Poštnina piačana v gotovini
Maribor, torek 27. marca 1934
Stev. 70 Leto Vlil. (XV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
lk«dnlttvo la uprava i Maribor, Oospomka Ati / Teletom aradnUtva 3440, uprava 2466 bhaja ra*** nadalja Ih praznikov vsak dan ob 18. uri / Valja ntaae&no prajamaa * uprav* ■* P° P»*il 10 Oln, dostavljen m dom 13 Din / Oglaat po ■—Ilia / Oglasa	_
sprejeM tadl ogtasni oddelek Jutra- v L| ubljaal i P o«tal takoval raiim M. 11,406
JUTRA
99
Nadiarske zahteve in stvarni poioiaj
Pravi vzrok in povod revizionstične politike
zabrisani po elementih arijske
Med vsemi evropskimi revizionisti so Madžari najbolj trdovratni in nepopustljivi. Revizionizem je tudi načelo Madžarske o i i c i e l n e zunanje po-Utike, ki se izpoveduje ob vsaki umestni jn neumestni, potrebni in nepotrebni pri-J|HU V nasprotju z drugimi revizionisti, ki zahtevajo samo one pokrajine, ki so njihove po izvoru in jeziku prebivalstva, blamirajo .Madžari zase vse ozemlje nekdanje Ogrske, torej vso Slovaško in Podkarpatsko Rusijo, Transilvanijo, Vojvodino, Prekmurje in Medmurje ter Gradiščansko, v nadaljnjih stremljenjih Pa še priključitev Hrvatske ter Reke kot izhoda na morje. Brez Hrvatske zahtevajo Madžari zase 189.950 kvadratnih kilometrov z okoli 13 milijoni ljudi, od katerih je največ 1.3 do 1.4 milijona Madžarov, ki so večinoma pomeša-£ 1 v večjih ali manjših skupinah med Slovaki, Rusini. Romuni, Jugoslovani in Nemci. Največja madžarska narodna manjšina — Seklerji — je celo oddaljena najmanj 200 km od kompaktnega etnično madžarskega ozemlja r.a Madžarskem in Živi zemljepisno v centru današnje Romunije, obdana okoli in okoli od Romunov, ker je bila v prejšnjih stoletjih tam namenoma naseljena!
Predvojna Ogrska je merila brez k niej priključene avtonomne Hrvatske 282.870 kvadratnih kilometrov in Šteta 2^°li 20 milijonov ljudi. Današnja Madžarska meri 92.920 kvadratnih kilometrov in šteje po zadnjem ljudskem štetju 8,684.000 prebivalcev, od teh okoli 800 tisoč Nemcev, Slovakov, Romunov in Jugoslovanov. Ce torej primerjamo narodne manjšine na Madžarskem z madžarskimi v sosednih državah, ugotovimo, da je le okoli pol milijona Madžarov več izven mej Madžarske, kakor je tulih ljudstev na Madžarskem. Vsi ti Madžari so pa bili v slovaških. romun= skih, jugoslovanskih in nemških pokrajinah nekdanje Ogrske bodisi umetno Naseljeni, ali pa ustvarjeni potom potujčevanja, pomadžarjenja Slovanov, Robinov in Germanov. Tudi Madžari na Madžarskem so po veliki večini nemad-žarskega porekla, kar izpričuje že samo dejstvo, da imata kljub madžarjenju imen še dandanes dve tretjini Madžarov tuja, slovanska, germanska in romunska rodbinska imena (voditelj madžarskih fašistov se n. pr. piše Meško!) Mimo tega pa ima tudi madžarščina sama ogromno večino korenov slovanskih, germanskih in romunskih, tako da se popolnoma čisto madžarske besede v tej množici kar izgubljajo. Naposled je pa »etnadžarski rasni izvor ogromne večine Madžarov dokazan tudi a n t r o-P o 1 o š k o s tem, da so sledovi mongolske rase le silno rahli in skoraj že
docela rase.
Madžarski revizionizem se torej ne more v nobenem primeru naslanjati na upravičenost izvorov. Zasnovan je torej samo na zgodovinsko-političnih temeljih: »Ker so ta ozemlja, dasi etnično niso madžarska, pripadala pred 1. 1918. ogrski kroni sv. Štefana, se morajo tej kroni vrniti!« Sklicevanje na zgodovinsko pravo je pa anahronizem, ki ga je zmaga nacionalnega principa že davno označila kot takega. Po istem načelu bi mogli n. pr. Turki zahtevati »vrnitev« vseh tistih pokrajin Evrope, ki so nekoč pripadale Osmanskemu cesarstvu, torej tudi Ogrske! Kdor bi pa mislil, da je glavni vzrok in povod madžarskega revizionizma želja po »osvobojenju« Madžarov, bi se silno mo= til. Glavni vzrok je: dobiti nazaj veleposestva madžarski aristokraciji, tista veleposestva, ki so ostala na Slovaškem, v Podkarpatski Rusiji, Transilvaniii, Vojvodini, Prekmurju in Medmurju ter na Gradiščanskem in so bila po agrarni reformi Čehoslovaške, Romunije, Jugoslavije in Avstrije ekspropriirana in razdeljena med slovaške, rusinske, romunske, srbske, hrvatske, slovenske in nemške agrarne interesente. Ta veleposestva so bila vsa v rokah madžarskih aristokratov in so tvorila po nekod več ko polovico, da, celo dve tretjini celotne površine!
Madžarski revizionizem je tako v pravem bistvu boj madžarskih veleposestnikov za zopetno pridobitev svojih po vojni izgubljenih veleposestev in slovaških, rusinskih, romunskih, jugoslovanskih in nemških tlačanov. Ce bi na Madžarskem zmagala demokracija, bi iztrgala državno vlado in upravo iz rok privilegirane aristokracije, plutokracije in cerkve ter bi izvedla tudi prepotrebno agrarno reformo, bi bilo na Madžarskem na mah konec revizionizma, odnosno bi bil vsaj potisnjen daieč v ozadje. To bi se pa zgodilo žc pri prvih prihodnjih volitvah, ki bi bile izvedene na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice. Toda pri sedanjem političnem in idejnem položaju v Evropi je popolnoma nemogoče, da bi se zahteve madžarskega revizionizma dale kakorkoli izvesti. To bi bilo uresničljivo samo, če bi bile Čehoslovaška, Romu-"ija, Jugoslavija in Avstrija premagane in zdrobljene. Toda tak poraz vseh teh dr-skupaj je tudi v eventuelni vojni
Jevtičev eksDOze v senatu
Na posledice rimskih protokolov moramo še počakati
Iskanje novih tržišč — Zmožnost življenja Jugoslavije
BEOGRAD. 27. marca. Ob velikem zanimanju parlamentarcev in diplomatov je Pričel danes senat razpravo o proraču;:u ministrstva zunanjih zadev. Zanimanje je
veljalo v prvi vrsti ekspozeju ministra dr. Jevtiča, ki je že vnaprej obljubil, da bo spregovoril o raznih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Njegov današnji govor je trajal, več ko dve uri in se je spočetka nanašal na italljansko-avstrijsko-nemški sestanek v Rimu. Minister je naglasil, da rimski rezultati še niso tako jasni, da bi mogli zavzeti napram njim definitivno stališče; počakati je treba, kakšne bodo praktične posledice rimskih protokolov. V drugem delu svojega govora a je pa minister bavil z zunanjepolitičnimi vprašanji v kolikor so v zvezi s problemom dviga naše izvozne trgovine. Tenden
ca vlade je osvojiti nova tržišča za naše izvozno blago. Nadalje se je govornik dotaknil raznih akcij iz 1.1932. in 1933, katerih namen je bil dokazati, da Jugoslavija ni življenja zmožna. Z vztrajno in miroljubno politiko se je posrečilo pobiti to sovražno propagando, tako da je danes ponesrečen in porušen vsak poizkus, ki bi hotel še dokazovati našo življenjsko nesposobnost. Ministrov govor je bil navdušeno sprejet. V sledeči debati so govorili senatorji dr. Krulj, ki je hvalil zunanjo politiko vlade, opozicionalec dr. Msiuranič, ki je zahteval previdnost pri sklepanju zvez z Rusijo in Banjanin, ki ie ugotovil, da je zunanja politika Jugoslavije v skladu z interesi slovanstva. Proračun je i !’ sprejet soglasno.
