem napredku v Ameriki. Toda q nas izseljencih niso pisali in peli Ivan Cankar. O to Zupančič, Simon Gregorčič, Levstik ali Prešeren. C nas bodo pisali sodbo kasneje, kdaj — ne vemo." Toda svojevrstno zgodovino pa ustvarjamo ameriški Slovenci in začeli smo jo ustvarjati takoj., ko smo se pričeli naseljevati v te blaženi Ameriki, ki nam daje ugodnosti in udobnosti, kot b nam je ne mogla dati nobena druga dežela na svetu. Kaj bodo pisali o nas? Da smo napredovali? Seveds smo napredovali! Da smo pomagali svojcem v stari domovini? Tudi to nam bodo potrdili, kajti na milijone dolarjev je bilo poslanih čez morje. Marsikatera hiša je bila zgrajene a I i kupljena, marsikatera njiva dokupljena, ali gozdna par cela, ali travnik z dolarji, poslanimi iz Amerike. ^ Pošiljatev leta 1920 v staro domovino je bila vredna samo nekaj tisoč manj kot milijon dolarjev. Koliko družinam se je s tem pomagalo ob času, ko je bila potreba najhujša! Ljubljanski župan Adlešič je ob svojem obisku tukaj izjavil, da so takrat ameriški Slovenci dobesedno rešili Slovenijo propasti. • Kaj smo pa delali na političnem polju? To je pa čiste drugo vprašanje, zelo težko vprašanje in prav posebnih in vidnih uspehov ne moremo zaznamovati. V zadnji svetovni vojni smo bili, ali hoteli smo biti politično aktivni, kot vsak ve. Kakšen je bil rezultat, ni treba ponavljati. Kar je danes važno je to, da. smo približno na isti poti tudi danes, ko gre ali bi moralo biti za skupno akcijo v pomoč domovini. Tudi danes ima skoro vsak drugačno mnenje o potrebi te akcije. Nekateri so samo za relif, drugi za politično akcijo, tretji za oboje skupaj, četrti proti vsaki akciji. M? Bolj kot kdaj prej bi morali danes vedeti, da je moč samo v združenju in samo v skupni akciji bomo mogli pomagati trpečemu slovenskemu narodu v stari domovini. Danes za nas tukaj ni vprašanje vlade v bodoči Jugoslaviji. Ali bc bodoča Jugoslavija kraljevina, ali bo republika, to bodo odločili državljani v Jugoslaviji. Kot, si mi tukaj ne pustimo diktirati, tako bi ne smeli diktirati ljudem doma. Zreli so dovolj, da si bodo znali ustvariti pravo vlado, saj jim to garantira tudi Atlantski čarter, ki bo, vsaj upamo tako, podlaga bodočemu svetovnemu redu, ne samo v Jugoslaviji, ampak povsod drugod. Kot rečeno,'naše delo tukaj naj bo samo v pravcu, da pomagamo našim doma, da jim bo nekoč zasijalo zlato sonce svobode, miru in prošperitete.* Pomagali pa jim bomo predvsem s tem, da smo v prvi vrsti in predvsem Amerikan-ci, Ako delamo v tovarni, moramo gledati na to, da vršimo svoje delo vestno. Glejmo, da bodo dobili naši ameriški borci dovolj orožja in municije na fronto, ker tam se zdaj rešuje tudi riaša rojstna domovina. Vsak zastoj v naših tovarnah je v škodo naši armadi. Kupujmo vojne obveznice in znamke, da damo s tem državi denar za vojno. Vsak naj stori svojo dolžnost in zmaga bo naša. Ko smo dali svoje sinove in hčere za to silno svetovno borbo, dajmo jim tudi potrebščine. Dajmo za Rdeči križ, ki pošilja svoje ljudi za našimi vojaki prav v bojno linijo ter vrši s tem neizmerno dobrega. Amerika bo zmagala in ž njo bo tudi naša zaveznica Jugoslavija, katere dobršen del so tudi Slovenci. Takrat bomo zopet lahko rekli s Prešernom: Prost, kot je bil očakov — naj zopet bo Slovencev doma. . . "Promoter" pismo piše... Dragi Jaka: Danes je nedelja, včeraj je pa bila sobota, kajpada. Bila je taka sobota, da je prinesla podpisanemu vakance, ki so trajale skoraj celih 24 ur. Zunaj je bilo tako vreme, da se je človek sedemkrat premislil, preden je pomolil na cesto svoj nos in porinil za njim, kar se slučajno nosu drži. In tako sem se zaba-rikadiral pod streho in začel pregledovati časopise in magazine, ki so se bili od celega tedna na velikem kupu nabrali. Ves dan sem bral in študiral prečudni naš svet. Večkrat se mi je že bilo zgodilo, da sem takole po ves dan bral, zvečer sem se pa na tihem poprašal, če sem zdaj kaj na boljšem. In mi je že večkrat v takem trenutku nekaj reklo v dnu moje nature, da sem kljub obilnemu branju tam, kjer sem bil. Včeraj je pa bilo vendar drugače. In to je, kar me spravlja k pisanju. Nekaj reči sem se vendar naučil. Dva para misli sem srečal med branjem in oba para se mi zdita dovolj zanimiva, da jih vržem v pismo na Vas, dragi Jaka! Zakaj ravno na Vas — no, kar tako je prišlo, kar samo od sebe. Saj sem tudi "Ameriško Domovino" od celega tedna prebral. Prvi par misli: Strašno veliko se bere dandanes, da bo po tej vojni treba veliko, veliko MEDNARODNIH