poštnine oiafana v gotovim leto LVII. V Uubl»?ni, v nedeljo. dne 27. januaria 1929 St. 23 2. fzda'a *. 3 wn
Naročnino
Dnevna izdaja
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 3co Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nede )ska izdala celote no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
—
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oy i asov
t sio.p peUi-vrsla mali oglasi po 1 SO mZD.veCII oglasi nad 45 mm v ilne po Din fao, veliki po 3 .n 4 Din, v uredn Skpmdelu vrstica po IO Din o Pn veciero □ noro 'iu r.opusl
Sfide on i ziuncC
mzen pondellKo ir dneva do orožniki.
(/reanMiKo /e v Kopitarjevi ulic) it. 6 111 Rokopisi se ne vraCalo, nelranlslrana pisma ae ne aprelemajo * Crrdnt.ilva telefon SI. 2030, upravnlšlva S/. 2328
Borba za svobodo
Ministrski predsednik Poincare in zunanji minister Briand sta se z vso silo svoje osebnosti in težo političnega vpliva zavzela, da se vsaj nekaterim redovom in kongrega-cijam, ki se pečajo s poukom in vzgojo izven Francije, zopet zakonito prizna pravica ustanavljati svoja središča v državi. Nag:ba jih k temu predvsem skrb za ugled francoske države in vpliv francoskega jezika in kulture.
Po Combesovi proticerkveni zakonodaji v začetku 20. stoletja je bilo premnogo verskih redov in kongregacij prepovedanih in njihovo premoženje zaplenjeno. Veliko redov je moralo, če so hoteli obstojati še naprej, izven Francije iskati svojih domov. A vkljub temu svoje domovine niso nič manj ljubili. Ko je v začetku svetovne vojne klicala domovina svoje sinove od vseh krajev, so bili redovniki med prvimi, ki so hiteli domov, odkoder so bili preje po režimu in postavah izgnani. Na tisoče jih je dalo- življenje za Francijo. Po vojski pa so tisti, ki so ostali živi, še vedno morali ostati v grenki zavesti, da jim je skupno bivanje v domovini prepovedano. Katoličani so vedno bolj glasno in složno zahtevali, da se morajo spremeniti krivični in francoski domovini škodljivi zakoni. Ker redovniki niso smeli imeti svojih noviciatov v Franciji, je začelo število naraščaja vedno bolj padati in s tem tudi uspešnost in intenzivnost njihovega delovanja v misijonskih pokrajinah in drugih državah.
Če vrši redovnik misijonar svoje versko apostolsko nalogo z veliko nesebično ljubeznijo in spoštovanjem do ljudstva med katerim deluje, jc naravna posledica, da v dotičnem ljudstvu raste tudi spoštovanje in zaupanje do naroda, iz katerega izhajajo nesebični in požrtvovalni misijonarji, ne da bi misijonarji morali biti direktni politični emisarji svojega naroda ali države. Misijonar tujemu ljudstvu ne jemlje njegovih narodnih vrednot in tradicij, ampak mu posreduje le višje religiozne vrednote, po svojem šolskem, karitativnem in drugem cesto svetnem delovanju pa vrši važno funkcijo zbliževanja med narodi. Prijatelj in pospeševalec svobode in samostojnosti vsakega naroda, posreduje katoliški misijonar med vsemi v interesu kulturne vzajemnosti in mirnega sodelovanja vseh,
Važnost tega dela mora zato gotovo vplivati na vse resne politike, ki jim je blagor in ugled države prva zapoved, pa čeprav po svojem naziranju nimajo umevanja za nadnaravne vrednote, ki jih duhovnik zastopa in deli. To je gotovo tudi pri tako velikih politikih, kakor sta Poincare in Briand, vplivalo. A hudo nasprotje je nastalo na strani raznih radikalnih in socialističnih politikov. Pokazalo se je, da je pri njih proticerkveni in protiver-ski fanatizem močnejši kakor pa ljubezen do domovine in njegovega ugleda. Čeprav Francija škodo trpi, čeprav drugim narodom in rodovom ne posredujejo kulturne in socialne dobrine, to jih manj boli, kakor svobodno delovanje redov. Vsa patriotična gesla in zahteve so pri fanatikih »svobodomiselstva« pozabljene, da se le zadosti njihovemu omejenemu protiverskemu stališču.
Kljub temu zmaguje trezna pamet; pravi liberalizem in vpoštevanje duhovnih in moralnih vrednot, ki jih širijo domoljubni in kulturni francoski redovi po vsem svetu.\ Saj je to borba za resnično strpnost in svobodo.