Rezultati zadniih volitev v Italiji
PARLAMENT, KI NAJ LIKVIDIRA P ARLAMENTARIZEM. MED NOVIMI POSLANCI JE ZOPET TUDI FARINACCI.
RIM, 21. marca. Po uradni vesti agencije Stefani so rezultati nedeljski »volitev« v Italiji sledeči: Volilnih upravičencev je bilo 10,433.566, volilo jih je 10,071.977 ali 96.25 odstotkov-Za listo vrhovnega fašističnega sveta je glasovalo 10,025.513 volilcev, proti njej pa 15.265; razveljavljenih je bilo 1219 glasov. To so bile zadnje volitve v Italiji na dosedanji fašistični bazi. Parlament, ki je bil v nedeljo izvoljen, ima samo to nalogo, da pripravi svojo likvidacijo, to se pravi, docela novo ureditev zakonodaje in zastopstva na stanovski podlagi. Poslanci, ki so bili izvoljeni, če se tako glasovanje sploh lahko kakorkoli imenuje volitev, ni-
majo poslanske inuitete in če se regresijo proti disciplini stranke in izključijo, izgube tudi avtomatično uan dat. Med izvoljenimi so tudi londonski poslanik Grandi, guverner U ije maršal Balbo in bivši strankin ta'sik Farinacci, ki je zopet zadobll Mussolinijevo milost, ni pa med njimi iv-šega tajnika Turattija, ki je depon an kot upornik. Da je bila dosežena iko ogromna volilna udeležba je d jela razumljivo, saj so fašisti vodili volll-ce na volišča kar v skupinah in :o^ili na nosilih onemogle starčke in ležko holne. Sistem »glasovanja« je pa tudi onemogočal, da bi bilo več glasov z »ne«.
Bolgarska vlada in makedonstvuioti
bolgarska vlada bo ostro nastopala proti vsakomur,
KI BI HOTEL OVIRATI SPORAZUM Z JUGOSLAVIJO.
nitelji s svojo akcijo, ki bi utegnila
.SOFIJA, 27. marca. Opolnomoče-minister naše kraljevine v Sofiji Aleksander Cincar-Markovlč je obls« Kal predsednika bolgarske vlade In Zunanjega ministra Mušanova, s katerim se je del.i časa razgovarjal o Pogajanjih in sklepih trgovinske po-Rodbe med Jugoslavijo In Bolgarijo. Ob tej priliki je poročala sofijska »Dnina« sledeče: »Komisije, ki bodo vodl-'e Pogajanja z Jugoslavijo so že določene. Pričele *pa bodo zasedati šele *akrat, ko bo ugotovljeno, da ne bodo kotili Dogalani nobeni neodgovorni či-
Totalizacija Avstrije
DUNAJ, 27. marca. Včerajšnji »Well-Blatt« poroča v zvezi z objavo nove avstrijske ustave, da bo istočasno publiciran tudi sporazum, ki je bil prejšnji teden sklenjen med zveznim kanclerjem dr. Doiifussom in liajmve rom. Po omenjenem sporazumu bo sledila depolitizacija vseh sedanjih strankarskih bojnih organizacij, ki se bodo združile v eno organizacijo pod zastavo vrhovnega vodstva zveznega kancelarja, najbrže v obliki neke prostovoljne milice. Kot politični pokret je priznana izključno samo »Vaterlan-dische Front«, ki ji prav tako načeluje Dollfuss. V Avstriji ne bo torej odslej več nobene strankarske organi-zacHe, izvzemši »Vaterlžindisclie Front«.
Nemiri levičarjev v Franciji
PARIZ, 27. marca. Preteklo nedeljo in včeraj so nastali v mnogih mestih Franclje nemiri, ki izpričujejo, da se polago-ma krši politično premirje, ki je nasto-
    pilo s prihodom Doumergueove vlade.
pogajanja zopet onemogočiti. Vlada je. Najhujši nemiri so bili v Toulonu in Tour izjavila, da hoče dokazati, da ie ona j 8n te so v Toulouu, ki je veliko francos
M
zav
n e ra o « o {, Edini rezultat madžarskega revizionizma je zato in bo tudi v bodoče: vznemirjanje srednje Evrope in preprečevanje politične in gospodarske konsolidacije.	r
oblast v državi m da bo za vsako ceno onemogočila slehernika, ki bi za vedno ali podzavedno nameraval ovirati sporazum med nami in Jugoslavijo«*_____________________
ARETACIJE EMIGRANTOV.
DUNAJ, 27. marca. V zvezi s procesom Oreb in tovariši so avstrijske oblasti aretirale hrvatskega emigranta doktor Artukoviča in Vlada Singerja.
ko ^ojno pristanišče ob Sredozemskem morju, socialisti In komunisti ves dan povzročali policiji mnogo dela. V skupinah so hodili po mestu, izzivali in napadali nasprotnike, tako, da je v nekaterih ulicah prišlo do krvavih pretepov. Tudi so komunisti napadli tri mornariške častnike in jih do krvi pretepli. V Toursu je bilo ves dan zelo viharno in je bilo tudi tam v pretepih več težje ranjenih.
JUSTIFIKACIJA ATENTATORJEV.
BEOGRAD, 27. marca. (Avala). ")avi sta bila tu justificiratia pred sodiščem za zaščito države zaradi vtihotapijenja peklenskih strojev iz Bolgarije na smrt obsojena Gavrilo Jovanovič in Dimitrije Grandjič.
RUSKI POGOJI ZA PRISTOP K DN.
VARŠAVA, 27. marca. Po vesteh iz Moskve je Rusija pripravljena pristopiti k Društvo Narodov, tpda samo pod naslednjimi tremi pogoji: 1. Da vsi člani Društva narodov navežejo normalne diplomatske odr.ošaje z Rusijo. 2. Da se uvede absolutna enakopravnost vseh članov Društva narodov. 3. Da se ukine soglasnost pri sklepanju sveta Društva narodov.
BARTHOU BO POSREDOVAL.
VARŠAVA, 27. marca. Tukajšnji politični krogi širijo vesti, da se je odločil francoski zunanji minister Barthou Čim-preje odpotovati v Prago in Varšavo, ker namerava tudi posredovati zaradi konflikta, ki je nastal med češkoslovaško in Poljsko. Poročajo tudi, da so poljske oblasti izgnale pred dnevi 2! češkoslovaških državljanov kot tujce.
nepotrebna
ruska mornarica v GDINIJI*
MOSKVA, 27. marca. Ruska vjada jc sklenila poslati v najkrajšem času v poljske luke večje število vojnih ladij. To bo prvi službeni obisk ruske flote v poljskih lukah, ki ga bo poljska vojna mornarica vrnila ruski žc v rnc-secu maju.
Stran 2.
Mariborski »Ve Ser ni k« Jutra
V	Mariboru, dne 27. III. 1934.
5 nrnrvpaa«^
Dnevne vesti
Nase cenjene »ser en te opozarjajmo, da izdamo velikonočno številko radi propagande v veliki nakladi in prosimo vse naše inserente, ki nas po vsakoletni navadi počaščajo z oglasnimi naročili za velikonočno številko, da nam oddajo svoje o-slase kolikor mogoče že v prvih dneh Velikega tedna, da zamoremo tako posvetiti vso potrebno pozornost in poskrbeti, da se oglasi nameste točno in popelji cenjenih oglaševalcev. Ker izide velikonočna številka »Večernika« že v soboto ob 13. uri, sporočamo cenjenemu občinštvu, da bo sprejemala uprava lista oglase v petek 30. tm. do 19. ure in v soboto 31. samo do 9. ure zjutraj.
Cenjene naročnike opozarjamo, da moramo skleniti račun za prvo četrtletje tekočega leta ter vljudno prosimo, da nam zaostanek na naročnini po položnicah, ki .»ih te dni priložimo našemu listu, sigurno nakažejo, ker je neobhodno potrebno, da je zapadla naročnina poravnana v celoti.