sporazumov, dogovorov, mednarodne volje, spoznanja, sodelovanja. Ako do tega ne pride, govorijo preroki vsevprek, bo komaj ena vojna mi-jiila, pa se bo že druga začela. Po slovensko se vse to takole pove: Za prepr.ečenje nove vojne, in sploh vsake,* ;Y;:fli'ihodnje, nam je potrebna "mednarodna varnost.' Po angleško sem bral: ''Collective security." To bi se rekle in tako se tudi pove: Ko bomo delali mir po tej vojni, ne bomo gledali na strategične meje, ne bomo svojih držav z vojaškimi mejami utrdili, ne bomo trgali narazen, kar po božjih in človeških postavah mora skupaj ostati, ampak bomo vse prav uredil, zraven pa prijateljstvo in večno ljubezen MEDNARODNO prilegli na vse mogoče plati. Še Nemce in La'he bomo počasi za vse te lepe reči pridobili. Najprej jih bomo za nekaj let ali desetletij, če treba, vzeli v posebno šolo in jim bomo svoje ideje tako dolgo vbijali v glavo, da se jih mora prijeti, ako niso popolne zverine. Ce so pa popolne zverine, jih bomo potolkli kot je treba zverine potolči, !;ar bo ostalo po tistem potol-čenju, bo pa vendar za kako ra-')0, če je le še kaj božje volje na svetu. Zato ne smemo Nemcev in Lahov kar križem kra-žem soditi in obsojati in pošiljati k vragu, zakaj tudi od njih bomo porabili ,kar se porabiti da, za "collective security" v boljših dneh te grbaste zemlje. Moja duša je mehka in zlato je moje srce! Zato sc takih misli in takih načrtov prav nič ne otepam. Bog jim daj mnogo uspeha! Ampak potem mi misel v glavi vstaja in pravi: Če hočemo uspeti s temi rečmi, moramo že danes na ves glas pozdravljati vsako osebo in vsako organizacijo, ki skuša že SEDAJ vzdržati na svetu kaj MEDNARODNEGA, ki ne seže samo do mej "urotiosišča," ampak si drzne in upa še nekoliko j dalje upreti oko. In ko tako iščem in iščem tako organizira- ( no silo,domislim—ne padite | v omedlevico, Jaka!—katoliške j cerkve in celo Vatikana ... To | je druga misel prvega para. Pa se spomnim, da nisem na pravem. Zakaj tekom dneva sem bral, da Vatikan "igra čudno vlogo," da dela "skrivno politiko," da "paktira na levo in desno," da je na primer neki ameriški SPELLMAN brez vse nevarnosti šel iz protiosiščne Amerike skozi pol-osiščno Španijo v popolnoma osiščni Rim, pa se mu nič ni zgodilo — še celo proslavljajo ga "na levo in desno." In še to ve povedati in zapisati svet, da s papežem nista vremena študirala! Hudika, kaj pravite, Jaka? Če nista papež in Spellman vremena študirala, in če sta morda slučajno le študirala kakšno "collective security" za kak povojni svet morda pa le ni treba tako jamrati radi Spellma-novega potovanja v Rim? Papež je res Italijan, in Spellman je res Amerikanec, ampak ker je eden pač papež in drugi nadškof, sta kolikor toliko MEDNARODNA- človeka in če sta tudi kaj MEDNARODNEGA ukrepala, morda pa le ni vse tako napak? Zdaj je še vojna, vsaj pri nas na vzhodu je še, najbrž je tudi v Clevelandu še davno ni konec — zdaj utegne MEDNARODNOST biti še precej na papirju, toda svet trdi in piše, da je treba že ZDAJ veliko ukreniti za povojno ureditev sveta. Kaj ko bi svet rajši malo počakal, namesto da vse sproti oblebeče in oslini in po svoji modrosti obrne? Drugi par misli: Svet se^tudi v svojih cajten-gah loči v dva tabora — v verni in neverni tabor. Ko pobiraš s kupa časopis za časopisom, te eden skuša o nečem prepričati in morda te je. Potem vzameš drugi časopis, be-reš in misliš, pa spoznaš, da ti hoče komaj narejeno prepričanje omajatirin do fundamenta podreti. Spomniš se na ribniško: Kolikor glav, toliko misli. S tem se tolažiš, pa ti pride na misel, da nazadnje le ni vse opravljeno s tem. Če bi hotel tiskovine na kupu urediti po nekem pravcu, da bi razdelil razna mnenja in misli in prepričanja, bi ne bilo dosti, da dva kupa napraviš. Vsaj trije bi morali biti razen če bi samo na eno razliko gledal: na vernost in nevernost pred Bogom. Če pa hočeš! še druga prepričanja jemati v poštev, moraš vsaj za tri kupe -narediti prostora. In potem še enkrat pregledaš kupček za kupčkom, pa boš našel eno reč, ki te bo dirnila kot neko odkritje. In ta reče je sledeča: Tisti, ki so verni, imajo vendarle precej precej enake poglede na najrazličnejše zadeve sveta—ne samo glede nebes in Boga. Ne planejo si tako lahko v lase. V nevernem tisku je pa tako, da ne moreš vseh njegovih listov in časopisov dejati na en kup. V marsičem so si preveč in nespravljivo v laseh. V zadevah sveta —- ne-v zadevah Boga — se ločijo kot noč in dan. Saj bi Vam, Jaka, nekaj zgledov navedel, pa dolgih