, jsto-TKAK I1V. umeri ' zrata čilsko kil Poslanik (ulbertooa U javil, 4* : j, ameriška vlada priprevtj«-* aa na obnovitev normalnih dl-f ' pk>matakih odnošejev a ČllAo ^ republiko. Velika Britanija ae pridružila akciji Združenttt držav Washington, D. C^ 22. okt.— s Vlada Združenih držav je vče-' rgj priznala novi režim v Chilu, kateremu načelu je Abraham ; Oyandel, bivži predsednik čilskega vrhovnega sodišča. Formalno obvestilo, da so Združene države pripravljene obnoviti normalne diplomatske odnašajo s čilsko republiko, je veebovala no-; ta, katero je William S. Culbert-[ 8o'n, ameriški poslanik v Sentia-\ gu. naslovil predsedniku Oyane-f delu. Poslanik Culbertson je to storil na podlagi instrukcij, ki jih ! je prejel od ameriškega drfav-i nega tajništva. Ameriška vlada je priznala novi čilski režim potem, ko je prejela zagotovilo od Oyanedela, da bo njegova vlada I mpektirala mednarodne obliga- ( cija. Oyanedel je prišel na vladno f krmilo po seriji revolucij, ki so j pričele v juniju. Njegov prednik general Blanche, ki je bil že če-[ trti predsednik republike, ee je moraj umakniti v pokoj veled [ revolte v severnih provincah čilske republike, ki je bila naper-[ jena proti militaristični vladi in t je končala z zmago rebelev. Santiago, Chlle, 22. okt.—Obe, I Velika Britanija in Amerika, sta I včeraj priznali vlado predsednl- h Oyanedela. Sp Gsee Hita Ja*-00 Kraval v avstrijM tkem parlamentu *N»leaci manjšinskih »traak sa- h te v a jo raapio novih volitev. I'red log, de ee periameni razpusti, poražen Dunaj, 22. okt — Avstrijski parlament je včeraj zahteval od vlade, naj določi dan za nove volitve, kar je izzvalo velik kraval med poslanci raznih političnih strank. Ptfcdlog sa razpust parlamenta so večinske stranke odklonile. Neki fašistični poslanec je vrgel črnilnik proti socialistu, a zadel je fešista, kar je dalo povod kravalu. To je rezultiralo v nenadnem zakl j učenju dopoldanskega zborovanja. Popoldne ee je seja nadaljevala. Na tej seji se je kancler En* gelbert Doilfuss pritožil, ker ga je Otto Bauer, socialistični vodje, v svejl izjavi označil za poli« tičnega akrobata. To je izzveio nov krevel hi pričeli ao spet frčati črnilniki po zraku. Eden je priletel v trgovinskega ministra dr. Guida Jakoncinga in ga lah ko ranil. Ker je obstojala bojazen, da bo prišlo do resne bitke na pe-atl, je predsednik parlamente dr. Kari fcenner hitro zaključil zborovanje. LF.V ' ** i | t , ~ PODPORNE JEDNOTE UrednlSkt In upravnl*kl prostori: mi i. Laamdaie A ve. Office af Publleatloa: mr ftouth Laaradale A ve. BoekweU juhj7 m. ms, * ta* »—i »m— A«4 ot Oommrmt ot Mtrch ». IIW rosvni vež dela nt ■ da j t* bil glevftt vzrok poloma socialističnega režima, kateremu je načeloval Carlos Davila, neus|K'h njegovih pogajanj, da bi Amerika in Velika Britani priznali njegovo vlado. -— ■ J Ameriške avtoritete pridržale hivHega albanskega premijerja "Sew York, 22. okt. — Skof Fan Stilian Noli, bivši premijer albanske republike, je včeraj pris|H'l s parnikom New York v to pristanišče, toda avtoritete 8.» mu preprečile vstop v Združeno drfcave. Federalni uradniki so mu povedali, da ga bodo pridrtali na parniku, da kasneje naetopl pred posebnim preiskovalnim odborom na Kil is Islandu. Noli je bival v Ameriki od L 1906 do 1. 1920 ln je študiral na univerzi Harvard. Ko se je potem vrnil v Albanijo, i(> postal predsednik albanske republike. To pozicijo je imel fe«t mesecev 1. 1924. Poleg tega i? bil tudi reprezentant Albanija pri Ligi narodov od 1. 1920 do m. Ko se je kralj Zogu po-«»til albanskega prestola, je N(,il živel kot politični izgnanec v inozemstvu. Imenovan je bil za na elmka ortodoksne albanske kongre^acije pravoslavne cerkve, "i ,voj padež v Bostonu. Vl"Xi. ko je pernik prispel v H"wy nsselniškim oblastem ' KM Island. Department ee podal pritisku k on grešnika in unije VVaahington. — Prizadevanje kongreenfka Meada in unij poštnih uslužbencev, da dobe nadomestni klerkl in pismonoše več ____se glasi, ds se v nede- in praznikih kakor tudi pri lurnem dehi zaposli čimveč _____________ (substitutes) *in regularnih nameščencev, ki eo brez dela. To sicer zahteva poštni zakon, ampak odkar je adminiztracija pričela z "Varčevanjem", je bil zakon v u. N pomladi večje šte cev je oziru le na papir tki ao od zadnje le malo dele ln stalnih nameščen počitnice, delo pe porazdeljeno med ostale. / | Načelnik poštnega odseka niš-zbornki kongrssnlk Mead je prejel od nedo od zaal ti. Te preiskal men t, da ločb. »iji Ma !*• - V tem mestu ae je registriralo 160,000 man volileev sa aovembereke volitve kot pred štirimi leti, poroča vo-lilnl odbor, davni vzrok temu je državni davek, katerega mora plečeti veak državljan, predno sme voliti. Tega pe letee ti. sočl ne zmorejo ln eo oropani svoje državljeaeke pravice. MMBBMMBBB^IffiP*1* pomiaUak, 24. oktobra (October 24), 1932. "5auinim»rTpeS gubecripUon $0 00 um na ofenzivo Podvzela je akcije za organiziran je enotne f rente v kampanji, katere cilj je črtenje vojnih dolgov Pariz, 22. okt. — Priprave za organiziranje akupne francosko-britake ofenzive proti vojnim dolgovom so v teku. To je razvidno iz izjave, katera je bile včeraj objavljena. V Izjavi je rečeno, da bo vladni finančni ekspert Jacques Bizot žel v London,, kjer bo dlekuziral o vpra šanju Črtanja vojnih dolgov,s F-Leith Ros som, brttskim finančnim ekspertom. T>ka diskusija je v skladu s franeosko-britsklm dogovorom, ki je bil eldeajen oa aussnnski konferenci. "Glavni cilj Bizotovega odhoda v London je organisiranje enotne fronte držav-dolšnlc, da skupno nastopijo v kampanji aa črtanje vojnih dolgov. Francija meni, de je poživljenje indu atrijskih aktivnosti nemogoče, dokler se vojni dolgovi ne črta jo ali vsaj reducirajo. Francoski zunanji urad je podal včeraj tudi deklaracijo, v kateri zanika, da je premijer Herriot kdaj rekel, da bo Francija poravnala svoje obveznost Združenim državam, ki zapade jo II. decembra. Deklaracija poudarja, da Herriot nt nikdar podal take izjave, kajti to vprašanje bo predmet nadaljnjim dlskuzijam, ko se otvori svetov na finančna in ekonomska kon ferenca. oueeij ogr regentu >»J 11*1-'-1 it:** 1 - ,'f' -Policija je odkrile?* zaroto ia aretirala vpdltelje Budimpešta, je včeraj odki okt.—Policija zaroto proti iUvljenja regente admirala Hor-thyja. Geza Zlfeolotz, arhitekt, in trije drugi, val člani vižje družbe, eo bUi pretirani. Dasl policija nl objavile de-tajlov v zvezi z aretacijami,' se je vseeno zvedelo, ds je pri hišni preiskavi v stanovanju aretiran-cev zaaegla papirje in dokumente, ki dokazujejo, da so slednji tekisti. Vlsdne avtoritete so sedaj uvedle strogo preiskavo komunističnih aktivaoeti. Komunisti povečali svbjo agitacijo, ko novi premijer Jullus Goem-boes, odpoklical Isjemno staaje. Kemikalije Ih dinamit, ki »o bile najdene v stanovanju aretiranega arhitekta, dokazujejo, da so sarotnikl nameravali pognati Horthyjevo palačo v srak, pravi policija. Ned pet m NšM^iji oseb prejeme podporo manj kot COBt aa '■assva^ kemsel; Chlcafo. Neki farmar Iowe, ki je prejšnji teden poelal na člkaški trg vagon koruse, bo imel za spomin le žulje ln pa nekaj dolga, ker je pošlljatev pokrila komaj transportacljske in trgovske stroške. Za b ušel j koruse je prejel po 14c, prevoznina na želeanlcl, stroški v žitnlcl in pa prodajalčev komlšen so znašali nekaj nad IS centov. Faktično Je farmar prejel le sedem osmink centa sa bušelj. Za zličkanje je plačal dva centa od bušlja ln torej nl niti pokril faktičnih stroškov, povrhu pa je delal popolnoma zastonj ln dal še seme. 2elesnica dobila poeojilo od finančne korporacije Washington, D. C. — Z odobritvijo meddržavne trgovineke komisije je Baltimore k Ohio železnica prejela poeojilo tli milijone dolarjev lz sklada re-kenstrukaljeke finančne korporacije. Denar bo rabila aa nabavo novih tovornih vagonov ln popravila lokomotiv. , Pričakuje se, da bo železnica uposlile krog 1,500 delavcev v avojih delavni cah sa dobo šeetih mesecev. ■aasHi urednik se Berlin, 22. okt.