Ban dr. Marušič na dopustu. Z včerajšnjim dnem je nastopil ban dr. Marušič svoj delni letni dopust. Za časa njegove odsotnosti ga bo nadomeščal podban dr. Pirkmajer.
Iz profesorske službe. Na realni gimnaziji v Murski Soboti je nameščen za honorarnega profesorja diplomirani absolvent filozoiske faktultete Vojtek Štrukelj.
Nova grobova. Pretekli ponedeljek je po dolgi in mučni bolezni umrl v starosti 45. let kotla rski mojster g. Lazar Glumač. Pokopali ga bodo jutri v sredo ob 15.30 na pobrežkem pokopališču po pra-voslavn. obredu. Na Koroški cesti pa je sinoči umrl v visoki starosti 76 let čevljarski mojster in posestnik g. Ivan Krois. Pogreb bo v sredo, 28. t. m. ob pol 17. uri na pobrežkem pokopališču. Bodi obe ma pokojnikoma ohranjen lep spomin, ža lujočim preostalim naše najiskrenejše sožalje!
Nezgoda pri delu. Ko je včeraj popoldne popravljal 29-letni šofer Rudolf Dobrajc tovorni avto, mu je pri tem padel na nogo težek železni del motorja in mu zdrobil prste na nogi- Poklicani reševalci so ponesrečenca spravili v bolnišnico.
Tiskarski škrat nam je v našem včerajšnjem poročilu o občnem zboru mariborske sokolske župe spačil ime zastopnika mestnega vojaškega poveljnika majorja g. Maslača in napravil iz njega Mastnaka, ka; so naši čitatelji prav gotovo že sami popravili.
Mestna podjetja. Avtobusni promet raz glasa, da se bo na veliki četrtek in petek vozilo na progi Sv. Martin in Selnica kakor ob torkih, sredah in sobotah.
Slavni pevski zbor »Smetana« iz Prage priredi prvi koncert svoje veleturneje po Jugoslaviji, Bolgariji in Grčiji prav pri nas v Mariboru — že danes teden. Kakor povsod drugod, mu prirejajo tudi pri nas lep sprejem in se vesele njegovega prvovrstnega nastopa.
Nov brivski salon na Kralja Petra trgu. Znani mariborski brivski mojater g. Adolf Mrakič je uredil v hiši g. dr. Sta-mola na Kralja Petra trgu št. 4., nasproti Pokojninskega zavoda, z vsemi najmodernejšimi in najhigijeničnejšimi pripravami nov brivski salon, ki ga toplo priporočamo vsemu občinstvu.
Iz krajevne organizacije JNS za IV. mestni okraj. Povodom odhoda priljubijo, nega in agilnega tajnika, tovariša V. Kovačiča, bo v četrtek .30. t. m. ob 20. v gostilni »Pri levu« prijateljski sestanek vsega članstva. Tovariše m prijatelje prosi odbor za črm večjo udeležbo.
Iz Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Članski sestanek bo v četrtek 29. III. 1934 ob 20. uri v restavraciji »Mariborski dvor« (Majer).. Odborova seja bo v sredo, 28. MI. 1934 ob 20. uri v društveni sobi. Vsi in točno! Predsednik.
Redni letni občni zbor SPD Maribor. Mariborska podružnica SPD bo imela drevi ob 19.30 v lovski sobi pri »Orlu« svoj letošnji redni letni občni zbor.
Tombola Sokola I. Sokolsko društvo Maribor I. ponovno opozarja vsa društva, da bo priredilo v nedeljo 3. junija 11. na svojem letnem telovadišču tombolo. Ta svoj sklep je Sokol I. objavil že jan. v časopisju in ker je dobil že vsa potrebna dovolila, naproša društva, da določijo dneve svojih prireditev in tombol na drug tertnta.
Imate radi dobro kavo? N ar odno giedallfl«
Članstvo Glasbene Matice in Aerokluba
se vabi, da se udeleži počastvene podoknice g. generalu Majstru v četrtek 29. tm. Zbirališče točno ob 19.15 na oglu Gregrčičeve ulice in Jusgoslov. trga ob realni gimnaariji, — Predsednik.
Ipavčeva pevska župa poziva vse moške zbore k udeležbi pri podoknici generalu Maistru. Zbor v sredo ob 19. uri pred drž. realko.
Narodno strokovna zveza poziva svoje članstvo, naj se polnoštevilno udeleži podoknice generalu Maistru 28. trn. Zbirališče ob 19. uri pred realko. —Pridite z znakom!
Jadranska straža poziva celokupno član stvo, naj se udeleži podoknice na čast jubileju g. generala Rudolfa Maistra, ki bo jutri zvečer. Zbirališče za članstvo je ob 19. v Vrazovi ulici.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru se priključuje pozivu Narodne odbrane glede proslave 601etnice rojstva generala Maistra, ki bo v sredo, 28. tm. Zbirališče pred realko ob 19.15 uri. Društvo prosi svoje članstvo, da se te proslave v obilnem številu udeleži-
Poziv mariborskim strelcem! Uprava mariborskega strelskega okrožja poziva vse svoje članstvo, da se zanesljivo udeleži podoknice, ki jo priredijo mariborska nacionalna društva osvoboditelju generalu Rudolfu Maistru jutri zvečer pred njegovim stanovanjem v Maistrovi ulici. — Zbirališče je pred realko ob 19. uri. Udeležba za strelce je strogo obvezna.
Združenje rezervnih častnikov, pododbor Maribor poziva vse svoje članstvo, da se v čimvečjem številu udeleži pro-siave 60-letnice rojstva generala Maistra, ki bo v sredo 28. tm. Zbirališče za članstvo bo pred realko ob 19.15 uri.
Društvo »Nanos« poziva tem potom vse svoje člane, da se udeleže v sredo zvečer sprevoda ob priliki 601etnice generala Maistra. Člani se zberejo ob 7. uri zvečer v društvenem lokalu.
Zveza mladih intelektualcev v Mariboru obvešča in vabi svoje člane, da se u-deleže dne 29. 111. 1934 podoknice na čast 60!etnici rojstva g. generala Maistra. Zbirališče ob 19.15 Vrazova ulica, pred realko.
Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev poziva svoje članstvo, naj se! v čim večjem številu udeleži podoknice,; ki jo prirede mariborska narodna dru- ■ štva osvoboditelju Maribora generalu g.' Rudolfu Maistru v sredo 28 t. m. Zbira^ lišče članstva bo ob 19. pred podružnico ' Narodne banke.
Prijavljajte in odpovedujte pravočasno j svoje radio-aparate! V zadnjem času je dravska direkcija poste in telegrafa morala zopet zapleniti več protipravno instaliranih radio-aparatov. Lastniki so se pri tem izgovarjali, da jim je aparate instaliral prodajalec le na poizkušnjo in da bi jih bili prijavili takoj potem, ko bi se bili dokončno odločili za odgovarjajočo tipo aparata. Ker po pravilniku o sprejemnih radijskih aparatih poizkusne instalacije niso dovoljene, sc taki izgovori ne morejo upoštevati. Vsak radijski aparat, pa naj bo že definitivno kupljen ali ne, se mora pred instaliranjem prijaviti na pristojni pošti. Nadalje opozarja dravska direkcija pošte in telegrafa tudi na odredbo ministrstva glede odpovedi radijskih postaj v koledarskih četrtletjih. S to odredbo, ki je bila razglašena potom pošt koncem preteklega leta, potom radijske oddajne postaje pa začetkom letošnjega leta, je bilo odrejeno. da se smejo radijske postaje odpovedati le ob kor.cu koledarskega če' triletja, to je samo meseca marca, junija, septembra in decembra. Odjave radijskih aparatov sprejemajo pošte tedaj le na podlagi pismenih in s kolkom za 5 Din kolekovanih vlog, ki morajo biti vložene najkasneje do 31. marca, 30. junija, 30. septembra in 31. decembra. Med koledarskim četrtletjem naročnik ne more prenehati s plačevanjem naročnine,	_____
Da? Potem vam bo
gotovo ugajala.