pisem nimate radi. In ko tako valjam po glaVi prvo misel drugega para, se me loti vprašanje: Morda je pa res čisto naravno, da sta si tudi Hitler in Stalin, oba tako i'idealno" neverna, tako nespravljivo v laseh? Nič ne vem, če sem kaj logičen zaključek naredil, pa sami presodite, Jaka! In nazadnje druga misel drugega para! Jaz ne morem pomagati, če me misel zavede, da se iz velikega sveta v majhnega — vsaj mimogrede — zale-tim. In ta majhni svet smo mi — ameriški Slovenci. Tudi mi smo deloma verni in deloma — menda v resnici—neverni. Verni imamo poleg pogledov v višje stvari — tudi glede svetnih reči svoje posebne poglede. Včasih ne vsi enakih. Celo ma- lo skavsati se znamo, kadar smo prenagli in pregoreči v svojih pogledih na politiko in druge take reči. Nepremostljivih jarkov pa le skoraj ne najdeš med nami. Skočimo včasi vsaksebi, eden predaleč na desno, drugi predaleč-na levo, pa se kmalu spet oboji znajdemo v sredi. Morebiti je v nas ta-korekoč nekaj MEDNARODNEGA talenta in ta talent je v nas morda ravno zato, ker imamo poleg pogledov na svet tudi svoje poglede v zadeve Boga? Neverni med nami bi morali imeti manj neprilik in bolj na-ravnosten pogled, ker se jim zdi, da je dovolj, če si urede samo svoje poglede na svet. Pa jih urejujejo po j ako različnifh potih in gredo dostikrat tako daleč na desno in levo, da ne najdejo poti nazaj. Ali Vi ne opazujete tega, Jaka? !jn če iz vsega tega potegnem zaključek, ali bo zelo napačno, če rečem takole: Ako je res tako nujno- potrebno — in jaz mislim, da je — da se povojni svet uredi na podlagi "collective security" — ali ne bomo vendarle verni ljudje bolj pripravni za tako urejeW'anJje kot bodo neverni? Saj'je približno tako, kot med nami tudi drugod med krščanskimi ljudmi. Kar sem tukaj zapisal, ne jemljite (kot kakšen trinajsti člen apostolske vere, saj to je samo sad vsiljenega razmišljanja ob kupu magazinov in caj-teng. Tega menda ja ne boste zahtevali od mene, da bi ves dan bral časopise, pa pri tem nobene misli ne skuhal. Dober tek, Jaka! Naj bo ta za večerjo na pepelnico zvečer! Pozdravlja— Promotor. -o- mornar William Stusek Mornar William Stusek, sin poznane in priljubljene družine Antona in Mary Stusek iz Wickliffe, Ohio, se je spomnil svojih domačih s tem, da jim je poslal svojo sliko. William služi pri ameriški mornarici že 14 mesecev. Tik pred novim letom se je srečno vrnil iz Afrike, kjer se je udeležil napada na francosko Afriko v novembru. V januarju sta ga oče in mati obiskala v Norfolku, Va. Našla sta ga pri najboljšem zdravju in zelo zadovoljnega z m6r-nariškim stanom. William naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: William A. Stusek, S. 2nd C., U. S. S. Palmer, D. M S "5," c/o Fleet Post Office, New York, N. Y. Godba sv. Lovrenca se zahvaljuje Koncert, katerega nam je po-dalti naša mladinska godba, dne 28. februarja zvečer, je minil in je za nami. Toda globoka hvaležnost do vseh, ki ste pripomogli, da je bil uspeh tako popolen, pa šef ni minila. Prav hvaležni smo vsem, ki ste pripomogli, da je bilo vse v pravem in lepem redu. Prav lepa hvala vsem, ki ste kupili "patron" vstopnice. Vaše ime bo ostalo zapisano v naših knjigah, ker ste s tem postali podporni člani naše godbe. Prav lepa hvala Father Slapšaku za lepe in bodrilne besede. Vaš krasni govor nas je navdušil, da bomo še za naprej sodelovali za napredek in naraščaj naše mladinske godbe. Seveda našemu velikemu podporniku, dobrotniku in prijatelju gospodu Anton Grdina se še posebej prav lepo zahvaljujemo za njegov krasen govor in za velikodušen dar. On je res pravi ljudski prijatelj, ker povsod rad pomaga, kjer vidi potrebo. G. Grdina, prav hvaležni smo Vam; Bog Vas živi še mnogo let med nami! Pa še nekaj, rojaki in rojakinje v Newburgu, v vojnem času smo in več fantov je pri naši godbi, ki so v vojaških letih. Nekaj naših bivših godbenikov že služi Strica Sama in več teh je dobilo pri vojakih boljša mesta. Ker pa bo skoro gotovo v bližnji bodočnosti poklicanih še več naših fantov-gddbenikov, zato je nevarnost, da bi se število godbenikov tako zmanjšalo, da bi bilo morda treba godbo razpustit. Iz tega razloga pa se sedaj organizira nov oddelek mlajših fantov za našo godbo. Kateri imate sinove v starosti deset let, malo več ali manj, prav tako dobro, tedaj vpišiti jih v godbo sedaj, da se bodo skupno učili. Prišel bo čas, ko nam bodo ti fantje enkrat hvaležni in hvaležni nam boste tudi vi, ki boste poslušali naš nasvet. Vsak, ki se česa uči, se