-4z uradnegs poročila je razvidno, da 5,150.-000 bresposelnik oseb prejema državno podpore. Število brez: poselnih se je v prvih dveh tednih tega meMca povečalo za 48,000 na podMl uradnih številk, kl pa niso popolne. Aktu alno število breaposelnih je več je. Uredniki se reducirali število brezposelnih e tem, ko so izključili Vse osebe i nad 00 letom starosti ln bivši lastnike privatnega bizniaa, ki so sedaj brez dela, i* seznsma oseb, kl so upravičene do brezpoeelnostne podpore. 8 tem je vlsda zadala težak udarec tisočem dslavcev, ki so prejžnJa lete plačevali prispevke v sklad starostnsga savaro-vanja ln menijo, da so upravičeni do podpore. Večina prejšnjih lastnikov trgovin, kl sedaj Iščejo delo, je postala žrtev vladne Inflacljake politike, ki je rezultlrala v črtanju notranjih dolgov. Britskl torijcl In lordake sbo^-aftsa London. tedanja torljsks vlada, ki ima nad 400 glasov večine v perlamentu, bo skušals napraviti iz lordske , zbornice trdnjsvo proti vsaki večji spremembi. Zaključek konveaolje torijske stranke je, da se da lordekl zbornici moč vetiranja vss važne zakonodaje, delavsks stranka pa je zaključila, da bo odpravila sgomjo zbornico, ki sedsj nima nobene beeode pri finančnih predlogah, takoj, ko pride sopet na vlado. Izgleda, da bo te vprašenje Igralo važno vlsurn kongresa Urgira izvolitev Hooverja, kl ko varovel deželo z vetiranjem "radikalnih** predlog |waahlngton. — (FP) — David Lawrenoe, konservativni u-rednik United States Daily, Je svetoval boranlm Špekulantom in prodajalcem bondov, naj glasujejo sa Hooverja, če se hočejo še v bodoče obdržati na krmilu. * On pričakuje, da bodo pri prihodnjih volitvah imeli več proče progreslvci kot konservativni kandidatje. Radi tega Je isvaja-njo predsednikovega veta salo važno vprašanje, ker 8 njim lah-ko ubije vae radikalnejše predloge. Hoover je poznanj e bi bil ponovno lavoljsn, bi bik dsšela "varna" pred rasnimi radikalnejšimi Inovacijami. Ni pa po-znsn Roosevelt. Radi skrbnega izogibenja važnejšim vprašanjem nlkdo ne ve, če bo zmošen "kontrolirati" kongres ali ne. Doteknll se je tudi dveh na-sorov v zvezi z depresijo—"šole naravnih zakonov" ln "šole u-metne kontrole.V Program prve je Lawrence definiral takole: Redukcija plač in obratnih stroškov, aodnijsko ilkvldiranjs na levo in desno, ekatremno deflacijo, brezposelni si naj pomagajo kot si sami snajo ln čakajo, da bolnik osdravl, medtem nej slabiči poginejo in se ohranijo močnej ii. ^ ' O Hooverju je rekel, da ne pripada tej šoli, kar je drugi razlog za njegovo ponovno lavo-Utev. Kdor ja vo polltlkd, nl tako gotov, da ne pripada tej šoli. Vsaj kar se bresposelnlh tiče je reaultat njegove politike to, da ginejo Uko slabiči kot nekdanji "rabustne-ftl." Zadnje čeae do njih sicer la-raža simpatije, ampak Je proti temu, da bl jim vlada pomagala Zanje naj skrbe bankrotirane občine ln pa miloščinarji. Revolta v kanadski ječi zatrta Avtoritete eo IMradale uporni* ke in Jik Uko prisilile na ks-pltulacljo Klngeton, OnU 28. okt. -Močno oborožene vojake čete so seetražile jetnlžnlco v Porta-mouthu, jetnlžke avtoritete ps so nasnanile, da je bil red vspo-sUvljen po petih dnevih revolte, kl Je v petek dosegla vlžek. ■ Nad dvesto jetnikov, kl so premagali 40 stražnikov ln držali v celicah, so vojažk« čete ls-stradals ln jih Uko prisilile ns kspltulacljo. Jetnlške avtoriteto pravijo, da ni bil nihče resno ranjen tekom upora, ker so vojaki streljali nad glavami upornih Jetnikov. Časopisni poročevalci, ki so obiskali jetnlšnleo, so opasill več lukenj od krofelj v zidu in na strehi. Tekom revolte so uporniki ras-dejali več strojev ln opremo v delavnicah in napravili veliko škodo. Ttklt poslal MViga d v 2«§tvo Mataouka bo representlral Ja ponsko pri dlekusijah o man. džaidkem vprašanja, kl ae pri-čaa prihodnji 2deaalčarji bodo odbiH redukcije, pravi voditelj Wsshlngton, — Vsled iabolj-žanja morale med želetničarjl, kl je nasUla vsled gotovoetl poraza Hooverjeve administracije, bodo po volitvah uspešno odbili vse poskuse sa novo meedno ra* dukcijo. Tega mnenja Je E. C, Davidson, Ujnik-blegajnik mednarodne unije strojnikov. 2elez-nišarjl pričakujejo, da Jim bo Astra administracija bolj Naklonjena kot pa Hoover Jeva. Dohodki franeSeks vlade padli Pariz, 28/ okt.—Uradno poročilo, kl je bilo včeraj'Mijevljai no, ss glasi, da so vladal dohročevelcu to dni re-_____de Je dvomljivo, če bo Hoover zmagsl v eni eem! ditavi. SIIčnega mnenja Je bil tudi po-ročeial«* nekega čeeopiae v Wall streeta, kl ae Je vrnil a po-tovanjs po deželi. , PO*' FIOSVETA La Follctte je doma Robert M. LeFolktte. zv«zni senator in ste-reišl sin znanega voditelja progiesireev, j« zainjl formalno mokrate RoosevelU za predsednika in demokratskega kandidata za guvernerja države VVimmsin. To )• Mi signal za progresivee v Wiseoasinu. naj store isto. Značilne so U Follettove besede, ki Jih j« izrakel v te« smislu: Progrteivcivemo, da obe stari stranki niste dosti prida. V programa demokratske stranke je marsikaj, a čemur ae ee strinjam In bom moral pobijati v senat«. Ampak danes je poraz Hoovra na dnevnem rede. Piifrednlh Hoover mora biti poražen ie demokrat Roosevelt j« edini, ki to lahko do-seie. Zato bom volil RooseveKe. IstoUko morajo biti poraženi republikanski rsakcionarji v Wiseonsinu la to lahko dosežemo z demokrati ____a «« mgt Taka je progresivska politika. Nele v Wls-ccnsinu, marveč po vseh Združenih državah je toka. Hladi U Fottette — kakor Norris v Nebraski in ustali voditelji progreeiveev — j« velik naprednjak v besedah in hoče biti vreden sin svojega očeta, aH kakor hitro pride važen moment, ko je treba besede prestaviti v dejanja, je pa mladi U FolletU popolen — flop. On v«, da demokratska stranka nI doetl prida In moral bo pobijati njen program, e katerim ae ne strinja, kljub temu bo volil demokrate, kajti Hoover mora biti poražen. Ka-Kpr da gre ta Hoovrovo osebo, ne ps za stvar, k| jo Hoover pradetevlja in isto stvar predstavlja tudi Roosevelt! U Follette dobro ve, da med ekonomskimi točkami republikanske in demokratske platforme nI nobene blstysne razlike, ampak njemu nI za platforme, temveč za osebe; on sovraži Hoovra, zato mora ljubiti Rooaevelta. Taka je progresivska politika! V političnem položaju države Wleconeln nI nič drugače. | Konservativne republikance z milijonarjem Kohlerjem na čelu, ki silijo do državne kontrole, je treba zdaj pobiti s demokrati. Prihodnjič, ko bodo demokratje na krmilu enaki nazadnjaki In kapitalistični hlapci — jih pa bo treba pobiti t republikanci. In tako dalje ad inflnltum. ftvige švaga sem in tja med obema kritima vladajo«« kapitalisti-< »< stranke! To j« progresivska politika! Kerrte la ostali *naprsdajakl" niso nič boljši. Tedi Norris zdaj grmi za Rooeeraka — ek prihodnjih volitvah ko pe lajavil, de Je tra-•4i u vratni za vsako ceno In to ae i le. ako vsi progresivri volijo rapub-kajts t daj bo vsak reče ne Glasovi HUrMs ki So. Cklcag«, UL — Ako je bife kdaj Mrebno pisati o teh društvih, tedaj j« P*1?' ha v današnjih šasih. Večkrat j« bilo že opisano la povedano, kaj ao stavbinska in posojflna dni-itva, kakšne vrednosti so za delavski raerad. In četudi se je vse lo izkazalo za resntfne, «e še vedno dobijo ljudje, ki skušajo Mcodovati tem društvom e tem, da govorijo naokoli, da ka«a £ di stavbinska društva prepedla in da bodo deln^arji zgubili •vej denar, fcejveč takih govorit prihaja od neprijauljev teh društev. TI ljadjo so vedno več za, upali raznim drugim denarnim podjetjem, kot sUvbinsttm. In kaj so danes ona prej tako zaupna denarna podjetja? Mar ni izgubljenega niilljone in milijone težko prisluženega denarje potom krahiranih bank in raznih delničarskih dr /b? In oni. eo izgubili svoje težko prielu-žene dolarje, sedaj razburjajo delničarje atevbinskih in poso-ilnth društev, rekoč: "Tudi boste izgubili, ker bodo tudi U društva popadla." delničarji Mila t,d. taki iti pno pmtopiti ramo za rojaka Pmaserja. Kar Je glavna, on Je Ijev aa ptarlce delovnega ijud : va. ; društvo izdalo 47. ae delnic. Vaa vabimo za stop.