Poizkusite jo S
Lepe velikonočne razglednice a — 50. - .75 itd. Segajte ob velikonočnih praznikih tudi po razglednicah CMD. Jadranske straže in društva Jugosl. akademikov. Knjigama Tiskovne zadruge, Maribor. Aleksandrov* cesta 13.
Zaščitne naprave za stroje. Banska uprava opozarja v smislu razpisa ministrstva socialne politike in narodnega zdravja vse domače izdelovalce strojev, kakor tudi vse dobavitelje v tujini izdelanih strojev, da naj ne dobavljajo strojev brez zaščitnih naprav, ki so predpisane v naši državi, ker se v bodoče ne bodo izdajala dovoljenja za montiranje takih strojev v tovarnah in delavnicah.
Avtobusni podjetniki v savski banovini bodo stopili v stavko. Zaradi povišanja taks na vozne listke in druge dajatve, ki ogražajo vsako rentabilnost avtobusnih podjetij, so avtobusni podjetniki v savski banovini zaprosili bansko upravo, da jim dovoli ustavitev prometa od 24- tm. dalje.
V	savski banovini bo na ta način 3.500 km avtobusnih prog brez vsakega prometa, prizadetih pa je nad 30 avtobusnih podjetij.
Še letos bodo volitve v avtonomnih mestih. Ob priliki razprave o proračunu notranjega ministrstva je notranji minister Žika Lazič izjavil, da bo vlada še pied poletnimi počitnicami predložila par iamentu novi zakon o mestnih občinah. Zato je verjetno, da bomo še letos imeli volitve v mestih.
Ponovne občinske volitve v Slovenji vasi pri Ptuju. Preteklo nedeljo so bile v Slovenji vasi pri Ptuju ponovne volitve. Lista JNS z nosilcem Lešnikom je dobila 415 glasov in 16 odbornikov, opozicional-na lista z nosilcem Zupaničem pa 279 glasov in 2 odbornika. Nacionalna lista je torej pridobila 104 glasove, nasprotniška pa izgubila 21 glasov. Razlika med listama je pri ponovnih volitvah narasla od 11 na 136 glasov, kar je vsekakor sijajen uspeh ponovnih volitev za nacionalno listo.
Trgovinska pogajanja z Nemčijo. V Beogradu napredujejo trgovinska pogajanja med nemško in r.ašo delegacijo normalno. Delegaciji sporedno proučujeta splošne določbe o medsebojni izmenjavi blaga, kakor tudi tarifne zahteve. Pri pogajanjih je opaziti nenavadno voljo in popolno razumevanje tnesebojnih potreb.
Kongres Zveze hranilnic Jugoslavije
bo letos meseca maja v Beogradu. Kongresa se bodo mimo zastopnikov vseh naših hranilnic udeležili tudi zastopniki čehoslovaških in poljskih hranilnic.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 28. tm.: Ob 12.15: reproducirani koncert o-pernili arij: 12.45: poročila: 13: čas. reproducirani orgelski koncert: 18: komorna glasba, radio kvintet; 18.30: radio orkester: 19: predavanje o pasijonskih pro cesijah in igrah (predava Vera Dostalo-va); 19.30: literarna ura o književnem pregledu (predava g. Podbevšek); 20: prenos opere iz Ljubljane, v odmoru: Čas in poročila.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6.6 stopinj C nad ničlo: miniinal na temperatura je znašala 6.4 stopinj nad ničlo: barometer je kazal pri 13.8 stopi njah 739.1, reduciran na ničlo 737.4; relativna vlaga 64. Vreme je mirno in oblačno. Vremenska napoved napoveduje oblačnost in nagnjenje k padavinam.__________
RUPERT*'' P.
Torek, 27. marca: Zaprto.
Sreda, 28. marca: Zaprto.
Četrtek, 29. marca: Zaprto.
Premiera domače opere na maribor*; skem odru. O Veliki noči bo premiera slo-J venske opere »Gorenjski slavček«. Delo j je uglasbil Anton Forster. ki je uporabil! mnogo domačih motivov, besedilo pa jej napisala Luiza Pesjakova. Med sloven-j skimi deli opernega žanra je »Gorenjski | slavček« dosegel največji uspeh. Pred de j setimi leti so ga predelali ter je tudi in- j strumentacija deloma nova. V novi pre-delavi je dosegla ta opera v Ljubljani j rekordno- število predstav. Mariborsko i uprizoritev pripravljata kapelnik Herzog > in režiser VI. 'Skrbinšek.
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginja cesto po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, preden ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Grajski kino. Senzacionalni dvojni spo red: Anny Ottdra v izborni veseloigri •Okrutna prijateljica« in pa nova Greta fiat bo. Tala Birell v velefihnu »Nagana«.
Kino Union. Nepreklicno do vključno srede se predvaja »Csibi« s Frančiško Gaal in Hermannom Thimigom. Vsako podaljšanje zaradi norme nemogoče.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose* fove« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja.
Izredni občni zbor mariborskega zdrav niškega društva. Preteklo nedeljo dopoldne je imelo mariborsko zdravniško društvo izredni občni zbor, na katerem si je izvolilo na mesto umrlega predsednika g. dr. Jankoviča za predsednika primarija g. dr. Mirka Černiča, za podpredsednika zobozdravnika g- Rudolfa Kaca in ker se je izpraznilo tudi tajniško mesto, za tajnika sekundarija mariborske bolnišnice g. dr. Milka Bedjaniča. Po končanih volitvah so navzoči zdravniki temeljito obravnavali razna aktualna vprašanja, ki zadevajo zdravniški stan. Največjo pozornost med njimi je povzročila vest, da je služba zdravnika v možki kaznilnici v Mariboru razpisana za kontraktualne-ga zdravnika in. da je uradna služba zdravnika, ki ie bila doslej zvezana s prostim stanovanjem in raznimi drugimi dobrinami, ukinjena. Ta vest je neugodno vplivala na zdravnike, ki se, kakor vsi svobodni poklici danes bore za svoj obstoj. Za kontraktualnega zdravnika je namreč določen sramotno nizki honorar po Din 3C0 na mesec, ne oziraje se nato, da bo moral opravljati zdravniško službo pri približno 600 kaznjencih in pri vseli nastavljenoih moške kaznilnice in njihovih rodbin, tako, da bo moral oskrbovati kot zdravnik okrog 1000 oseb za honorar Din .300— na mesec. Proti temu tiečuvenemu omalovaževanju zdravniške ga dela in odgovorne zdravniške službe bo društvo ukrenilo vse potrebno in pozvalo zdravniško zbornico, da prepreči nameravano ukinitev službenega zdravniškega mesta v možki kaznilnici, ali pa izposluje vsaj zdravniku primeren honorar.
XIV. zbor triglavanskih starešin. Preteklo nedeljo dopoldne je bil v lovski sobi hotela Orel«. 14. redni letni občni zbor starešinske zveze »Triglava«, ki ga je vodil dvorni svetnik gosp. dr. Toplak. Uvodoma se je v svojem poročilu spomnil umrlih članov prof. Broliha, sodnega svetnika dr. Muleja, okrajnega podglavairja Pezdička in dr. Tomšiča. Nato je poročal o delovanju društva, ki je bilo v pretekli poslovni dobi zelo živahno. Sledila so poročila tajnika g. dr. Šijanca, blagajnika g. Skaize, ljubljanskega poverjenika dr. Starejta in zastopnika aktivnih edinic. — 'Sprejet je bil med drugimi tudi pr&dlog g. dr. Vaupotiča, da se sedež zveze preseli iz Maribora v Ljubljano. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika vseučiliški profesor g. dr. Milan Vidmar, za odbornike pa gg. dr. Stare, dr. Vavpotič, dr. Tominšek, dr. Serko, dr. Najžar, dr- Vogelnik, dr. Kukovec in inž. Koželj; za revizorja sta bila izvoljena gg- dr. Furlan in prof. dr. Rus. Zelo živahna in dolgotrajna debata se je razvila glede razmerja starešinske zveze do aktivne edinke v Ljubljani.