uči sam zase. Končno pa morajo mladi ljudje imeti tudi zabavo in če nimajo priložnosti za dobro, se kaj hitro dobi priložnost za slabo. Gotovo pa želi vsak oče in vsaka mati, da bo njih sin znal kaj več, kot samo postajati na vogalih ljudem v nadlego. Zato pa ga priglasite sedaj in sicer v župnišču ali pa pri podpisanemu. Sin bo tako zahajal na vaje, namesto, da bi postajal po vogalih. Učil se bo godbe in poleg tega pa se vadil tudi v uboganju. Saj veste, da pri godbenih vajah mora biti red in učitelja se mora1 poslušat prav tako kot mora vojak ubogat svojega predpostavljenega in tako vas bo sin tudi doma bolj ubogal. Ta opomin in prošnja, da vpišete svojega sina k godbi, bo v korist vam in vašemu sinu in nam pa v veselje, ko bo naša godba napredovala in se še nadalje vzdržala. Frank Stražar, blagajnik godbe. -o- Protesti v zadevi Otona Habsburškega Newyorško časopisje prinaša nove proteste proti postopanju v zadevi Otonovega bataljona, časopis PM prinaša v svoji včerajšnji številki naslednji članek: 54 znamenitih Amerikancev pro- ■ testira proti Otonovemu bataljonu, Današnji dan je prinesel nove valove protesta proti vpoklicali ju vojakov v takozvano "avstrijsko legijo" po načelu državne pripadnosti iz dobe pred prvo svetovno vojno. . 54 ameriških državljanov, ki so na svojih poljih znane osebnosti so poslali vojnemu sekretarju Henry L. Stimpson-u protestno pismo proti tem vpoklicem. "Pred par tedni," veli pismo, "ste v odgovor na nekatere nujne prošnje ameriških in evropskih demokratov z vso jasnostjo izjavili, da formacija avstrijske legije nikakor ne vključuje, niti direktno niti indirektno, priznanje g. Otona Habsburškega, pre-tendenta na prestol starega av-stro-ogrskega cesarstva. Predpostavljamo si, da to zagotovilo tudi danes še velja kljub ponovnim nasprotnim trditvam Habsburžana. "Zvedeli pa smo nekatera dejstva, ki nas močno vznemirjajo. "Tako na primer dobivamo poročila, da so bili vojaški obve- zanci češke, poljske vanske državne priPad"^ kor tudi Avstrijci, PrfL Otonovo legijo; ti voF'. že prej vpoklicani v re' riško vojsko. V vseh J J meznih slučajih, s0; gj prej že odklonili P0^! vstopijo v avstrijsko le? J "Gre torej za mošt J J navdušenjem priprav-J. J ti se v ameriški arnia jSf čena pa sta njih boj'a^.J čenje, ako se jih sili, I v okolnostih, ki jih P0'^! minjajo na avstro-oF J stvo, katerega uniS$ij eden izmed največ.!1 Jj demokracije v PrV's 1 "Prav posebno »Pjjl to za oni del tega moS .1 liko večino P?izad j^Jlj — ki so že v posesti I first papers in men postati ameriš«' * Dobili smo celo P°r°... bivajo Čehi, PoljaKi * • vani v avstrijski M- L nemščini. no^F1) "Nepotrebno bi b' Ja, pogubni vpliv ta j^m nja na moralo Pnzacivilf, t tva, in na mišlje^ .-A ropejcev demokn1^ f.|,, pričanja ter neste Amerikancev, ki ^mj,, jejo v to, da bo p I (Dalje na aJ^t Vidite tisti tan' |jf«J ' nil, Minnesota ^jl drugod, ki nim«te ' V i pili V I bi živeli v nasi ^ M ti ne veste, kaj J®' 1 • imel'1 J , ™ smo g* P '* /l . večer in se lan* K i Pa sem se k«J ^ji zlačelo tresti his°'s^l ' zdelo, kot da °tr%if ' Lokavšci? ^ na me je sicer vP^ da sem tako sv ^Ji | odpiral usta kot * žeš na suho, Pa ,iii;F odvrnil, da se J1 J mo tako zdelo i^jlf 1 sem pa slučaj"0 1 od postelje Pa F 1 moja stvar. . ^•'l' Smilijo se jejo v bližin1 . ^jtf*1 Addison Rd., 1 čutili potresa. ^jP tisti stresijaj s° "j T1 li: "Hudič, bro pritiskajo s Najbolj sta P^ kot sem zvedn Ko smo se dj varjali o P0^ i'Jf ? gvišala, da se K mo sanjalo o K «'In Jim Šepic .VF.1 Pravi sladko J* tresli. Pa je ^d^Eji in zagodrnja' \ fM , ne bo še jo-A' daš posteljo ^/Jj^i je lepo obrnil %!■ JL1 zopet sladko ^ /l^ •lahko imel ta* v /M če se mu Je P^'m tako izplača'«L,/« rjašu. N2IT1 (žepii I cioniranje v spanec. nljflJ Ali se se sP<>y Ijanski potreS , se. V Ijuh1-1'', v^-I: na. Starem irg). PM ho mož in ^H^Vff)] le majati ^J/j/flj rekla žena ^^vf*-kaj se maje- P ^ ' K ugasni luč, ft se nama , go meni. j Da bi vse stroške poplačala, prodala sem tukajšnje posestvo, naselila se v majhini sobici v mestu, kjer je Ferdinand lahko vedno pri meni bival. Dovršil je šole in jaz sem izdala zadnji denar, odšle sem morala živeti le o svojem prislužku, ki pa je bil j ako pičel. Po dovršenih šolah si je Ferdinand izbral mornarski stan in jaz mu nisem hotela braniti, ker ga je to najbolj veselilo čeravno sem dobro vedela, koliko nevarnosti imajo ti ljudje. Pred enim letom se je odpeljal z nekim bogatim Amerikanom Robertom L** proti Afriki, da