—Jeka Zeler. pr ____zidati ia upeUur boljše ia pravično člo-Imeoa kot aociai-ali komuna so po- »tvar, ka#tš-ideje strela njegov« or-so si v bistvu enake J* — Pri- mi Ako bo ljudstvo IX- in Dragi delničarji In delničarke, n« poekušajte onih, ki govo-rijo samo zato, da bi Škodovali vam fe atavbinakim društvom. Kdor hote MU pravilen, mora priznati, da ao edino stavbinska društva, ki ao vredna vsega zaupanja, ker izplačujeja svojim delničarjem dolar za dolar a vsemi oMjuMjenimi obrestmi. Da ao stavbinska društva vi vsega zaupanja in da vrtijo svojo dolžnost pošteno in v splošno zadovoljnoet, je veliko UšSte na t«m, ker nimajo uradnikov, kateri M vlekli $»,000 do ItOflCd letne plače, ampak eo uradniki, katere Izvolijo delničarji In ki delajo za malo nagrado, za do-brobit društva Resnica je, da imajo tudi U društva težje čeae In da je depresija tudi tukaj posegla s svojo kruto roko. Resnica je, da ne morejo vsmn naenkrat ustreči, ker denar, katere** so prejela v hranitev, so posodila na posestva in ga ne morejo kar naenkrat nazaj dobiti. Mi-alim, da je ravno to povod neka-■ plsliftv, češ, -Poglej, aekie, C«la—V radskega kakor tudi v taborih čnih strank v!*da silno nj« glede liri bodo jih daHetlčne stranka v vodi hud boj prati strankam. Koliko bo ha, je odvisno od nas Ako smo aa odpravo sistema, bomo vsi kot lili socialistično Male fb ■ bra. ( . : • Opozarjam vae Slovence in o stale Slovane v PueMu In Mižn; okolici, de ee udeleže akoda n* 30. okobra ob 7 M zvečer v CHy Avditoriju. Govoril bo za zveznega s«natar Whitehead, ki kandidira alistični listi države Colorado. Whltekeed j« Ulj za ddaveke državi in je po ni advokat Ameriške unije na ci-vllne.evohodščine. katera se bori politične jetnike, opominjamo' sUvk , mogarjev, ko ao ae keafll za večji koa kraka, koliko Je nnr* dila Civil Liberty unija, kater načela je a,„Whitehead. Ta moz zasluži, da mu coloradsko dela-stvo zaupa tako odgovorno m« sto kot je zvezni senat Ako bo Izvoljen, bomo imeli dobrega in neustrašenega borca ddavflkih pravic v VVaahingtonu Ne pozabite B0. oktobra zvečer! £ami ImmBmKM pravo m sadne sužnosti. Vsi na shod v Citjr avditorij! sedla. Jkko jih Uudetvo izvoli, potem bo eeveda imelo U| kar sedaj—b Socialistični klub v West Al-I lian ps lredi dne 29. okt. zvečer I domačo zabavo v Kraljevi dvorani. Ker bo teden pred voHtva-j v Veet Allian u wmsvwism*» rastejo. Ljudrfvo nek* Vtej pritekajo izida prihod-1 delavci. "versko prrpričanjf Zato skupno graditi neod-gospodarsko ekonomsko — Jparijo. ki je medMrodna, in to J« sedanja zadružniška organizacija. h kateri pripada tudi Slovenska zadružna zveza. Kratek pogled v davno zgodovine nam predori, da ao še tedaj živeli misleci, kateri so H in delovali za boljše žlvljcneke razmere aa vse Mudi Imeli ho Ker bo teden pred volitve-1 pa anaprotnike. ker to je bilo v mL obeU ta ariraiUee biti pra-l nfVSjtariit, kateri so deloven _ eti Uterraantna. *astopW bode aa t* da ostane kot je bilo Ni- "f**^ covor^iilumdidatje za zvezni so dopustili, da bi človek živel j * ^ I^Srra m senat in kandldažje sračnejše, zadovoljno in brezraz-^ UL&ri* vne in okrajne zakonoda^ reda^ - Danes se zgodovina po- te prireditve. Pred volitvami pri- Jim koristi, dokler spadajo v PONDELJEK, 24. OKTOBRA. ^ O zdravju in boleznih Za kosilo velja daaes kot najboljši da* It. in 8. uro. Večerjati ne smemo kratko, prt. den ležemo, ker bi trpela prebava in Umveč najmanj 1 ali 2 uri prej. Najprikladnejši dne za ianšenje drsanja * poleti plavanja je 6. do 7. starostno leto kr^ so otroci tedaj že dovoU krepki in do\oli prožni, da jim ne škodi vaak veter in padn Kackd. a Kaj Je ^ ^ ^ _ je oktoberl Je potrebno koristno, dn m^razpra'' lanju. To poeekno v UJ silni de-ji. ko eo vrsU delavstva! MpBMBaiii ki ne^delše|o jih "boUkrvike v sten", osebno pe streho-petes. katerim J« le za politične službe, zato pa nočejo kandidirati kot socialisti ali komunisti, ker vedo, da ne M MU izvoljeni; rajši se obešajo aa rep U ali one sters stranke In vedno ribarilo v kalnih vodah. In njihova dejanja (Krtrjuiejo to rconieo. La FoUrtt* ima trn aeboj kakih par stotlsoč vokloev v Wlseon«inu. ki švlgašvagsjo s njim vred. Vprašanje je, če bodo ti volilci tudi le-t«s poskaksli za njim v lužo demokratov. Nekateri bodo, toda vsi vsekakor niso Uko neumni; saj poznpjo domače demokrate in vedo, koliko progresivnosti je v njih. Zdaj lahko tudi spoznajo, da eo njihovi progreaivnl voditelji navadni oportunlsti. katerim je le za javne Nlulbe. Socialistična stranka v Wi*c<>nsinu je selo močna, najmočnejša v Ameriki Ako bi ne bilo tamkaj toliko Uga alepankega progreaiz-ma. ki neprenehoma slepi volilee. bi aocialieti lahko že kontrolirali državo ilaš u nearečna U Kol let lota pelitična žlahu je največja ovi-r| za delavako zmago. Bai zdaj je Imel U FolUtte najaijsjnejšo priložnoat. če bi bil doeledrn in manj strahopeten. fte nikdar ni bilo Uko ugodne prilik« za »jcialist&tno zmago v Wi«ronsinu, če bi pro-greaivski voditelji znali izkorUtltl U moment in podprli delavce In farmarje z reaničnlm delavskim programom. To m ni zgodilo — In delavcem ne sme biti žal. Zgodilo se nI, ker progreaitrte luči nima-' jo resne volje za preobrat. Delsvcl In mali farmarji ae ne smejo zanašati na nobenega političnega oportuniste. pa naj še tako kriči o svojem naprednjaštvu. Zanesti se smejo'le na maao delavcev in malih farmarjev. Te ln aamo U je treh« doaet'1. podučiti in pridobiti za so dalir Prijatelj moj, s Um še ni rečeno, da Je ali da bo kdo kaj izgubil, ako nI dobil takoj ko je vprašal. Ce Je treba malo počakati, je vendar boljše kakor če M Mlo za vedno izgubljeno. Dragi rojaki in rojakinje! Vprašam vaa. kje M bili danea oni tisočaki, ki eo vloieni v etiv-binskih in posojilnih društvih? I bi ns Mil IsgaMjeni, kskor ao izgubljeni drugi? Kje drugje bi imela vsa društva svoje Ma-gsjne shranjene na kakšni banki, ako M ne bilo atevblnakegn društva? In mar Ha M bilo ža-kmtno, ko M bil tollkoletnl trud zgubljen? Da ao ta društva varna, je razvidno tudi iz tega. ker jim je vlada dala na razpolsgo več milijonov dolarjev, ds si lahko Izposodi jo, ako kočejo. Toraj, da bode stavbinska In posojilna društva propadla in da bodo delničarji vae zgubili, je le presen strah. Ako ima kdo kakšen de-nar. ga brez skrM lahko vlošl v tva Wsot AJka, Wle. — Volflna kampanja v državi Wiscoosin se razvija čimdalje bolj v tisto smer med republikansko in demokratsko stranko, kot je bila navada med njimi v prejšnjih I Kolikor bolj J gre nji je v praksi pokszal v letih 1&0-1&40 kakšne koristne he ee da doseči potom zadružni-štva. On je b« prvi Idealist — | sanjač so mu rekli — zadružne se prepričajte, da aM- ^^t^T all ^mat ^ **> Pravičnejši drofti. ni ki je v Beenid za od- k^ «jS^ pa »tria idej, kajti za njima ~ nje t sedanji socwm«wi ^ Mengtse,.Gracchus,"Clee-Caa in razmere zahtevajo večl ro. Seneca, Robert (Hren. Sled-kot lu^sjkoli poprej, da «emo v neizprosen boj za naše ska in. socialne pravice, kajti a-beguni, ee ne da. brezbrižnost ideje. Zanimiva ao njegova dete — t^M smo kneUI *Jb} omenilo vsa) nezaj vsa- Jl* aa oreanizi- podatkov. z£mo v močne deta^ske mufruge. j Nekaj se pa je pojavuo mdaJ v katere, bi bile u^v^ je sterih strankah, ln to je rtra^ju d«pr^je.8o J^P^^ ^ušal