V	Študijski knjižnici bo od 29. do 31.
t- m. radi čiščenja prostorov čitalnica zaprta. V teh dneh se tudi ne bodo izposojale knjige,
v M a r'i b o r u, dne 27. ITI. 1934.
Mariborski »V e £ e r n I k« Jutra
Stran 3
Kri pripoveduje c , .
Predavanje univ. prof. dr. A. Koširja iz Ljubljane.
0 krvi, njenih sestavinah, načinih raziskovanja, njenima vrstami in pomenu -,e Predaval v okviru Ljudske univerze univ. prof. dr. A. Košir, predsednik Zdravniške zbornice v Ljubljani.
Narava je knjiga, tako je izvajal g. Predavatelj, s premnogimi popisanimi in nepopisanimi listi. Na nekem takem listu citatno povest o krvi. Kri, ta čudoviti sok, ki se stalno pretaka po našem te-fsu, prihaja na svoji poti v stik z vsemi neli telesa: sprejema od njih važne sno-v’ *er s svoje strani oskrbuj z dru-Sinfr. Krvna tekočina se hitro strdi in se pretvori po posebni beljakovini v krvno tkivo. Tekočo sestavino krvi imenujmo krvno plazmo: v njej najdemo s Prostim očesom nevidne sestavine, krv-j'a telesca (korpuskole) in krvni serum.
^a telesca delimo v barvne (eri-!_r°cite) in brezbarvne (lenkocite) dele. rvne ploščice (trombocite) in krvna zrnca (hemokonije).
^ri raznih boleznih se spremene krv-na telesca. Na poseben način se kri ne f'fie ter ohrani tekoča. Krvna plazma ^ iz. nje dobljeni serum sta beljakovina-s 1 tekočini, ki vsebujeta mimo soli dve vrsti beljakovin: albumine in globuline.
krvni plazmi najdemo čuvarje pred nalezljivimi boleznimi. Rdeča krvna te-
Za napredek in razvoj naše trgovine
s sadjem Občni zbor ,,Združenja sadnih trgovcev in izvoznikov za Dravsko banovino v Mariboru" — Uspešno delo in novi načrti
lesca
posredujejo po svojem rdečilu
emoglobinu) prevajanje kisika iz pljuč
0	tkiva. Brezbarvna krvna telesca ■ nkocitj)
pa služijo uničevanju živih jn neživih škodljivcev v krvi (bakterij). ;e,° zanimivo je opisal g. predavatelj znanstvene načine raziskovanja krvi, njene vrste (A, B. AB, O) in važnost za Prenos krvi. Tudi pomen krvne preiskave za ugotovitev človeških ali živalskih krvnih sledov v kriminalistiki je nazorno predočil pazljivim slušateljem.
Pojjudno-znanstveno predavanje ie vzbudilo veliko zanimanje. Slušatelji Ljudske univerze so nagradili g. profe-s°na z živahnim priznanjem.
inemlniaite se ČMft
v .asni*°	51.	taksnega	zakona.
Zaradi neenakega tolmačenja in izvajanja cl. 51 taksnega zakona, ki govori o tem, kdaj naj se smatra, da so prisili taksi podvrženi dokumenti pred oblast, je izdal oddelek za davke v finančnem ministrstvu na podlagi člena 43. taksnega zakona naslednjo obvezno pojasnilo: Da se mora v smislu 51. 51 zakona o taksah Pod pojmom »pridejo ti dokumenti pred “Plasti*- smatrati ne samo vsi primeri.
0 Pridejo ti dokumenti v porabi zainteresiranih strank pred oblast, marveč tu-
1 vsi primeri, ko oblasti s pregledom na ^ melju 2 odstavka člena 4.3. in 45. taks-
ega zakona ugotove, da ti dokumenti obstojajo.
Preteklo nedeljo dopoldne je imelo pri -Orlu-« »Združenje sadnih trgovcev in izvoznikov za Dravsko banovino«, ki ima svoj sedež v Mariboru, svo.l 2. redni letni občni zbor. Občnega zbora so se udeležili naši trgovci s sadjem in ekspor-tcrji skoro iz vseh važnejših krajev Slovenije in z velikim zanimanjem ter z odo-btavanjem sledili stvarnim poročilom funkcionarjev Združenja. Ves potek občnega zbora je pokazal veliki razmah naše trgovine s sadjem in lep napredek v zadnjih letih, zlasti od kar agilno deluje njihova stanovska organizacija.
Občni zbor ie vodil predsednik Združenja veletrgovec g. Srečko Krajnc iz Pesnice. Toplo je pozdravil zlasti navzočega zastopnika Zbornice za TOI dr. Plessa. nato pa podal v svojem poročilu jasno sliko poslovanja v pretekli poslovni dobi. Omenil je vse najvažnejše, sklepe, ki zadevajo Združenje in ki bodo podlaga za nadalnje delo in razvoj organizacije. Združenje je storilo s svoje strani vse in ni zamudilo nobene prilike.. kjer je šlo za interese Združenja in s tem vseh članov. Naglasil je, da bo v tej smeri delovalo tudi nadalje vkljub žrtvam, ki jih doprinaša za skupnost. Omenil je nadalje v svojem poročilu najvažnejše sklepe lanske konference v Beogradu, na kateri je bila temeljita razprava o tipiziranju pa-kovanja, o dobri informativni in prometni službi, nadalje o veliki konkurenci na tujih tržiščih, o veliki nevarnosti, ki preti našemu sadjarstvu radi bolezni in mrčesa, ki se od leta do leta vedno bolj .širi v naših sadovnjakih, o zvezah s tujimi tržišči, o kreditnih težkočah, ki zlasti ovirajo naš izvoz in o smernicah pravilnega razvoja našega izvoza sadja. Navedel je najvaž nejše zahteve iz resolucij, ki so bile poslane ministrstvu za trgovino in industrijo, kmetijskemu, finančnemu, prometnemu in prosvetnemu ministrstvu. Tudi je predsednik poročal o uspehih svojih inter venci j glede pristojbin za informativno službo v tujini, o odpravi druge vrste holandskih za1x>jev za izvoz sadja, o kontrolnih komisarjih za sadje, o izvoznih u-verenjih. o pravilniku za razdelitev strok, o sezonskih kreditih pri Narodni hanki, o refakcijah pri izvozu sadja, o trgovinskih pogodbah z Nemčijo in Poljsko, kakor tudi o trgovinskem sporazumu s Češkoslovaško. Iz predsednikovega poročila je razvidno, da je uprava Združenja delala intenzivno v pravcu interesov vsega član stva in da je on kot predsednik storil v celoti svojo dolžnost.
Po predsednikovem poročilu se je razvila stvarna debata in se je prvi oglasil k besedi zastopnik Zbornice za TOI dr. Pless, ki se je zelo pohvalno izrazil o uspešnem delovanju Združenja in v svojem nadalnjem govoru orisal današnji notranji
in zunanji gospodarski položaj ter naglasil, da je radi težkih današnjih razmer tem večja potreba po enotnih, močnih in siežnih organizacijah. Omenil je tudi intenzivno udejstvovanje bivšega ministra in narodnega poslanca g. Mohoriča v finančnem odboru za reguliranje vladnih projektov glede državnih dajatev ter naštel. njegove uspehe, ki bodo znatno razbremenili naše davkoplačevalce.