bi ondotne kraje ogjedal in svet nekoliko poskusil. Robert mi je obljubil, da, ako se bo Ferdinand dobr0 obnašal, pride že kapitan nazaj, in to me je dokaj potolažilo, kajti takova stopinja na ladij i ni le imenitna, temuč tudi lepe dohodke prinaša. Ferdinand je bil potem preskrbljen, in to je bila moja edina skrb. — Odslej sem bila sama, čisto sama na svetu. V svoji sobici sem jokala in žalovala noč in dan, nobene tolažbe ni bilo več zame. — — Ker v Novem Jorku ni bilo noč izhajati s pičlim zaslužkom, priporočil me je gospodar one hiše, kjer sem stanovala, pošten in blagosrčen mož, nekej premož-iej irsltej družini, ki je imela v posesti to plantažo, kjer se se-„laj nahajate. Tukaj se mi je dobro godilo, z vsem sem bila preskrbljena ,ali kaj, ker je to le malo časa trpelo. Irec se naveliča samotnega življenja ter skle? ne povrniti se nazaj v svojo domovino, zatoraj proda posestvo nekemu Angležu, ki se je ravno t ar preselil v Ameriko ter si is-;. In dobro. ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. BPS F L A T L U X oljnata barva pokrije z enkratnim barvanjem Lahko sc rabi na stenskem papirju, opeki, ometu, lesu in m mnocro drugih stvari. Dobite «o že narejeno, se iž njo lahko barv% ter se hitro sush Poglejte to Ot na nizko ceno ^^»»OiJ galono VIHTELIC HARDWARE 807 E. 222. ST. IVANHOE 2223 Euclid, Ohio. nil;., L Senear njegov na-1 Kglas' ne Tomaž 3 tre~ !er 0K;°m v sl°venskem jezi- C T *eno- nJe,?car!" zakliče ta • °n je bil moj mož iiU?0' ^ bil ter še ve" jeta J' m°3'a Marjeta. O, ■ " harjeta. dvajsetih sol2e eseda Je zastala obeljeni M Udirale po licih tati Dn rolti in druzega ni ; Sobi> kot glasno ih- C>V0 društvo sta- ^ričar 1 Bil je že v 'Ha H°mazevega nepri- ManK ženja> Prvič s S(i j 2 zeno.___ ikoPolelnenadno veselJe •lini »i ' Pnčne Tomaž s rn • ' "Vidiš Mar" \ ter 'le Še ohranil i" to lkjsi ,me Pripeljal k tebi iftev. ng,°tovo mislila, da Pa b ° sfem PretrPel 'Uat0 °ga nise«i nikdar < tudi on mene ni. fcVJTUČbi našel sem •'Oppve!^ ]e m°j sin IVl^K kati osoda I Cn 0ČHa' ali upati Placliji tkmato tudi pri fH bl ga gospoda je, I Ali Ji.v vzhodno In-fPo jaz tukaj |^plf,Sam, kje je najin bCnTdr' iHitj Ze ln dolgo ne f-iti^m Pa prične: Tat $ina V Južno Ame- h svetu' vSem imela več tebe leni I^seti m bila Pre" T^veiilt 1 morala zgo-liil6vWSr^a. in naj-!>i£rjal° t0- da ne ,Činil S-rozne-iJ^v^.te umoril I S ' °tekla so le- i f?S t P0Stal zal de- >wti . Je bila a' M°ia iC^ elsedaj dobro I r ■ \ Vso hiš0 'Ueeno sobi-Dlačn fe- da sem W'^iia la več vr" tudi i- ne bi H» i- Aif+ večje tu- 1 \l kiij ta na^nega po-ASti? f »lenkost tu- Ji "f C pridno s J u "811 Vnašalo. je po-1 if'KNa H msem hote-; ftiV^ Učenja, am-1 : h,; X p°P°lnoma os J iQ?rrebnim-da! Wife ^ b V° Pri dr. Vs' ZfUbili Pri ' llj|j S d°Pu«ča. f^NlK ' nauS0Vo pQ_ (Mar. 8) n) Varčujte naprej ... za davke .../a vojne bonde .. za potrebe PUBLIC SQUARE Štefana je prosila mater, naj ji prinese obleko. Z veliko težavo se je oblekla sama, medtem je pa duhovnik molil v predsobi. Mater je pa prosila, naj pogrne in pripravi mizo, in kmalu sta na njej goreli v čast Jezusu Kristusu, Gospodu nebes in zemlje, dve voščeni sveči, ki nista smeli goreti za lu-teranskega štajerskega sodnika Mali bratci in sestrice so čakali v predsobi, mati pa je ob vratih stala na straži; Štefana je pred sivolasim duhovnikom razgrinjala svoje otroško nedolžno srce. Staremu gospodu so lile solze po udrtih, brazda-tih licih: 0 nedolžnost, ti uboga tebe so postavili kakor razuz-danko na sramotni oder, tebe, ki ti niti prah prostovoljnega greha ni omadeževal čistosti. Duhovnik vprašuje, čuti li v svojem srcu gnev do sodnika, ki ji je storil tako krivico. Štefana zmaje z glavo, s katere vise čez rame in prsi težke, zlatokostanjeve kite: "Grozen je bil," je tiho rekla, "in ostudno je bilo, kar je govoril —zdrznila se je. "Studilo se mi je, kar je govoril in storil, toda sovražiti človeka ne smemo." "Morda pa si sovražila druge ljudi, ki so te mučili in zasmehovali?" Sedaj je začelo ubogo dete ihteti in tihe dekliške solze so vpile proti nebu, vpile proti krivičnemu sodniku. "To je bilo . . . zelo ostudno ..." se je jokala z žalostnim glasom. "Kajne, prečastiti, ne govoriti o tem." Tedaj se je duhovnik dvignil s svojimi suhimi, starimi udi, pogladil je njeno glavo, ki je počivala na blazini, in jo je bodril, naj vse daruje Bogu. Naj pomisli, koliko svetih devic je moralo še več trpeti, kakor je trpela ona. Naj pomisli na sveto Nežo, ki je morala v ognju