svoje ideW udejetvitl - Pričel j« doma — med svojimi nomsko or^je. __edmeta delavci, kaUri so živeli nepopis- 1 ^ ie ^Talno ~ >iromašno. Prvi korak je bil Podiranje Starih ; n^aniUmih ZfteT S^bS^k da te bajt in vpostevifg na njih me- človeiko družbe v splošnem, nekaj kar daje nove emernke -kako remtvprašanje splošnega blagostanja ka glede an sten po-aam4Wa člana Človeška dn*-be. Vpirašanje je staro, nipaple-sniva Ce j% kdaj v zgodovini sa- den drugega obkladajo z grehi Nekaj ae pa je pojavilo sedaj v pred socialistično stranko, kate-i ra je v nevarni višini za atarvi stranke. Socialistična stranka V državi W!sconsin js dobila vpliv pri srednjih slojih ln splezala v višine sterih strank, a katerimi bo Istos resna tekmovalka. Republikanski kandidat John & Chapple, ki kandidira v zvezni senat, ae je dne 19. okt. v svojem govoru največ bavll s tem vprašanjem in izrazil precej strahu pred socialistično stranka. Itovanrl imamo dva rojaka, ki kandidirate v državno zakonodajo ali legkriaturo. To ate John Krmenc. Id je bil Še zadnjič ia-voljen in kandidira ponovno, Ur Frank Puncer, Id kandidira pr- sta liČnOi hišic za vsako delav sko družino. Okrog hiš so prvič stali lepi vrtovi. Otroško delo Je kratkomalo odpravil in delavnik Je skrajšat Ko je gmotno to dosegel za vse deUvce, dal jim je potrebne Ide. Delavci so ga i-meli an rešitelj* in ga čkNB ta- h te valo rešlUv — ga zahteva v| Mo vla^ daijo «u i^tllma- jn tti: ssts ta P ideja hočTteSzenačttl fjfig graj — delavd so posuli eni | družina. V predilnici Ženske, ki imajo večinoma nepokrit vrat, trpijo manj pogosto zaradi vnetja v vratu nego molki. « Prvi pojav Šivljenja pri novorojenem otrokul je prvi dih. Srce mu utriplje že v materinem telesu. Prvi dih ee zgodi običajno po rojstvu trupa in le redko Še po rojstvu glave. Normalno dihnejo novorojenci 82- do 36-krat v minuti in to med spanjem, med vekanjem 40-do 48-krat, v drugem letu življenja 2S-krat, v S.—6. leU 24-krat in od 10. leU dalje 14- do 26-krat ..-J ' i > « Odrasel človek vdikne v 24 urah kaklnih 740 g = 616.5 1 kisika in izdihne ksklnih 900 m — 455 1 ogljikove kisline. • Koščene "tKeo", ki jih ljudstvo še zmerom uporablja za čiščenje ušes, so zelo nevarne, ker lahko ranijo koio zunanjega ušesa ali celo bobni«. Osušelo uirano mast odpravimo nsjbolje, srni nekoliko kopiji« segretega glicerina v mm, ker to mast raztopi in jo potem lahko odstranimo brez nevarnosti z mehko, čisto cunjico. ** ^ f^f^ a. ' ' * . ^ eteroindijski medicinski knjigi "SuzraU" je naattkan idealni zdravnik naslednje: Lase ima kratke, nohte čiste in obrezane, z doma* naj ne gre nikoli brez dežnika ali pslice, predvsem pa naj se Izogiba vaakih zaupnosti z ženskami. Biti mora lop in lepo rašden, lju-begniv, resen hi duhovit; govori naj nežno in ohrabrujoče kakor prijaUlj, srce naj mu bo plemenito in naj bo vzor zmernosti in treznosti Svoje bolnike naj ljuM bolj nego vse svoje bližnje. Človek sms občutiti strah pred bra-materjo ali prijateljem, pred zdravnikom tom, mate pa nikoli. _____ Teleana odpomoat proti JUktA* ni lahka tu ne oprav! ki gaupogiv stvar. I nič — je slabič. zadružne akcije. Ime organizacije, kTS to storila, m tako vnino iprincipi za katere- vič. Sodrug Puncer šivi v našem . westalliškem volilnem okraju ln nem ksttfku je mod na mestu. Upamo, da nr bo noben rojak v našem volik nem okraju toliko nizkoten. 4g_------ M prezrl rojaka Puncerja in od- najlaže ekonomska spplča. Tre- n. A v oro- Ad glas drugemu. Ker, ako n#flbe je skupnega nadruštva>teWe#datevpro- ^ MUpanjll MB)i v a^^ rit ^tMSKt te i« ^ bodo potem d ® tV.r^J&S^JZSr narodi Imeli zaupanje v aas?Pg šanju delavskih namer, /apom- ^. . rojaka v nlU si, da depreeija ne bo prej ^»smll^R:®«^ odpravljena, dokler ne bo začel denar clrkuliratl. Ako bo ~ ležal mrtev, bo Izguba na stih, kakor tudi iiguba, ker bo dela ne aaaluška. Radi tega apeliram na dragi rojaki In rojakinje, da de-lujete kjerkoli vam je za raaširjenje etavb. in . štev. Povem vam, da brst teh društev bo težko biti Mlhče more trditi, da pe bo Ml nobene pomoči. K danea denarno pomot, šanje. Ako greste vprašat aa posojilo na banko, vaa Še pngledkll ne bodo. Kam pe potenj,? Ima kakšen dolar, ga akriva In taji, da ga nima Torej ostanejo edino ona podjetja, ki bodo aa-dlla pomoč delavskemu razredu —stavbinska in poaojllns društva 1 V vašo ln splošno korist Je. da sodelujete e sUvbinakim In posojilnim društvom in ga stransko podpirate Ur posten« t« njegs delničarji Ftmpnt Vsem onim. ki niso še delnlter- Ctkaški jI North Shore BuiMIng and ln zdaj kopljejo, da kode Imeli faktor je poskusil svojo srečo tudi pri drugik tovarnarjih, kateri ao ga enostavno zavrnili. Vkljub temu, da ao mu povsod nadlego delali, je njih Id jjfi^Jt^® na ugledu. Radovednost Je prignala ljudi Iz drugih krajev; višati so hoteli njegovo teto novotarijo — delav- je pred parlament In bi Um kaj dosegel za Njegove svobodomi-so mu bile tukaj na fa je nap o v resnici krt hI griaveL Boj papraj do smrti, 1. 1866 17 lat. Caa, Id Ima V oziru r prinesel, da je u-njegovo Ide-v An- ae raeumo, a pri- BPvl tero je danes v Angli- O odpornosti človeškega telesa proti elektriki doslej nismo imeli točnih podatkov, ker so razkrpjl v telesu po dosedanjih enosmernih tolcffi in nizkof rek venčnih Umeničnih tokih kvarili merilne reaultete. Profesorja Mslov is Bševkin pa sta napravila poekuae na novi bazi. z visokofrekvenčnim) to«, in sicer s skorsj »popolno merilno natenčnoetjo. Poskusne osebek dobile v rake elektrode z 19 cm« površine. Kot povprečne rezultate odpornosti sU obs profesorja dobila za moške 635 ohmov, za ien-ake «66, deklice 9*0 in dečke 1000 ohmov. Vtf-ja odpornost mladine je po njiju mnenju v zvezi a strukturo tkiva ln Je razumljivo, da * njegova odpomoat s naraščajočim 500 primerih j« Unolej namazal n. pr. • raznih klic, ki povzročajo bilo na vaškem kvadratnem J***" _ ,.Jdo 300,000 kHc. Pri srednji in up« temperaturi je Unolej pokončal-U | pri hladni temperaturi pe v 4« uran » Unolej,«T^^t9let J lastnosti, ki Izvirajo od Uaoksin. v »s mmmlST.£ » flevtnje bakterij ^-asfcde tudi otis/ llnoleja f ioKPEUEK. 24. OKTOBRA. Matere ž vi«. žalujejo Pred nedavaim <**>m £ j azoroiitvena konfe-s k len j eno je bik>, da ii na Daljnem vzhodu aamo pre-Inirje, v Južni Ameriki tudi pre-piirje v novi vojni med Paragvajem in Bolivijo zaradi Gran Chaca, Nemčija roti j a t orožjem, Ugodena Jnadaljivala žele prihod- ff W Skoro pet mesecev je ■ ■ _ I. . v Ženevi in žene vae- med tem ko Italija sploh ie ne- |JO Mil«'« ............. '........... -——v ua »e orožje na evetu. Ali fronto. O ljudski duh, kaj spiž, I.J.I....UI in »nvar. UiA Vilrutfll ..nM,.! Kvetk so si prisadete zel* \*o truda in dela, da bi pri- R^Utopnike vseh vlad, da uališijo zahteve mater in naj Ettijo vse orožje i [ L vedno so izdelovalci in tovar tji orožja in streliva močnejši Ekor pa mstere vseh narodov, i veljajo za vlade vseh držav Ckteve generalov ve« kakor pa tthteve mater, še so drugi faktorji ki pridobivajo i* priprav \Zvojno moč in denar, ubranili Cdim da bi te uničile vse oro-L' kar ga je na svetu. Vsekakor pa »o bile izpolnjene nekateri. zahteve mater, vendar te [izpolnjene stvari daleko zaostalo za željami mater, za katere te borile, i Vladam bo priporočene v Iz-Ldbo sledeče točke, ki jih je [konferenca sprejela na laključ-M posvetovanj: Pod določenimi logoji naj bo prepovedano me-inje bomb iz zraka, in da bl se p odpravilo za trajno, se morali odpraviti vsa bombna letela. \ mednarodnim sporazumom se pora tudi preprečiti, da bi se v ilučaju vojne izpremenila oz. preuredila trgovska in potniška etala v bojna letala. Konferenca -prepoveduje dalje vse oblike »mične vojne, to je vse oblike vojne s plini in zažigalnimi pred-meti. Vsi vojaški prorslčuni morajo biti znižani za določen od-jtotek. Poleg tega je bilo dogo-lorjeno, da se bo uvedla med-larodna kontrola, kl bo nadzira-k razorožitev v vseh deželah, sa tar bo imenovana stalna mod-srodna razorožitvena komisija. Dalje bo ustanovljena podkomi-ija, ki bo izvajala kontrolo vseh sdjetij, ki izdelujejo orožje, pa |j pripadajo državi ali zaseb-li|m lastnikom, da se bodo na ta «n lahko izvajala vsa določi-k, ki jih je sprejela ta. konferenca. 