Sledilo je poročilo tajnika Združenja g. Ambrožiča, ki je uvodoma izrekel'v imenu Združenja zahvalo nadzorni oblasti, Zbornici za TOI, predvsem pa zborničnemu tajniku dr. Plessu in podal statistiko članstva iz katere posnemamo, da šteje Združenje 134 članov. Pripomnil je. da je Združenje lani potom Zbornice doseglo pri banski upravi, da je izdala pojasnila, kdo je upravičen trgovati -s sadjem na debelo in ga izvažati. Naglasil je, da je po trebno, da člani prijavijo Združenju vse ene, ki niso opravičeni trgovati s sadjem, zlasti trgovce z mešanim blagom, ki se jih bo dalo na ta način izključiti, odnosno jih prisiliti, da si nabavijo pravilna obrtna pooblastila in pristopijo k Združenju. Tndi je Združenje zahtevalo, da mora vsak, ki zahteva -novo pooblastilo za trgovino s sadjem, dokazati najmanj Sletno prakso v sadni 'stroki. Poročal je nadalje o po-
možnem-osebju v trgovini s sadjem, in o okrožnici, ki jo je izdala banska uprava na predlog Združenja, namreč, da mora imeti vsak nakupovalec sadja posebno izkaznico.-Njegovo nadaljnje poročilo se je nanašalo na izvozna uverenja. na vpora-bo telefona, in brzojava, na dostavo vagonov v sezoni, na način embalaže za naše sadje, na informativno službo, na razne intervencije in trgovinske pogodbe, na evidenco tujih tvrdk, na razne davčne od bore in končno na predavanja za pospeševanje naše notranje in zunanje trgovine s sadjem. Ob koncu svojega poročila je pozval navzoče članstvo, naj se z ljubeznijo in interesom oklene prepotrebne korporacije, na katero bo v doglednem času lahko ponosno gledala kotna stavbo, zaščitnico vseh.
Občni zbor je sklenil nadalje določiti H-člansko korporacijo, ki bo prihodnji mesec intervenirala v vseh za letošnjo sezono važnih zadevah. V to deputacijo se je prostovoljno javilo 14 članov, ki bodo potovali v Beograd na lastne stroške. Tudi je bilo izvoljeno 5 člansko čast no . razsodišče. Končno je bil sprejet še sklep, da bo izdelalo tajništvo na podlagi razprav in sklepov občnega zbora, obširno resolucijo, ki jo bo omenjena depu-tacija predložila merodajnim činiteljem. Tudi je občni zbor soglasno pooblasti! u-pravo, da lahko v primeru potrebe zviša letno članarino.. Debate so. se udeležili z zelo stvarnimi izvajanji skoro vsi navzoči člani. Po 5urni- razpravi, je predsednik g. Srečko Kranjc zaključil izrecno lepo uspelo zborovanje.
S o k o’s ti'o
Poziv vsem bratskim edinicam!
Uprava mariborske sokolske župe poziva vse bratske sokolske edinice v Mariboru in bližnji okolici, da se zanesljivo udeleže z vsem svojini članstvom podoknice, ki jo prirede narodna društva velezaslužnemu generalu g. Rudolfu Maistru ob njegovi 60 letnici jutri, v sredo zvečer. Zbor Sokolstva bo na začetku Koroščeve ulice ob 19.15. Obleka civilna. z znakom. Zdravo!
Ptui
Kreditna zadruga državnih usfužben* cev v Ptuju je imela pretekli torek svoj prvi redni občni zbor. Zadruga je bila ustanovljena 1. oktobra 1933 in je imela v kratkem razdobju treh mesecev že 55.000 Din prometa, kar dokazuje, da se ta novi zavod prav dobro razvija. Razni člani, ki so bili v sili, so dobili posojila, da jim ni bilo treba iskati v drugih denarnih zavodih pomoči, posebno pa sedaj v tej hudi denarni stiski. Delež znaša 100 Din in se odplačuje lahko tudi v obrokih. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji upravni in nadzorni odbor s sodnikom dr. Lipičem na čelu.
Aranžerski tečaj. Tukajšnji gremij trgovcev priredi pod vodstvom znanega
strokovnjaka, diplomiranega aranžerja g. Antona Rosenfelda enomesečni aranžerski tečaj, ki se prične začetkom meseca aprila. Vsa nadaljnja pojasnila se dobe v pisarni gremija trgovcev.
Pri meroizkusnein uradu v Ptuju so za uradovanje v mesecu aprilu, maju in juniju t. 1. določeni naslednji dnevi: aprila: dne 24.. 25., 26., 27. in 28.; maja: dne
24., 25.. 26., 28. in 29.: junija: dne 22..
23.. 25., 26. in 27,
Nočni napad. Ko se je vračal 20 letni Jožef Arnuš iz Dornave iz vinograda v ^Halozah ponoči domov, sta ga napadla 'dva moška z ročicami in ga pretepla do krvi. da je obležal nezavesten. Mladeniča, ki ima težke poškodbe na glavi, so pripeljali v ptujsko bolnišnico.
Podtikanje avstrijskih tolarjev. Notranje ministrstvo je poslalo vsem občinam ih drugim uradom okrožnico, v kateri pravi: Dogaja se. da se pri izplačilu večjih vsot kovanega denarja podtikajo avstrijski tolarji za pet srebrnih kroti iz 1. 1900 med 50 dinarske kovance, ker so stari avstrijski tolarji po svoji obliki zelo podobni in po velikosti odgovarjajo sedanjim 50 dinarskim kovancem. Glede na to je naročeno vsem občinam, da o-pozore prebivalstvo na krajevni običajni način na to podobnost ter naj bo prebivalstvo pri prejemanju večjih vsot kovanega denarja previdno.
Marurice Leval:
Bonbončki
Mladi gospod Costilon je čakal v spre-•;-mm sobi. Skozi vrata jedilnice, katera Je bil odprl služabnik, ki ga je šel naznanit, mu je udaril v nos voni izbornega kosila in dobre stnodke.
Naenkrat se je pokazal gospod Fer-jand in mu prijazno pomignil, naj sede. Prisrčni sprejem ga je ojunačil in z negotovim obrazom, a hvaležnim nasmehom je dejal:
'»Oprostite mi, da prihajam tako zgodaj. Vem, da je navada v Parizu delati obiske šele po peti uri, toda bal sem se, da tedaj najdem veliko družbo pri vas in ker sem hotel voščiti milostivi gospe novo leto ...«
Gospod Ferrand ga je pomiril z novim dobrohotnim zamahljajem:
»Ne opravičujte se; preprijazni ste. Nasprotno, moja . žena sc oprošča pri ' as, da vas na žalost ne more sprejeti. Delo zadnjih dni in družabne obveznosti so jo tako utrudile, da je šla malo počivat.«
'O. razumem...«
Gospod Ferrand si je z roko brisal krušne drobtinice, ki so tičale na njego-Kovem obilnem trebuhu in je prekinil svojega gosta.
»Kako se pa kaj godi vašim cenjenim staršem?«
»Prav lepa hvala, zdrava sta oba. Sicer ima mama bronhitis kot vsako leto in papa revmatizem. Sicer se pa navadno ne ganeta iz hiše. Pri nas na deželi ni tako kot tukaj.«
In v dolgočasnem tonu mu je pripovedoval o zdravju tete Josephine, o svoji trinajstletni sestri, o bratrancih in se-stričinah...
Medtem sc je gospod Ferrand dvignil in spet sedel poleg kamina. To premikanje je znova zmedlo Costilona. Prenehal je sredi stavka in se dvignil, počasi se je hotel umakniti proti vratom.
Tu ga je pa gospod Ferrand vpfašal v tonu človeka, ki že ve kakšen bo odgovor:
»Kaj pa vaše deio?«
Obraz mladega moža se je razmahnil.
od ogromne azaleje in krasne vaze.