stati. Tako tudi sveta Tekla. Sveto Bibijano so bičali do smrti. Sveto Potamijano so potopili v kotel vrele smole, in ker so ji pustili obleko, je njeno mučeništvo tri ure dalj trajalo. Sveto Evlalijo so trgali z železnimi kleščami, pa ni tarnala, marveč radovala se je, rekoč: "Z železom in jeklom so tvojo zmago začrtali v moje telo, in tvoje ime, o Kristus, se v škrlatu blesti na mojih udih." Deklica se je tiho jokala: "Res, prečastiti gospod, vse te so več trpele kakor jaz. Dobro vem, pa so bile tudi svetejše kakor jaz . . • Prečastiti gospod," je zašepetala z lilijevo bledimi ustnicami', "nikar mi he zamerite, pa rajši bi bila prestala vse muke, katere ste omenili — l^a-kor pa, da sem morala tam stati in poslušati, kar so govorili nesramni moški. POopoj ponoči," je tarnala kvišku obračaj e svoje velike, objokane oči, "mi je vse zvenelo po ušesih, kar so ti ljudje kričali ... in zazdelo se mi je —" dušilo ji je sapo in glas se ji je tresel — "da me Zveličar ne more več tako ljubiti kakor poprej ... ker sem toliko hudega in grdega slišala — in so mi toliko hudega očitali .. . nevesta Kristusova mora biti bela kakor sneg . . . mene pa so umazale vse te grde besede ... nič več nisem bela—." Duhovnik je njrmral: "Otrok, to je izkušnjava. Le kdor hoče, greši. Nisi prostovoljno poslušala nesramnih besedi, zato te niso prav nič omadeževale." Deklica je mirneje rekla: "To vem. Bog in angel varih vesta, kako mi je bilo pri srcu, ko sem ondi stala. Toda, toda če imam lepo belo obleko, pa pride kdo, pa mi jo trga in maže, me mora vendar boleti in se moram jokati, četudi nisem vedela o teh nagnusnfh stvareh," je prisrčno tožila, "šele na sramotnem odru sem jih prvikrat slišala." Nem in ganjen je sedel duhovnik poleg nje, niti besede ni mogel izpregovoriti. Zdelo se mu je, da sliši jokati se angela, ki mu je hudičeva zalega obriz-gala lilijo s peklensko strupeno slino. Preden je našel tolajžilno besedo, se je zopet ojunačilo ubogo dete. "Pa kaj govorim," je rekla s slabotnim glasom, "vedno tožim, kakor bi morala trpeti sama, toda gospod pater Albert je moral nositi še težji križ kakor jaz ... o, povejte mi," je piiosila sklepajoč svoje pobožne roke, "kako mu gre, kdaj pojde pred duhovsko sodišče, kajne, tam bo gotovo oproščen?" "Tega ne vem, hčerka moja," je rahlo odvrnil duhovnik. "Sedaj je jetnik, pa z božjo pomočjo vdano trpi. Samo zate. je v skrbeh." "O," je smehdljajoč se rekla Štefana, "zame! — Kopriva ne pozebe." ■ "Jetnik je," je žalostno ponovila, "pa ni zakrivil drugega, kakor da je kakor apostol gore} za Jezusa in sveto Cerkev. O Jezus, vrni mu zopet prostost!" je šepetala in je obračala oči na skrivnostno svilnato zagri-njalo, ki je med gorečimi svečami zagrinjalo Telo Izveličar-jevo. "Petru si poslal angela v ječo, glej, Albert je kakor Peter v štajerski ječi ... " "Res, apostolski mož je," je prikimal stari duhovnik. Deklica je potegnila roko čez čelo: "In kmalu bi bil postal mu-čenec. — Oni bi ga bil ubil v Frajzingu, takrat je bil še hudič v njem . . . zakaj pozneje je postal zopet dober in je rešil mene, mater pa je potolažil. Kaj se je ž njim zgodilo "S Hendelnovim sinom? Tudi ta je v ječi," je odvrnil menih. "Tudi ta v ječi?" je žalostno rekla. "Moj Bog, dva v ječi zaradi uboge deklice. Pa mu vendar ne bo dolgo čakati? Se mu vendar ne bo kaj zalega zgodilo?" "Bodi brez skrbi," je smehljaje se rekel stari pater. "Njemu ne bo hudega . . . saj je Hendelnov edinec. Pravijo, da je že na prostem, in če še ni, bp pa kmalu." Ko je starček tako govoril, je motril dekličin obraz. Toda iz njenih oči je zrla zgolj hladna, otroška nedolžnost,, ko je mirno rekla:—"Bog naj ga iz-preobrne, ubogega krivoverca." (Dalje prihodnjič) 1 For Victory... Buy U. S. DEFENSE BONDS STAMPS NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede našo ljubljeno mater in staro mater Mary Sustar rojena Janezic Blagopokojnica je dočakala 71. leto starosti. Doma je bila iz Komenda pri Kamniku na Gorenjskem, kjer zapušča sina Franka in več sorodnikov. V Ameriko je dospela pred 27. leti. Umrla je dne 11. februarja, po kratki in mučni bolezni. Njeno truplo smo položili k večnemu počitku dne 15. februarja po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida na pokopališče Calvary. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom in prijateljem, ki so nam stali na strani in nam bili v tolažbo in pomoč v času bolezni in smrti naše nikdar pozabljene matere. Najlepša hvala bodi izrečena vsem, ki ste darovali krasne vence, ki so krasili krsto pokoj-nice, ko je ležala na mrtvaškemu odru, kot tudi vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj njene duše. Zahvalo izrekamo tudi vsem, ki ste prišli pokojnico obiskati v času njene bolezni, jo prišli kropit, ter jo spremili k večnemu počitku na mirodvor. Hvala tudi pogrebcem, ki ste nosili krsto ljubljene matere. Pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi izrekamo iskreno zahvalo in priznanje za vzorno vodstvo pogreba in skrbno postrežbo v času naše britkosti. Rev. g. Sodja pa se lepo zahvaljujemo za opravljene cerkvene obrede. Vsem, ki ste nam na en ali drugi način bili v pomoč, bodi izrečena najlepša hvala! Draga mati! Vaša življenjska pot je dokončana. Ni bila posuta z rožicami, a Vi ste se pogumno in vztrajno borili, da ste nam nudili lepšo bodočnost. Vaše delo in Vaš trud bomo vedno visoko cenili, a Vaš duh bo živel med nami za vedno, dokler se zopet vsi skupaj ne snidemo nad zvezdami. Počivajte v miru in lahka naj Vam bo ameriška gruda! Žalujoči ostali: Genovefa Meserko, hči, in družina John Sustar, sin, in družina Frank Sustar, sin v domovini Vnuki in pravnuki ter več sorodnikov, tu in v stari domovini Cleveland, Ohio, 11. rnatca, 1943 1883 1943 Naznanilo in Z,ah*Oala mr tjm Žalostnega in globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prež«l°s vest, da smo nepričakovano za vedno izgubili iz naše srede preljubijenega in nikdar pozabljenega sopr0?8 očeta JOSEPH HOČEVAR 7 feb" ko nas je doletela nesreča, da je nastal ogenj v hiši in je postal žrtev nesrečne in mučne smrti ter je dne ruarja 1943 izdihnil svojo blago dušo v starosti 59 let. Doma je bil iz vasi Kamen vrh, fara Ambrus »n ^ riki se je nahajal 44 let. Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku a februarja 1943 na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se prav prisrčno zahvalimo Rev. Max Sod ji za spremstvo iz pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče ter zai opravljeno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede. Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so nam bili v prvo pomoč in nas tolažili v teh nesrečnih in žalostnih dnevih in vsem drugim, ki so nam kaj dobrega storili v tem žalostnem času. Ravno tako tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto pokojnega s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Joseph in Frances Fabian, Mr. in Mrs. M. Brozina, Mr. in Mrs. A. Fabian, Mr. in Mrs. James Hočevar, Mr. in Mrs. Wilbur Sunderman, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, družina Mr. in Mrs. Joseph Hočevar, Mr. in Mrs. James in Christine Hočevar, Mr. in Mrs. Bill in Rose Hočevar in Carmen, Mr. in Mrs. Joseph Lukačs in Raymond, družina Mr. in Mrs. John Stimec, Mrs. Mary Noda in družina, družina Mr. in Mrs. Louis Serpan, Mrs. Peterlin in družina, Mr. in Mrs. John Milavec, Mr. in Mrs. Clarence Difclman, Mr. in Mrs. Jim Kuhel, Mr. in Mrs. Andy Kotnik, Mr. in Mrs. John Novak, Mr. in Mrs. Albert Baker, Mrs. Zi-merman, Mr. in Mrs. Frank Sneller in Bill, Mr. in Mrs. Joseph Molek in sin, Mr. in Mrs. William Sunderman, Mr. in Mrs. Charles Sunderman, Mr. in Mrs. A. Novak, Mr. in Mrs. R. Jelercic, Mr. in Mrs. Frank Race Jr. in družina, Mr. in Mrs. Frank Jelercic, Urbic in Sarapa družine, Mr. in Mrs. Charles V. Lenonard, Mrs. Josephine Kotnik, Mr. in Mrs. Joseph F. Kotnik, Mr. in Mrs. Albert Kotnik, Mr. in Mrs. Tony Kotnik, Mr. in Mrs. Louie Kotnik, Mr. in Mrs. Charles Kotnik, Mr. in Mrs. Kremzar, Mr. in Mrs. Albin Kremzar, Mr. in Mrs. John Kremzar, Mr. in Mrs. Carl A. Schill, Employees of International Printing Ink, Ramson in Randolph Employees, društvo Dvor Baraga št. 1317 COF, Bonds Clothes Employees, Mrs. F. D. Howlette and Club, Local 32 U.A.W. White Motor Co., Frame Dept. 414 White Motor Co., Shipping Dept. 460 White Mo-tor Co. Naša prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, namreč s Mr. in Mrs. James Hočevar, Mr. in Mrs. Wilbur Sunderman in hči, Mr. in Mrs. Joseph Hočevar Jr., Mr. in Mrs. James in Christine Hočevar, Mr. in Mrs. William in Rose Hočevar, Mr. in Mrs. Frank in Margaret J. Hočevar, Mr. in Mrs. Joseph Lukacs in družina, Mr. in Mrs. James Hočevar Jr., Mr. in Mrs. Wm. J. Hočevar, Mrs. Josephine Kotnik, Mr. in Mrs. Joseph F. Kotnik, Mr. in Mrs. Albert Kotnik, Mr. in Mrs. Anthony Kotnik, Mr. in Mrs. Charles Kotnik, Mr. in Mrs. Louis Kotnik, Mr. in Mrs. Ernie Kotnik, Mr. in Mrs. Bill Kotnik, Mr. Sylvester Molek, Joseph Molek Jr., Mr. in