1 To so sicer samo res začetki, hala ni. In kakor v zeemeh vsemu, sfe tam v Južni Ameriki pulijo ženske za dovoljenje, da bi vlade poslale ženske beteljone na kje blodiš, fnar ne zanikaš sproti svoje ljudkosti?! Matere na plan! Pri vzgoji o-troka začnimo z naukom o miroljubnosti, o mirnem sožitju posameznih ljudi kakor tudi cplih narodov in držav poleg sebe, ne-daljujmo to pri vzgoji mož in dvignimo glas kot matere onih, ki so pri vojskovanju najbolj prizadeti. Ker »mo ljudje, naj Odloča pravičnost, naj odloča u-videvnost, naj odloča nepristra-nost, naj odloča ta duh ln razum —ne pa gola, brahijalna sila o-rožja, kjer ni enakosti, kjer ni nikakega pravega razmerja, kjer odločajo vse mogoče okolščine in slučaji, skratka gola sila kakor pri zvereh. »Nikdar več vojne! Dol s vojno—živel mir!—Cv. K. Privid Ob koncu septembra so bili nad Rimom Veliki srečni manevri, ki naj bi pokazali, da-4i je mogoče ubraniti "večno" mesto pred napadom velikdga sovražnega zračn&a brodovja. Manevri so trajali dve noči. Prvo noč1 do pogasil! vse luči v mestu točno ob 10., celo na hišnih stopniščih so gorele samo rdeče žarnice. Vsa okna in vrata so se zaprla, tako da ni padel niti najzlabotnejši soj na ceste in dvorišča. Tramvaji in avto-mobih so vozili z zasenčenimi hičmi, redki mimo idoči so stopali tesno ob hišah. Malo po 11. so zatulile sirene, trikrat po 20 sekund v presledkih po 10 sekund. Neto so ugasnile še sad H se takoj določi, za koltko ae Sorajo oboroževanja v vseh dr-|vah znižati, kajti le s tem, da e ne bo izdelovalo nobenega o-rožja in izvrševalo novega oboroževanja, je zagotovljen sve-ovni mir. Ker urno pa me žene nezado- 'oljne z uspehi na tej konferenci, moramo zato tem bolj marljivo in uspešno pridobivati ljudi za idejo svetovnega miru. Le-toinja jesen, ko bodo zaaedale šcer posamezne komisije zgoraj snenjene konference, mora biti (osvežena temu delu ln treba je pripraviti ljudsko mnenje in za-"at na boj za ohranitev evetov-Sfa miru. Ce človek opaauje ibnašanje ljudi, vidi, da štirilet-■krvsva vojna, ki je uničile toliko živih bitij, kakor v istem kau Ae nobena vojna, ki je uni-«1* toliko zdravja, toliko ljud-pih dobrin in narodnega pre-loženja, ki je ustvarila pravza-P»v povode in pogoje za vse ■i* preteklih 14 let ln današnje dobe; da vse te grozote niso 'ljudeh mogle ustvariti prave-n razpoloženja proti vojni in za Poglejmo Nemčijo kako dvi-rlavo! Sicer je to rez vlada fonov, ki ima za seboj komaj ■»> l»etnajHtinko nemških po-oz. komaj dvajsetino vo-rv* ki zahteva izenačitev, pa v razorožitvi, nego v oboroži. vendar kdo je bU oni, kl kvaril i>ogoje ze njo ln ze fm' zahteve? Kaj ni bil to ""'rs svojimi hakenkreuzlerji, Lpravi- (|» »ma menda trenotno . "»Iijonov ali 37% vseh nem-■ ^"lilcev za seboj? Nemčije Pp li stala grozote in bede, ■ * navala zaradi kataeMk, ,„.„,. ji ^ ujaerskega Pranja in militarizma, pa r1 "i"'' v novo dboroftevanje, P'_rmhiar^em jn novo kata- Trsta in celo is Tripolitanije so naskočila postojanke sovražna zračna brodovja. Cilj je bila sedaj glavna postaja, ki je bile v nekoliko trenutkih v polnem ognju, dodim je legla nad vso okolico kuga strupenih plinov. Toda obramba je b(la krepka in približno po eni uri so sltene že naznanjale, da je nevernost od-vrnjena. lit manevri seveda niso pokazali prave slike vojne, ko gre resnično za Življenje In smrt, vendar je v splošnem prevladovalo mnenje, da Him reenege zračnega napada ne bi mogel uspešno, odbiti, vsej ne brez grozotnih Človeških in meterielnih izgub. Značilno je, da je mnogo ljudi za nekoliko dni ostevilo mesto, dasi ni groeila nobene prava nevarnost. DrugI ao se beli, da bodo Isjemne prilike is-koristili tatovi. Temu Je policija na tihem pomagala s tem, da je vse količkaj sumljive elemente še pred začetkom manevrov spravila sa zamrešena okna. PMMORŠKEibviOE ■ ■ V.,' *š—mmmU, , Nove spremembe slovanskih priimkov * V poslednrh dneh sta tržaški in reški prefekt podpisala 18 novih dekretov o poitalijančenju slovenskih priimkov. Med d?u? gimi so bili spremenjeni priimki Vitez v Viti, Ziberpe v Gl-berni, Škrinjar v Scrignari, Va-tovec v Vatta itd. ndar smo me žene želele, da« nje luči, vsa vbzila po cestah so se ustavila, potniki so si z vso hitrico poiskali varnega zavetja po najbližjih vežah. Zasvetilo je mahoma sto žarometov in začelo tipati po nočnem nebu. Njih tipalke eo segale do 45 km deleč, a zdelo se je^ da ne morejo odkriti nič sumjjfvega. Toda čez nekoliko trenutkov se je visoko y zraku zabliskalo, topovi in strpjnice so začele na vseh koncih s^oj oglušujoči koncert. Po cestah so začela dirkati gasilna in reševalna moštva, 80 oddelkov je skrbelo za to, da nl nihče ostavll zvojega zavetišča. Ce je kakšen radovednež vtaknil nos skozi okno, so ga že prijeli in odpeljali kot ''ranjenca" v najbližji lazaretj Težko stališče je imelo Veti-ksnsko mesto. Italijaneke oblasti so ga prosile, da bi dal ugasniti istotako vse luči v svojem območju in jp zgradbah, ki spadajo v Rimu pod njeno suverenost Vstikansko državno tajništvo je t^mu ugodilo, a je e tem Izzvalo ostre kritike v— francoskih listih, češ, de gre sa prekršitev ffovtralnostl v škodo Frsncije. Ml "Sovražnik" je ponoči izvržil več nepedov,' a v zgodnjem jutru je finglrel plinski ne ped ne Tra-stevere. V trenutku si videl po ceetah ljudi, ki so napravljali grozoten vtis s plinskimi maskami na obrazu ln ki so skušali očistiti zrak in vse kote domne-vanih strupenih megei. Potem ee je Izvršil nenaden napad od vseh strani na središče mesta Od zažigalnlh bomb vnet je za čel goreti parlament (eevede samo fiktivno), kl so ga skušell gasilci s težavo pogasiti. Vodovod Je bil uničen, vodo so si morali napeljati Is Ubere in Iz vodnjaka na trgu Colonns. Drugo noč so se obetale še hujše stvari, desi ste obe voju-joči se stranki skrbno molčali o svojih načrtik,. Sirene so v me-stu, kl Je bilo kakor prajšnjo ru* zavito v črno temo, zatulil« šele o polnoči. Tokrat niso za svetili žarometi, ker niso hoteli opozoriti ^nika kje naj Išče Rim Tode sovražnik si Je znal pomagati. Iz njegovih zreč-nlh brodov so 'začel' polagoma padali žarke rakete—v nekoliko trenutkih Je Ml vee Rim osvet^ I jen kakor v mesečni noči. tki vseh strani. Iz Speelje, Llvome, žalujejo. ■J", da tzl Is vaega vl- razmere ln okolftči 1 k'»t^ih «e bo vršilo nada-^ ".irovne konference, ni-■ « in da izgledi in u-x abljlvL Pri prvi kon- H roga|j Japonci, ki I J#'"" «tvorltev pozdravili r "a Mukdea in z bombami aj. ki no med njeno vr-I;;"1" prezirali mednarod-. "J i"M' ° "k »traterttiorijalno-■ »"» doslej navadno ta-h (>d tedaj imamo do- BHzu Gradeža je 8. okt. prlžlo do letalske nesreče, ki js sahte-vala več žrtev. Civilno letalo je moralo na poti lz Benetk proti Trstu na morju tik ob obaH zasilno pristati. Pri tem ae je zaletelo ob brežino ia se prevrnilo. Potnik Relbmayer is Avstrije in motorist Viessoli ata se smrtno ponesrečila, potnik . Mamolo ln prvi pilot Grassi sta bila težje, radiotelegrafist Petrin ln drugi pilot Ferrari pa lažje ranjena, Poplave na Vipavskem Spričo nalivov v poslednjih dneh so Vipava ln njeni pritoki tako narasli, da so ponekod prestopili bregove. Voda Je preplavila tudi trg Vipavo, Na; Glav nem trgu je dosegla višino ned 80 cm. Materialna škoda sicer še ni točno znana, vendar je precejšnje. mnačlHem ne