»Oj, gospod ne govorite mi o tem,« je zmedeno zamrmral mladi Costilon. »Ne vem, kaj bi dal, da jih gospa Ferando-va ne bi bila sprejela. Nekaj strašnega se mi je pripetilo. Pomislite! Hodim iz urada ob uri, ko so že slaščičarne zaprte. Tako sem šel naročit novoletna darila v nedeljo 30. zjutraj. Zahteval sem, naj jih pošljejo na dom. Toda rekli so mi, da ne morejo garantirati, če jih bodo mogli poslati prvega. Zato sem jih vzel s seboj. Bila je velika škatlja za gospo in mal zavojček za gospodično Balinierovo, katere oče je tudi tako prijazen napram meni; z vami ga seveda ne morem pri* merjati. Moja prva misel je bila. da ji jih oddam sam. Nato sem pa premišljeval in spoznal, da to ni pravilno — vsaj pri nas na deželi pravijo, da se to ne sme storiti. Zato sem jih posla! po svoji po-»Vse v redu, gospod Ferrand. in tp se i strežnici in ji natančno zabičal: »Velika
Škatlja je za gospo Ferrandovo, mali ža-voj za gospodično Baiinierovo.« In sem mirno zaspal. Danes zjutraj pa jo vprašam: »Ali ste oddali veliko škatljo pri Ferrandovih?« — »Ne,« mi je odgovorila,« saj ste rekli: »veliko škatljo za gospodično Balinierovo.« Kaj naj bi bil storil?«
Bil je ves zmeden, a gospod Ferrand ga ie dobrodušno potipal po rami, rekoč:
imam zahvaliti vam in vaši milostljivi gospe. Nikoli ne bom pozabil važnega sprejema, vaših priporočil, vaše dobrotljivosti ...«
»Pustimo to!« je odvrnil gospod Ferrand.« Skoraj bi vas bil pustil odditi. ne da bi se vam bil zahvalil za izborne in okusne bonbončke, ki ste jih poslali moji' ženi.. •«
Pri tem .ie pogledal na mizo. kjer ,ie stal mal rožnat zavojček, napol zakrit
»Pustite take misli. Vaša pozornost napram nam nas je zelo razveselila... In če pišete domov, sporočite, prpsim. moje pozdrave.«
Ko je mladi Costilon odšel, se je vrnil gospod Ferrand v jedilnico. Njegova žepa se je gugala v naslonjaču in pu-šila rumeno cigareto.
»Torej,« je zaklicala, zadovoljna, da sme spet govoriti na glas, »ali je izginil tvoj čudak? Mislila sem že, da te ne bo tako kmalu izpustil. Ka.i mu pade v'glavo, napraviti ob treh obisk! To je kot z njegovimi bonbončki...«
»Ne smej se!« je dejal gospod Ferrand. -- »dečko je prijazen in pošten. Cuj, kaj mi je pravil o tvojih bonbončkih in potem sodi...«
In povedal ji je zgodbo.
»To je res žalostna povest,« se je zasmejala gospa Ferrandova. »Povabili bomo tegale fantka enkrat na kosilo ...«
Uro pozneje pa je isti gospod Costilon stal z istim nedolžnim in zmedenim obrazom v sprejemni sobi gospoda Baliniera. ki se mu je zahvaljeval za rožnati zavojček banbončkov, katerega je poslal njegovi hčerki.
In mladi mož je spet dejal:
»Oj, gospod, ne govorite mi o teni. Nekaj strašnega se mi je pripetilo. Pomislite ...«
MARIJ SKALAN:
20
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Joj!« je vzkliknila mladenka In se z ljubečim pogledom, prepolnim vdanosti in hrepenenja potopila v njegovem. »Vzel bi me s seboj? V našo deželo, v našo prestolnico! Na dvor kralja kraljev!«
»Da, sladka Ista!«
»Kako prečesto sem hrepenela po junaku našega ljudstva, ki bi me povedel v deželo očetov, katere še nikoli niso videle moje oči, in ko sem te tisti dan zagledala, sem...«
»Kaj si?«
»Sram me je. Ne moreni ti povedati.«
»Povej! Ne boj se, saj sem ti brat po krvi praočakov, tvoj rojak...«
»Bodi,« je dahnila Ista in vztrepetala od vznemirjenja. — »Zaželela sem si, da bi bil ti tisti junak...«
»In bi me ljubila?«
Ista ni odgovorila, samo še tesneje se je pritisnila k častniku in mu ovila obe roki okoli vratu.
»Bi me ljubila?« je ponovil Savadagak svoje vprašanje in jo prižel k sebi.
»Saj te že ljubim...« je dahnila mladenka, »... ljubim od prvega trenutka, ko sem te zagledala...«
»In hočeš biti danes moja?«
»Ne smem...«
»Ne smeš? Zakaj? Saj je vendar Ibi-sov dan.«
Dekle je skrila obraz za vojščakova prsa in vsa vztrepetala; komaj razločno je zašepetala:
»Ker sem še devica. Po običajih večerne dežele se tista, ki je še devica, na Ibisov dan ne sme vdati moškemu. Pregrešila bi se, užalila bi svetega Ibisa in kri bi se maščevala nad mojo krvjo.«
»To je zapoved naše dežele, ti pa si bila rojena v Semisirisu, tu si vzrastla in zato veljajo postave Atlantide.«
»Ne,« je ugovarjala mladenka. »Moji starši so Azteki. Oni so me vzgojili, postave njihove dežele spoštujem. Ne sili
me, ker bilo bi mi hudo. Sama hrepe-| nim po spoznanju; in če bi si izbrala kos ga, potem bi bil samo ti...«
Savadagak ji ni odgovoril, dekle pa je nadaljevalo:
»Si hud? Vem, če bi te ne bila jaz iz* brala, bi bil dobil drugo, Atlantko, in ona bi bila danes vsa tvoja. Oprosti mi!«
»Nisem hud,« je odgovoril zamišljeno častnik. »Ničesar ti ne očitam. Ce spoštuješ zakone naše dežele, potem je tvoja postava tudi meni ukaz. Čakal bom nate, najslajša.«
»Hvala ti!« je zašepetala Ista in se ozrla po sestri in Buramaku. Ležala sta tesno prižeta drug k drugemu in se poljubljala. Nič nista slišala godbe, petja in vriskanja veseljakov. »Tudi onadva se ljubita,« je dejala Savadagaku. »Ona se sme tudi vdati, ker se je že vdala...«
Savadagak je dvignil kelih z opojno pijačo, pil in ponudil še njej. Dekle je vzela posodo iz njegove roke in jo hotela približati ustom, pa je nenadoma vsa vztrepetala; roka ji je omahnila, kelih ji je padel iz rok, pijača se je razlila po tleh.
»Kaj ti je?« je vzkliknil Savadagak.
»Or. je tu...« je dahnila vsa bleda.
»Kdo?«
»Zapovednik Nairis. Zasleduje me na vsakem koraku. Nocoj me je v svetišču svetega Ibisa prisilil, da sem ga izbrala. Hotel je, da se mu vdam. Ko mi je povedala Upa, da si ti v templju, sem se mu iztrgala iz rok in pobegnila k tebi. Čutila sem povsod njegov strašni pogled, dasi se nisem ozrla po njem, in dobro sem vedela. da nas zasleduje. Pripeljala sem vas sem, da nas je izgubil izpred oči. In sedaj je tu ...«
»Kje«
»Tu, tik poleg nas.«
Savadagak je izpustil dekle, se vzravnal in ozrl. Le nekaj metrov vstran je zagledal dva atletska častnika. Sedela sta na blazinah in pila.
»Kateri je?« je vprašal Isto, ki je bila še vedno vsa preplašena.
»Oni kratke, čokate postave, s ko noč črnimi očmi.«
Savadagak se je ozrl po njem in njegov pogled se je srečal z Nairisovim. Atlant se je zaničljivo zasmejal in dejal tovarišu tako glasno, da so vsi slišali:
»Divjakinje so našle divjake.«
(Se bo nadaljevalo.)
Šport
Občni zbor mariborskega Motokluba.
j/reteklo nedeljo dopoldne je imel mariborski Motoklub svoj letošnji redni letni občni zbor v Veliki kavarni. Zborovanje je otvoril in vodil g. Anton Antončič. Uvodoma je pozdravil vse navzoče ter se spomnil tragično umrlega člana Adolfa Fišerja. Nato je na kratko orisal delovanje kluba v pretekli poslovni dobi. Po poročilih ostalih funkcionarjev šobile volitve in je bila izvoljena naslednja u-prava: predsednik Anton Antončič, podpredsednik Ivan Pelikan, tajnik R. Jur-javčič, blagajnik F. Majcen, za odbornike pa O. Dadieu, L. Zintauer, H. Schon-laub, B. Divjak, S. Simonič, H. Cverlin in K. Kancler; za revizorja sta bila izvoljena L. Zintauer in R. Fras, v športni komisiji so: Kancler, Lotz, Vresnik, Hinko in Alojzij čerič.