Mrs. Joseph Molek, Mrs. Blanche Baker, Mr. in Mrs. A. A. Baker, R. J. Baker, Mr. Andy Kotnik, Mr. in Mrs. Anton Novak, Mr. in Mrs. John Novak, Mrs. J. Stimec, Mr. in Mrs. John in Mary Glavic Jr., Mr. in Mrs. Henry Glavich, družina Mr. in Mrs. Louis Russ, Mr. Frank Glavic Sr., Mr. in Mrs. Charles Bratush, Mr. in Mrs. Joseph Glavic, Mr. in Mrs. Jim Kuhel, Mr. in Mrs. John Petric, Peterlin in Ivane družine, Mary Hočevar, Mrs. Bill Kranz, Mr. Frank Hočevar, Mrs. Frances Modic, Mr. in Mrs. Joseph Zakrajsek, Mrs. Sophie Strunge, Mrs. Mary Strauss in družina, Mrs. J. Levar, Mrs. Mary Ka-lister, Mr. John Nosse, Mrs. Mary Bradač, Mrs. Lottie JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERSE preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, žalostna so naša srca, ker Te ni več med na>»»' ^ zatopljeni vzdihujemo nad Tvojo nenadno in bridko izgubo in pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti in dober plačnik in Ti želimo, da počivaš mirno v hladnem večnem počitku in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: J\ MARY HOČEVAR, soproga „ kC$< \ JOSEPH, JAMES, WILLIAM in FRANK, sinovi EMMA SUNDERMAN in JOSEPHINE LUKA A MARY HOČEVAR in PFC. JOSEPH KASTELIC, pastorki trije vnuki in tri vnukinje ^»j Zapušča tukaj tudi žalujočega brata James Hočevar in sestro Frances Fabian in številno sorodnikov stari domovini. k Cleveland, Ohio, 11. marca 1943. ^^m Gorski, John Jaksic družina, E. 67 St., Mr. p Hrovat, Mr. in Mrs. Brodnick, Lake Ct., M«"-J^tfP Anton Tomsic, družina Anton Lausche, J- ^ družina Joseph Mismas, družina Blatnik, E'^yi* Mrs. Frances Orazem in družina, Mr. in M«"9, JIf Mamie Strojin, Mr. in Mrs. Jos. Tekavec Sr., ^ Ien Ogrin, Mrs. Frances Petric, Mr. in Mrs. J- ^ p Miss Mary Blatnik, Mr. in Mrs. Rudolph sec družina, Mr. Anton Mlakar, M. Sedmak, Mrs. Victor Leben, Mr. in Mrs. Zelko, Mr. » (l)f Steve Strunge, Mr. in Mrs. John Hudak, Mr*- \e ^ bancic, družina Jos. Kenik, Mr. in Mrs. John ^ ces Zimerman, Mrs. Agata Zakrajsek, Mr. j^I Mrs. Prijatel, Mr. in Mrs. Jannie Levstek, Hanko, Mr. Zalar, Mr. F. Sauric, Mr. in Mr«- ' j>r Mr. in Mrs. John Avsec, Mr. in Mrs. Jacob ^ p Mr. in Mrs. Joe Somrak, Mrs. Josephine Tr«1^ ft in Mrs. Charles Wohlgemuth družina, Mr. Je pez, Mr. Martin Sniber, družina Kozel, Mr- ^ John Bradač družina, Mr. in Mrs. Frank Sn10 Rose Zeleznikar, Mr. Martin Zdolsek, Mr»* j/ Rebec, Mr. in Mrs. Leo Mismas, Mrs. Anna pt Mrs. Stih, Mr. in Mrs. Mike in Jennie Sk«fc.^ p Hrovat, Mary Pečjak, Joe Mohorcic Jr., ^l^tt^l John Rudolf, Mr. in Mrs. John Zgonc, Mr«. ^k P'T kan, družina Kolar, E. 61 St., Mr. in Mr«. Ff* ko, Mr. in Mrs. Tanko družina, Milner druž>° ^/f Jančar, M. Makse, Rose Cimperman, Mr. Joh*iC) nik, Mr. in Mrs. Jamnik, Mrs. Josephine Kr« p I Helen Petkovsek, Mrs. Frances Millavec, fKi Kewanee Ave., Mr. in Mrs. Frank Miklavcic, Fi1 len Mirtic, Mr. in Mrs. Joe Menart, Mr. in jj/f ward J. Kovacic, Frank J. Strauss, Mrs. ^Lb^'g var, Mr. in Mrs. John Hudak, Mr. in Mrs. J°s .^'f dolsek, Mrs. J. Menart, Mrs. Helen Tirbic, W; J^i' Louis Menart, Mr. in Mrs. Anton Basca. dru* ^ ^ ■ A. Knaus, St. Clair Ave., John Mohorcic, , j^r Anton Meznarsic, Mr. Jacob Mohorcic in jjr f1 Mr. Jacob Mohorcic, Mr. in Mrs. E. Zela«^ 4 K Mrs. Frank Dobre, Mr. in Mrs. Charles Moh°r ft/jfr Jennie Speh, Mr. in Mrs. Mike Morway, ^'(^e^P Skully in družina, družina Legan, Agne» j/i] Miss J. Speck, Mr. in Mrs. Andrew Bajt» ^ ^i] Zupančič, družine Branisel in Wenzel, Mr' p J , John H. Gornik, Mr. in Mrs. Jos. Strum** ' Mrs. John Perko, Mr. in Mrs. Albert Cinco, j/lj, nie Mlakar, Shipping Room Boys from Co' . .l „cei* ■ Obenem tudi iskrena hvala usluzben" 414-P White Motor Co. za dar v gotovini. . v^I'J: Enako naj tudi velja naša prisrčna z®*1 Jffc ki so dali svoje avtomobile brezplačno na ob priliki pogreba in sicer Mr. James fcj Joseph Lukacs, Mr. Frank Race Jr., Mr. C ' I hlgemuth, Mr. Frank Umek, Mr. Joe Mole*' i A ton Novak, Mr. John Novak, Mr. John petr^fc Kuhel, Mr. Frank Peterlin, Mr. Ignac Molek- I Budnick, Mr. Clarence Dielman. ^ j d^/fc Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo dl* pf>, /It. Dvor Baraga št. 1317 COF za lepo udele*^/ R grebu, posebno pa nosilci krste, ki so ga * položili k večnemu počitku. , ft jm Prisrčna hvala tudi pogrebnemu zavo fc šek Funeral Home za vso vsestransko po»trcZ jK klonjenost in za lepo urejen pogreb. i^VKoj Slučajno, če smo kakšno ime pomototf>* B prosimo, da nam oprostite ter se vsem °aJ zahvaljujemo. M* p.