sanpaje. — Nazadovanje prometa ICelo vrsto dolgih let je tra-jelo, preden Je Trst v dr. Glor-giu Pitaccu dobil tupana domačina. Dr. Pitaeeo Je bil sieer žu-parf tržaškega mesU še kmalu po prevratu, takoj ko ae je odpravil komiearijat, toda tedaj je njegovo iupanovenje trajalo le malo česa. V Rimu namreč niso zaupali domačinom v Trsta, in ko je prišla fašiatična > reforma občinskega zakona z iupani, ki jih je imevala vlada, dr. Pltac-co ni bil med onimi, kl bl jih bila vlada smstrala sa dovolj za* nesljive. Sele po več letih je zopet zaaedel mesto tržeškegs župana. Senator kraljevine IUlije je mende vendar dovolj zanesljiv za tržaškega župana 1 Toda popolnoma pa v Rimu le ne vert jamejo, da bi se tržaška občina mogla upravfjatl po svejlh lest* nih ljudeh ik močeh. Pristali so pač na to, da bodi župan domačin, aH dodali so mu nad4brst-vo v osebi podžupana, kl ne sme biti Trtačan, temveč "renjllko-lo" ln obenem prekaljen pristeš faAi*ttfm-ga režima, drževni u-radnik. Tekega podžupana Je sedaj dobil Trst v podprefektu dr. Ottevlju Gabettiju Piemonteru, Id je doelej služboval v ministrstvu notranjih stvari iq politični službi po Gornji Italiji. Nsj js novi podžupan še tak stroko- PKOgVlT* vnjak v občinskih stvareh, mu je Trst s svojimi posebnimi razmerami dejenski "španska vea" in bo vaekeko trajalo precej dolgo, preden ee bo vživel v te razmere. Koliko more biti potem njegovo delo korietno mestni občini, jc peč rezumljlvo. Tode sa to itak ne gre. Kajti njegova glavna naloga je, da nadzira župana in sploh delo domačinov v občinski upravi, zs kar ao poraz-meščeni vsepovsod "renjlkolskl" opazovalci. Dele bi seveda fmel dovolj novi podžupan, Če bl bila njegova naloga, de bl se bavil z gospodarskimi vprašanji, ki ao živ-ljenakega pomene za Trst. Tako n. pr. s stalnim aasadovanjem trgovinskega prometa in njegovimi vzroki, ki so Tržačanom le predobro znani, ki pa jih "ren-jlkoll" nočejo poahati. Ce ae primerja n. pr. tržažki promet v avgusta, se vidi, de je naprem lanskemu letu nase-dovel od 2£*8.4St kvintelov ne 2jm. se bližajo Trstu, počasi, pa neod-vrnljlvol 8LAS0VI IZ NASELBIN dkvlcov p^I- H? New York. — Kongresnlk U Guardie je kritiziral vss tiste, kl agitirajo sa znižanje sveznih davkov. On Je mnenja, da bo v prihodnjih deeetlh letih nemogoče snlžatl teti davkov radi naraičanja fiksnih obveznosti vlade. On pričekuje, da bo vla-da Izgubila 40% posojil, katere nakazuje privatnim Intereeom rekonstrukcijska finančne kor-porecije, kar bo zvišalo vladni dolg za okrog milijarde. Preiskava proti trosi« elektrike doeegla Morgana WaahIngton# D. C. — J. P. Morgan 4 Co., kl kontrolira Columbla Gaa k Electric Corp., je končno prišla v območje pretakava, katero je pričela pred štirimi Isti proti trustu elektrike zvezna obrtna komlaija. V kratkem se otvori zaslišanje v Wsshlngtonu, na katerega eo bili posveol uradniki Morganove elektrsrake korporacije. Oasm let Ječe ayer ukradenih Greeup, Ky. Robert Smlth Is Lensinge, Mich., bo moral prseedetl osem let v kentuškl Ječi, ker Je ukredel ene hlače. Teko Je rstsadil sodnik. Koliko jjl v deželi bankirjev ia drugih raketlrjev, kl so legalno" ali nelegalno pokradli milijone, kljtajrtamu so svobodni! (Nadaljevanj« s 8. strani.) prebitega ledu na krožniku, loma most naa tepe. Delavec ne bo pričakal boljših časov, dokler ne dela sanje. Kar trpimo ja saj naše brezbrižnosti, našega mrtvila v ekonomakem ozlru. Ko bi rabili svoje sile zaae meato za druge, bilo bi kaj kmalu zadovoljstvo na svetu! Kdor ima ekonomsko moč, ta razpolaga t bogastvom svete. Mesto da bi skrbeli kaj bo jutri, delajmo sa eko» nomsko osvoboditev danee — Jatri bomo že imen vse dobrine kl nem je doprinese organizirana delavska moč. V Ameriki, kjer gazimo do kolen v šitu, je do ftO milijonov ljudi neeedoet-no preskrbljenih — nimajo se* doz t i hrane in drugih Življeneklh potrebščin. O pomanjkanju šivil ni tu govora, kajti uničuje se nedprodukcijo, zraven bi pa radi val breapoeelnl producirali, da ne bi bilo pomanjkanja med nami. J Ta vprašanja zahtevajo rešitve. treba je ekonomske-zadruŠ-ne, politične ln moderne unljske skupne akcije. Začne ee lahko doma — pri nakupovanju Žlv-ijenaklh potrebščin — v Ustnih delavskih organizacijah — zadrugah! Te nudijo vso postrežbo, blago In organizacijO vsem delavcem, ki se zavedajo že tako daleč, da raje nosijo profit v lastne ispe kot v privatne, da jih potem snova fekorišča na vseh koncih in krajih. Slovenska zadruga v Clevelan-du nudi potom avojih treh trgovin vse kar nudijo najmodernejše zadruge Sirom sveta. Uljud-no postrežbo, najboljšo kakovoet v blagu po najemernejših cenah, in vračanje vaege prof Its od tz-trženega blaga odjemalcem. Mladinska liga sadruge, katera je imela svojo zabavo začetkom meseca, Je imele med drugimi govorniki tudi aktivnega sedrugarja Martlneke, kateri ss je zadnje čass mudil na ssdruž-nsm kongresu v New Yorku. Glavni del govore je posvetil spodbujl savsdnl mladini in napredku zadružne Ideje žirom sveta. Zanimivo je delo v New Vorku. Tam so orgsnlzirall že stanovanja pod Amalgamdted Workers unijo, a po zadružnem principu. Imajo svoje trgovine, stanovanje, pridobili so laetne Šole, ker je preko 800 družin or- •mizlranih v eni sami poatojsn-ki. Proetor ne dopušča šlrnejše omens zanimivih pojavov ln neverjetnega napredka. Zaključno bl rad doetavil, ds imamo tekom oktobra kampanjo za nove odjemalce. Ce ss strinjate a idejami zadružništva, če ste sa to, da se Izboljša delavski položaj, če sts sedovoljnl a mell mi sečetki, tedaj spadate v na-še vrata — k ebveaski sedmini zvezi! To je v vašo korist In v korist sodslovalea ln dslavvtvs skupno. Pridružite ss nem s tem, da še danee postanete odjema I <♦< v eni ismed treh priročnih trgovin. Ali boeteT Pravilno odločeno. Te nej bo vzgled še drugim znanesm in prijeteljsm. Tekom mesece Je tudi tekma aa najboljše odgovore na sts v 1 jena vprašanja o zadružnem gibanju. Priobčena se bila 80. sept v obeh cievelandakih listih. Pre študirajte in pošljite svoje odgo vors do 81. okt. Izplačalo se vam bo kaftl nagrade so vred ne truda slehernega. John fiorjamt, predsednik Raaae vesti Clevelead, O. — Vsak dan ko maj pričakujem trenutka, ko p! smonoda prinese dnevnik Fro-sveto, katero zelo rada ČJtam In is ketere se človek maralkaj na uči. — Tukajšnje rssmers ao ie In slabe, večkrat pa čitam, da so drugod še slabše. Tukaj nekateri delajo vsaj po par dni na teden, mnogo pa jih je tudi, ki še po dve leti niso nič delali. Zo-dlužek Je slsb, delati pa je treba bolj kot prej. Kaj pa bo pozimi? Dela in zaslužka nl, ti-veti pe je trebs. Hoovrova pro-zperlteta .se Je zelo slabo obnesla In Čel bo Izvoljen Roosevelt nam bo ravno tako slabe predla Dne 0. oktobra je imelo društvo "Na Jutrovem" št. 477 SNPJ svojo veselleo. Prišlo je do prepira med nekim Italijanom in članom. Sledilo je streljanje. Z Italijani ni vredno imeti mnogo opravka. Na 4. sept. smo se nagloma odpravili v Uarragh Pa., na pogreb moje nečakinje, Jennle Leve, kl je bila stsra šele 18 let. Umrla je dhe 8. septembra po eno leto ln pol dolgi in mučni bolesnl. Poskusilo se je vss, da se jo ozdravi, pa vae zaman. Težko se je podlovlla od svojih ljubečih staršev In od brsitca, toda pomoči ni bilo. Družino Leve je v enem letu Že drugič obiskala tmrt.*Meseca avgusta jim je vzela dve leti steregs si-na. Pač žalostno. V Imenu moje Sestre, omožene Leve, se iskreno sshvaljujetn vsem njenim sosedom ln prijateljem, kl so priskočili na potfnoč sačaaa bolezni In v tolažbo ter za brezplačne avte pri pogrebu. Uko tudi Sa krasne vence ln udeležbo. Hvala vsem skupaj, pokojni mladenki ln nečakln!i pa ohranimo trajen spomin! 