Mariborski sabljači v Zagrebu. Preteklo soboto in nedeljo se je vršil v Zagrebu sabljaški turnir za prvenstvo savske banovine, ki so se ga udeležili tudi mariborski sabljači, člani Mariborskega akademskega sabljaškega kluba. Turnir se je vršil v veliki dvorani Novinarskega doma. Udeležba tekmovalcev kot občinstva je bila prav dobra. Zastopane so bile skoro vse oblasti. Turnirju so prisostvovali komandant mesta, komandant armije, ban in podban savske banovine, mestni župan, zastopnik pokrovitelja kne za Pavla, angleški konzul, čigar soproga je tudi tekmovala v damskem floretu itd. Vrste tekmovalcev so bile odlične, mednarodno zasedene. Borbe v epeju so se letos vršile prvič v naši državi z etektri-čnim kazalnim aparatom. Naprava je prav dobro funkcionirala. Uravnana na desetinko sekunde pokaže tdčno zadetek m prepreči s tem morebitne pomote žirije. Od mariborskih sabljačev se je državni prvak v epeju g. dr. Pihler (MASK) plasiral v tekmovanju za prvenstvo v epeju na 3. mesto. Prvi dan je bil nekoliko nerazpoložen in. se mu je poznala u-trujenost vožnje, v nedeljo pa si je s samo dvema izgubama priboril častno 3. mesto.
Žena kot prijatelj
Mnenje psihografologa Kannaha.
Prijateljstvo med možem ir. ženo. ono pravo prijateljstvo in ona prava zaupnost, ki nastane kot zaupna vez med sorodnostjo dveh duš — ali je mogoče? Komentarji, ki so se pojavljali o tej temi, so tako pestri in raznoliki, da sem si vzel kot nalogo opazovati to tezo tudi z vidika psihografologije.
Je pravo prijateljstvo med ženo in možem mogoče? Beseda »mogoče« pa je pač dejstvo, ki izpreminja in karak-terizira to možnost. Močan ženski kole ričen temperament, ki vlada svoji volji in hotenju, zavzame lahko možnost takega prijateljstva. Duše, ki so bile teptane in strte, nosijo v svoji notranjosti novo možnost prave iskrenosti. Hladni karakterji, oledeneli ali sploh neprebujeni erotični temperamenti, pa iščejo zveze in prijateljstva z drugim spolom najčešče le iz materialnega egoistično-pridobitvenega vidika. Jakost prijatelj5 stva je lahko dolgotrajna in prav iskrena, ako se materialni ter pridobitveni interesi obeh oseb vežejo paralelno!
Vsako »samo« prijateljstvo pa je izključeno pri osebah sentimentalnih nagibov, pri idealistih, ker ti kljub lepoti idealov — hrepene in teže za zaključkom. Sfere njih nad so lepe, dokler ne dosežejo svojega cilja; ko ga dosežejo, pa naj bo dejanje tudi neodgovarjajoče, za-hrepene po novem spevu, novi gloriji. Tako prijateljstvo med dvema različnima spoloma pa je nemogoče še, če ie eden izmed obeh temperamenten.
Povprečni, mešani karakterji nikdar ne grade takega prijateljstva, ker ga smatrajo za nemogoče. Žena kot prijatelj pa ti bo najzvestejši drug, ako boš našel razumevanje za njeno čuvstvova-nje, njene nazore In pokazal smisel za njene umetnosti. Ovrže pa naj se vsako prazno besedičenje, da je »samo« prijateljstvo mogoče in obstoječe med dvema osebama različnega spola z normalnim temperamentom, brez posebnega vpliva preživetih peripetij na njegovo psiho, brez filistrstva, pa naj bo najviši' intekktualec ali le meščan-inteligent.
Pri i/kušnjah
Pri letošnjih izpitih v Mariboru je bil kandidat tako zmeden, da je mahoma zagnal kredo in gobo ob tla, češ, da se odreče v naprej dobrotam izvrstnega izpričevala.
»Pomirite se, mladi prijatelj,« se mu je
um
r
rogal izpraševalec, »človek je lahko poštenjak. pa če tudi ne zna niti besedice iz matematike.«
Nesrečnež, ki je odhajal že na svoj pro stor, se je okrenil ter izustil:
»Pa tudi narobe, gospod!«
-V -	.	;	■
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da ie po dolgi in mučni bolezni v ponedeljek ob 11. uri dopoldne v 45. letu starosti preminul naš ljubljeni soprog, oče, očim, brat, stric in tast, gospod
Lazar Glumač
kotlarski mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 28. marca ob Vsl6. uri izpred mrtvašnice na Pobrežju po pravoslavnem obredu in bomo položili njegove zemeljske ostanke v rodbinsko grobnico.
Maribor. Dobrljin, Perušič, 27. marca 1934.
Žalujoči ostali: Valburga, soproga; Lazar in Marica, otroka; Ivan in Dragica, pastorki; Milan, Šteian, Stanko, bratje; Franjo Ratej in Drago Tkalec, zeta in ostali sorodniki.	1217
Mali oglasi
Razno
VELIKONOČNE SUNKE!
Samo prvovrstno blago od 1 'A do 8 kg ter prave kranjske klobase, kakor tudi razne delikatese priporoča Josip Šinigoj, trgovina z delikatesami, Maribor, Aleksandrova c.
16.
1221
IZREDNO DEBELI VOLcJl PES.
star dve leti, s številko in nagobčnikom se je izgubil. Pes naj se odda proti nagradi v restavraciji »Klavnica« 1212
Prodam
»SINGER« ŠIVALNI STROJ
na okrogli čolniček poceni proda, evontuelno vzame stari stroj v račun.Mehanična de lavnica Draksler, Vetrinjska ul. U.	i2i6
Stanovanje
Sobo odda
ODDAM SOBO
ali sprejmem sostanovalca. Koroščeva 5/11 a.	1211
OPREMLJENO SOBO
oddam v najem. Pristaniška ul. 2 (Vodnikov trg). 1219
U
Ste li že preskrbeli velikonočne šunke? Najprimernejše, najboljše in najcenejše sl nabavite vse potrebno v prodajalni
JOS. BEHKB. Aleksandrova cesta 19
Šunke ... od Din 19-Zavito pleče brez krače Zavito pleče s kračo Cela plečeta..........
Vsi ostali mesiti izdelki, delikatesa in sveže meso po najnfžji ceni.
PREPRIČAJTE SE!
OGLEJTE SI IZLOŽBO! ___________________
do Din 21.—
Marija Krolsova sporoča v svojem, kakor v imenu svojih sinov Ivana, Friderika in Ernesta pretužno vest, da je njen nad vse ljubljeni soprog, oče, tast, gospod
Ivan Krois
čevljarski mojster In posestnik
dne 26, marca po kratki bolezni v 76. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljske ostakne dragega pokojnika bomo položili k večnemu počitku, dne 28. marca oh '/217. url na pobreškem pokopališču.
M a r I b o r, dne 27. marca 1934.
Naj v miru počiva!
1218
Žalujoči ostali!
3 SOBNO STANOVANJE
mansardno oddani v centru mesta mali družini. Pismene ponudbe na upravo pod šifro
Renoviran 550«.	1214
Službo dobi
POSTREŽNICO,
pošteno In snažno, ki zna tudi lepo prati, sprejmem za nekaj ur dnevno. Naslov je pustiti v upravi »Večernika«.
   1223  ___________________
ŠIVILJSKO POMOCNICO
iščem za takoj, Maistrova ul. 17/11.	1220
PERFEKTNO FRIZERKO
sprejme takoj salon »Eva«, Maribor.	1213
Cenjemu občinstvu sporočam, da em prevzel frizerski salon
na Kralja Petra trgu št. 4
nasproti Pokojninskega zavo 'a v hiši gospoda dr. Stamola.
Za solidno in točno postiežbo jamčim ter se priporočam
Adolf Mrakič
Ltdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani* predstavnik izdaiatelia in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. TUka Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
'TANKO DETELA v Mariboru.