1 Alojzija Koprivntk. "8terl grehi" v Barbertonu Kenmore, O. — V Času krile In brezposelnosti smo prizadeti po veČini vzi slojt delavskih vrst. Ds pa posabhno malo rasmers dsnsžnjegs čass, je soolallstični klub št, (BI v Barbertonu, O., naprosil selo aktivno ln požrtvovalno dramatično društvo "Slo-venljo" lz Berbertona, da sa nas uprlaori znano Igro "Stari grehi", Društvo se je odsvalo, kar Je telo lepo od njih. Ni ml ana-na vsebina Igre, toda pravijo, da Je selo smsšaa ln da Js lahko vsakemu žal kdor jo zamud!. Garantiramo, da Igram bodo napravili vss najbolje. Kdor Jih je ie videl na odru, o tem ne dvomi, "igra bo uprizorjena dne 88. nov, v dvorani društva Domovina v Barbertonu, O., prlčetek oh 7:80 zvečer. Vstopnine Mc as o sebe nad li. letom; od 10 do 10 let stari plačajo lOo In otroe! ped 10. .letom brez nadzorstva ne bodb smeli k Igri. Po igri pro-sts zabava ln ples. Vse drugo bo preskrbe! odbor. Pridite! Pomagajte delsvekl stranki ln za vašo ter našo boljšo bodočnost. Na svidenje tm 88. nov.! OTROCI—TOPOVSKA _ _ HRANA? k Naši predniki, kl ao se 1848 leta borili, krvaveli ln umirali ae odpravo aliaotutne monarhije In demokrati jo, nleo slutili, da bodo neki ljudje te po 84. letih na neverjetno sirov la brutalen na Čin delovali pe parlamentih sa so petno uspostavltev diktator skeelle. Višek Je dosegel Man nemške fešletlčae stranke, neki podpolkovnik lav. st. In član pruskega deželnega abera. 28. Junija t 1. je zaklleal ta "poslanec" v pruskem parlamentu nekim aocislno demokratičnim poslankam na medklic: "AU evoje sinove smo pa morale v vojni predetl ln Izgubiti!" tole: "Neumne kose ve, eato vsm Jih pa tudi delajo!" V kateri poklic« težijo dekleta? V današnjem času. ko ima ženske dostop že v akoro vae poki i oe in ko se često saradl varčevanje nadomešča moške delovne sile s Ženskimi (izenačenje mesd namreč še ni izvedeno) nl nezanimiva statistike, ki poroče, v ketere poklice ženske oz. dekleta odrsstla šoli, seme teže. O tem nem podaja sslo zanimiv preglad Is lastnih Izkušenj in opezoeanj os. iz lastne prakse urad ze poklicno Izbiro ns Dune- ju. Z izjemo krojaštvs niso izraziti ženski poklici pri žoll od-rastlih dekletih prav nič priljubljeni. Ze krojaštvo je bilo isre-čenlh 487 želja, med tem ko so J e le 44 deklet odločilo sa šlvs-nje perila, 4 ze vezenje in 16 sa modistovsko obrt. Neraspološe-nje proti tem poklicem tiči morda v kratkotrajnih sesonah, ki ao znak teh poklicev. Edino Izjemo tvori krojaštvo, kl stoji med zaželjenimi poklici že ne tretjem mestu. Ns prvem mestu so prodajalke oa. učenke v trgovinah; 918 deklet, skoro Četrtina vseh lnteresentk, je Israzlle svojo željo aa ta pokiks. 607 deklet si je zaželelo nadaljevetl študije ali pa so si Isbrale poklic, kl je v zvezi s študijem. Nenavsdno visoko je število onih, kl eo želele postati pisarniške pripravnice (S&a) ln pa število aapirantk sa učno meeto v brivski obrti, 858. Javilo se je tudi 188 deklet, kl so želele pouka se služlto gospo-dtnjsklh os. hlžnlh pomočnic. Poleg teh Želje, kl Jih je tsreklo na atotlne mladih deklet, je bilo po^ sa mesno nekaj tudi onih, kl so si želele poklice, kjer se dandanes ženske sploh še ne udejstvu-jejo ali pa se samo redko udej-stvujejo. Na primer: Isobrazba sa knjlgoveštvo. tlakarstvo, fotografijo, elaščičsratvo ln pekov-stvo, aobotehništvo, sa asistentke sobosdravnlkov, rlsarstvo Itd. Vsekakor je bilo pa tudi veliko Atevilo neodločnih, bilo jih Je 887, ln takih, kl so želela samo pojasnila (2ft7). Zalo msjhno pa Je bilo število takih deklet, kl bi se sama la v "naprej Javila MAM AŠMA •i^ltiil. ^ KOT "pomožne oeiavKe. AU Izpolnitvi želja po poklic cih so v nspotje mslsnkostne po-nudbe prostih učnih mest; med njimi šesto tudi povsem nesado-etujočlh mest. To ee kaže popolnoma jasno*pri tehle poklicih: PimiMS» !*«•*. ' P«*Hcft« M«Mt* Swwh . Mu mmi «4* Sv« lllviMv«) • 5F fK imt šivani« I..I.I. . 44 ««> n mmSm pm......ter« m m NriMlm uhri ......... Ml O 1» OMprilftMM* ........ »M »1 la Za šivanje belega perila so bila meste ns razplago, ali dekleta Jih nočejo. V trgovske poklice pa dekleta kar derejo, pa manjka maet. Iz vsega tega vidimo, kako baš pri tej stvari manjka nasvst, ki bi vodil do iz- In gornja dsjstva kažejo tudi, kako bl bile povsod potrebne posvetovalniee aa poklic, ps Jih Je vender tako malo. Seveds dunajska socialno demokratična občinska uprava jih Js uvedls med svojimi prvimi socialno političnimi ukrepi. Nov tlokat, kako delavaka občina ras skifel se Interese ns samo delovnega ljudstva, nego tudi vsega prebivalstva občine, kateri načeluje. U-apehl niso Izostali. ae allkl je la mm* RAZKRITA KORUPCIJA ■kMMMB. • Leon Blum raskrlvs v pariškem "Populelreu" velik škandal ls francoskega zrakoplov-stva. Po njsgovlh odkritjih gre ze eledečo atver: Predsednik francoske družbe Aero*Poeta!e Bouillouz-Lefont Je že pred nekaj časom ovadil državnemu pravdnlku aekcljskege šefe v francoskem zrakoplov nem ministrstvu seredi podkupovenje. Sekcljekemu šefu se Je očitalo, da Je oškodoval družbo Aero-Postale za ogromne vsots s tem, da Je dovolil osnovati konkurenčno podjetje, kl se Je ustanovilo s tujim kapitalom, zlasti s denarno podporo nemške Lufthansa. Dsnar Je dale v ta namen na raapolago baje Nemška banka. BekcIJskl šef Je dobil se svoje usluge darilo v obliki 100 delnic novege podjetja, kl prav dobro uapevs, dočlm Je morala Ae-ro-Postale ns js viti prisilno pora vnevo, ker eo Jo Izpodrezell In onemogočili njen napradek v konkurenčnim Mu. Blum zahteva od vlade, da uvede netanč-no preiskavo In grozi, da ss bo o zadevi goverlln tudi v parla- • t PROSVET* Ivam Jontaz: Imigrant Janez Mihevc 'N« posodim," je dejsl Učan, človek premetenih o«, v katerih sta ee tresli igralska strast in pohlepnost. "IzgubH bi tako ail tako in kdo bi mi potem vrnil? Saj ne sna* igrati! V Janezu je tedaj vzkipelo: "Hudič, zakaj niti tega rekel, ko sem prisedel h kartami To, kar ve* zdaj, -namreč da na znam igrati, si vedel tudi poprej! Zakaj mi torej nisi velel: Kani se kart, brate, če ne teliš priti ob avoj denar! Ali hočete, da vam jaz povem, zakaj mi niste tako veleli, zakaj sto me celo silili, nsj pri »edem in poskusim svojo srečo pri kartah, dasi ste dobro vedeli, da nisem kvsrtoplrec kakor vi? Zato, ker ste lopovi, kor ste bili lsč-ni mojega denarja, ker ste me hoteli oalepsriti in obrsti! Lopovi! 8leparjir Janezova pest je treščila ob mtao, karte so odskočUe in neksj novcev se je zatrkljalo po tleh. I "Lopovi T Ličan in tovariša so se spogledali; v Liča-novth očeh je gorela jeza ln videti js bilo, da bi bU najrajši udaril Janeza — če bi se ga ne bil bsl. Vsi skupsj ps so ss bali rsbuke, ki bi utegnils privesti policijo, kar bi bilo najmanj zdravo zanje. Zato se je Ličan zatajil ter pri-huljeno dejal: "Vraga, kaj se razburjsš! Nismo te okradli'" "Hudiča me niste!" je zarcfcantH Janez tor zopet udaril ob mizo. "Sleparji! Okradli ste me, okradli, slepsrji umazani! Lopovi!" Ličanova tovariša, eden bivil kockar, ki je svoje dni v eUri domovini vsčkrst "v morje padel" zaradi svojih slepsrskih embidj, drugi bivši krošnjar, kakušnih je miogo videti v Ljubljani, poisbno v bližini glavnega kolodvore, sta ss sklonilo k Ličenu ter mu hkretu h v grlih. V sredino polkroga je stopil šibek mlsdenič jetičnegs obrszs ter zečel govoriti. 8 tihim kekor žsmet mehkim in od prečudne sladko-grenke žalosti se tresočim glasom js tsčel obtoževati samega sebe pred bogom vsemogočnim in pred ljudmi. Slab človek je bil, gladka pot pogubljenja mu je Mla ljubša od strme poti zvellčenje, boga je bil pozabil hi tonH v grehu. Toda dobri nebeški oče ga ni pozabil, dobri pa. stir, ki je prelil svojo dragoceno kri na leau krila za blagor človeitve, je poiskal izgubljeno ovco ter jo prineee! ne svojih ramah nazaj v varni hlev . . , Mladenlčeve besede so bile bolj in bolj vzne-šene, njegov fin« je rezodevsl sladko, tlvcs po-tresujočo ekstazo; z očmi* vprtimi v polagoma se jssneče nebo in iskrečimi se liki prečudnl kresovi in s povzdignjeniml rokami je vzne-šeno pel hvslo ln slsvo NJemu, ki je poln brez-kočnega usmiljenja sprejel v svoje naročje izgubljeno ovco, tavrienega grešnika, Njemu, ki ga bo kmalu sprejel v vsem svojsm veličastvu ter mu, kekor se drzne upsti, odkazal skromen prostorček med svojimi izvoljenci. Toda zopet je sazvenele v njegovem glasu trpka žalost, kl jo je spremljalo boleče kosanje. Bože, kako je mogel biti Uko slep, de ni opazil, da .drvi v pogubo, da ni spoznsl, kako s svojim grelnim početjem tžall plemenito srce nebeškega očeta in Njega, ki je prelil svojo srčno kri na losu križa sanj; kako je mogel biti takč gluh, de nI čul dobrohotnih opominov Njega, kl gn je s svojim lestnim življenjem in krvjo odkupil peklu, pogubljenju?! Ali mu bo mogel neskončno usmiljeni in pravični Sodnik odpustiti njegovo zaslepljenost in predrsno it-z i vanje Njegove pravične jeze? . .. _ (Dalje prthodnjk.) __je obljubil gospod Durand vsakemu 260 frankov za skoraj novo kolo. Gospa Durandova je kar poskakovala od t« reče in to čas, ko je goepod Durand prebiral borzna poročila, je prineala črešnje v likerju, Lilinka pe čašice. _Zenica, poglej no, tu so tečaji: saharski zlati rudniki začetni tečaj 2300, potem 2896 2460 . . . 2600 zaključni tečaj. Vidiš, kako imenom papirji so to! _Kaj pa pomenijo te številke 2800, »06 ... 2460 ... 2600 ? je vprašala Melanija, ki se ji o borzi niti ^njalo ni. Reeno in svest si svoje učenosti je gospod Durand odgovoril: — To pomeni, da so delnice dosegle to eeno; bilo je po njih veliko povpraševanje in nazadnje so šle te po 2600. — Torej bi jih bil lahko prodal po 2600 frankov, papa? — je vprašal Totor. — Seveda, tode previdnost je mati modrosti. » Gospe Durandova je pa zgroh-nela ne mola: — To je torej vse, kar znaš — zaalužiti tri tisoč, ko bi jih bil lahko pobasal pet! Ah! Saj pravim, da si bedak! — Toda, Melanije, MelaAija! — je ponavljal mož ves prestrašen, — kako je pa mogel kaj takega pričakovati, Dupont ssm ni vedel. Z njim si lahko podasta roke. Prepovedujem ti dati mu karkoli, razumeš! In ko je mali Bobo, ki nI razumel, kaj pomeni to kričanje, vprašal mater: —- Mamica, po kolo pojdem lahko le jutri, je-11? -r je dobil pošteno zaušnico, ki mu je takoj pregnale veaelje do kolesa. Gospe Durandova je pa vss razjarjena zaničljivo pripomnila: — Tepec, da mi ne črhneš niti bessdiee več o izdatkih, ko je pa tvoj pepe kar zamečkal dva tisoč frankov. e _____ Lidija Sejfulina: — V odprtem žepu? Tu bi moral vsakdo postati tat, če tudi ne bi hotel. Vi ste pa res pametni!" "Ce vtakneš denar v žep, drži roko na njem, zijalo!" "Toda iskati je treba!" Nezaupljiv mož, ioltega obraza je Andrejka postrani pogledal in dejal: "Prav takile kradejo. Fantina bi bilo dobro pre-iakati. Vae fantine bi bilo dobro preiakati. Haj! Primite fantine! Poglejte jim po žepih!" "Da, da. Toda fantin ne bo čakal, čd je kradel." V "Take norce bi dobili le še morda med odraslimi. Današnji otroci pe 80 prebriaana, nabrita zalega. Razumni ao." Andrej ko je obrnil glavo na levo in desno. Tesno mu je postalo, čeprav to pot ni kradel Zmuznil se je gospodu is rok. Ts ga je pa prijel za srajco: "Čakaj! Zakaj pa bežiš?" Andrejko je napravil napako, j da se mu je Iztrgal. Babnice tr ga pa so ga zajele in ga preiskale. Nič niso dobile, toda oši pale in premlatile ao ga pošteno. "Prav gotovo je dal denar PONDEUEK, 24. OKTOBRA tovarišu. I ifcL&lr« Pam Cervlsrss: ŠPEKULACIJA Gospod Durand je vstopil ves ta reč. — Melanija! — je klical že na pragu svojo ženo, kl js bsš čltals novlne. Jezno ga Je pogledala. — Melanija. to boš vesela! Goepa Durandova Je »mrmrala nekaj besed, ki se pa ni zmenil za nje, ker ga je bilo preveč prevzelo veselje. — Melanija! — je ponavljal svečano. *■» Od danes delam dobre kupčije . .. razumeš ... slu žim lepe denarce! — Vi da delaš kupčije? No, naj je (ni tudi že skrajni čas V hm k. kdor nI tepec, si je med vojno opomogel. — Melanija. danes Imava čl-Mtih m.HKO frankov; čez pol leta ne najin kapital podvoji. Melanija je skomignila s rameni. — Ali pa izgubiva vse! — Govoril sem s Dupontom, — Je nadaljeval mož vea srečen. — On je družabnik v banki Cre-dita l,oyaux. razmere dobro pozna in v špekulacijah ima imeniten nos. ln z njim sva dobra prijatelja, kakor brata. Baš nocoj mi je svetoval kupiti za 20-000 frankov delnic zlatih saharskih rudnikov. Goepa Durandova je planila pokonci. — Dvajaet tlaoč!... Ti si kupil sa dvajaet tlaoč delnic ? — Zlatih saharskih rudnikov, — je pripomnil gospod Durand. — To js dssst delnic po 1976 frankov. Družba bo zviševala kapital . . . njene delnice bodo naglo poakočile ... v nsksj dneh lahko zaslutim cela dve tisočaka. — Družino Imaš, — je godrnjala gosps Durandova, — pe se tekols Igraš s denarjem. — In takega človeka sem vzela, toket mu sem dala svojo mladost]^ — No, mucsk, nlksr se ne jezi! — Tepcu! In svojo doto! , — Tri tisoč frankov!... Ne-šs Lillnks mora dobiti desetkrat toliko. Totora s Bobom dsmo pa študirat. Mslanlja, draga Ženica, le poglej me. Zs prva dvs tisočaka, ki ju ssslužlm, ti kupim briljsnts. — Brr, ta dve tisoč! Naslednjega dne je prišel gospod Durand zo|iet s veselo novico. — Dobivam! — je kričal Is ns pragu. — Delnice saharskih zlstih rudnikov ao poakočile le na 2060 frankov. Dupont mi je avetoval. naj naročim prodajati jih po 2200; dejal je. da bodo zdaj še močno poskočile, potem se je pa bati padca. Totor, dober računar, se je takoj oglasil: — Papa, to bo dobiček 2260 frankov; a praktična Lilinka je takoj pripomnila: — Dva tlaoč sfobljubil mamici. kar ostane, bo pa moje. Melanija je hotela ugovarjati, toda goepod Durand J* takoj odločno Izjavil: — Prav pravi, teh 260 frankov dobi ona. Naslednjega dne so listi poro-čeli o novem porastu delnic 2126 frankov. Gospod Durand js ksr žsrsl, Melanija se je bila Is močno potolslila, otroci so nestrpno pričskovsll očeta. Slsdnjič se js prikazal ne pragu ia ves srečen js kričal Imenitno ssm jo ustrelil! Melanija, da veš, kako sem jo ustrelil! — Ustrelil? — js ponovilo Melanija prestrašeno In preeene-čeno. — Ksj si ustrelil? Ah, bo-p moj, smešslo ss mu Je! Tode, ženlcs, to se teko pravi na borzi, če kdo proda vrednostns papirje. In vsi, koliko so notlrali? — Koliko? Koliko? Hm! S800 frankov. slilit? 2800 frankov prvi Mslanijo sobi. — je ponev ljal vss zasopel. — Tak zsslutek v testih dneh! Vrli Dupont, kaj neki bi mu dal ss to, Melanije? Toliko denarja! Vea upehan je sedel t leno ns divan. Te čes je pe Totor zaključil finančno operacijo ln klical | — Tri tisoč frankov, pape, tri tisoč frankov a! zaslužili — To js sijajno! — je pritrdila goapa Durandova zamlšlje- 8edli ao za miso in začeli delati načrte. Ker js to prvi dobiček. kupi vsakemu nekaj. Melanija dobi hril*ant*,<4Jllnka. Nihče mu ni odgovoril. ™ tem je prišla jesen. AndrvjkJ so naposled vzeli v otroško zavJ tišče. Toda Petke ni mogel po zabiti. Cele noči je tuhtal: Kaj je s Petko? Zaradi očeta in ma tere ni jokal, todaj zdaj je jokal. Na nekem plotu je vzlic de2-ju in vetru obvisel kos časnika. Tam si lahko bral: "Roparji mj zbežali in atreljali. V zmešnja-vi — z obeh strani so streljal] — je bil ubit neki nepridiprav, otrok kakih desetih let." (Prevel B. R.) v a AH ste ie naročili Prosve to ali Mladinski list sVojemi prijatelju aH sorodniku i domovino? To je edini dti trajne vrednosti, ki ga u mal denar lahko pošljefc svojcem v domovino. UROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA Bg^r*/' ■ ^ V ,,, "/j, Z . mmmmmmmmmmmmmmmŠ ' ■ V V- " "v - PS sklspa t. retae k«BT«ad)e ee seda] lahke aarafel aa Ust Prw«u I prištele edaa, dva aH trt Oaae is see drašiae ia b enega naslon k m naročnini. List Plreeveta etaae sa vse enako, sa