Diplomatska imenovanja
Belgrad, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Na predlog zunanjega ministra je Nj. Vel. kralj podpisal tale ukaz: Dr Mile je Milojevič, prejšnji izredni poslanik in opolnomočenj minister. se imenuje za izrednega poslanika in opolnomoCene^a ministra v 1. I. na Dunaju. T>ragomir Jankovič, dosedanji minister dvo-la, se imenuje za izrednega poslanika in opolnomočenega ministra v Madridu. Dr. Josip Smodla' a, dosedanji izredni poslanik in opolnomočeni minister v Madridu, se imenuje za nominelneTa in izrednega poslanika v Moskvi. Jovan Milankovič, dosedanji izredni poslanik in opolnomcčeni minister 2. I. v Varšavi, je postavljen na razpoloženje ministru 7ii zunanje zadeve.
Kakor čujemo. bo postavljen za poslanika v Buenos Airesu dr. Grga Angjelinovič, bivši gradbeni minister. Naš dosedanji poslanik v Buenos Airesu Ivo Grisogono bo premeščen v Varšavo. Dr. Ilija Sumenkovič bo imenovan za poslanil n v Washingtonu.
Naročaite Slovenski lisi' !
Zaplenitev premoženja SDS
Razpust političnih strank v Ljubljani
Ljubljana, 26. januarja.
Danes so bile razpuščene politične stranke v Ljubljani: Samostojno demokratska stranka, Socialistična stranka Jugoslavije in Narodno radikalna stranka, to so tiste stranke, ki nimajo svojega središča v Ljubljani, temveč so le krajevne organizacije.
V tajništvo SDS je prišel v spremstvu detektiva policijski svetnik Kokalj, ki je imel dekret, naslovljen na ravnatelja Juga, predsednika krajevne crganizacije SDS. Policijskega komisarja je sprejel tajnik krajevne organizacije SDS dr. Rape. Kokalj mu je izročil dekret o razpustu. Sestavili so inventar društvenega premoženja, ki je bilo prav malenkostno. Razen nekaj knjig in štampiljk ni policija ničesar našla v tajništvu. Sobe, v kateri sc je nahajalo tajništvo SDS, policija ni mogla zapečatiti, ker se je vanjo preselila Zveza kulturnih društev.
Socialistična stranka Jugoslavije zadnje čase ni imela svojega lokala v Ljubljani, temveč je bila vedno odvisna od gostoljubja strokovnih društev. Ko je komisar Kos včeraj dobil dekret o razpustu, ni mogel najti strankinega lokala.
Poiskal je dekretnega naslovljenca Ivana Mlinarja v poslopju Delavske zbornice. Našel ga je v prostorih strokovne komisije. Izročil mu je dekret ter uplenil strankine štampiljke ter čekovni račun.
Enak korak se je izvršil tudi v tajništvu Narodne radikalne stranke, ki je tudi pripravita svojo likvidacijo.
Razpust akademskih klubov
Zagreb, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Policija jo poleg strank razpustila tudi dijaške strankarske klube. Tako je razpustila samostojno demokratski dijaški klub »Jugoslavijo«, demokratski klub »Davidovič«:, narodno radikalni klub ^Slovenski jug«, »Hrvatsko mladico«, ki je politično pristajal na federaliste, čeprav ni bila federalistična skupina. Prav tako je razpustila organizacijo jugoslovanskih nacionalistov »Orjuna«. Kulturna akademska društva f,e niso razpustila. Tako so katoliška dijaška akademska kulturna društva ostala. Policija jo dalje razpustila Zvezo hrvatskih krščanskih socialistov, ker so bili politični faktorji prepričani, da je to politično društvo.
Vprašanje verskega pouka in honkordata
Prosvetni svet sprejet predlog škofov - Izjava škofa dr. Bonetačiča
Belgrad, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Glavni prosvetni svet je imel sejo od četrtka do danes. V ponedeljek in torek se bodo nadaljevale. Pod naslovom »ekvivalence« je razpravljal o sedemdesetih slučajih, v katerih se ugotavlja enakovrednost raznih vrst šol. Na včerajšnji seji se je sklenilo, da samo dovršena popolna srednja šola (gimnazija, realna gimnazija in realka) z maturo daje usposobljenost za vseučilišče iu samo napravljeni profesorski izpit pravico do profesorskega naslova. Izmed slovenskih nameščencev je bil samo en slučaj absolventa realke v Gorici, ki je prosil za pripust k dopolnitvenemu izpitu za sprejem na univerzo. Sklenilo se je, da j dela izpit samo iz latinščine.
Predlogi škofovskih konferenc glede na-učne osnove za verouk na ljudskih šolali so sc odobrili. Nadalje se je sklepalo o raznih priporočenih knjigah za nabavo učiteljskim
knjižnicam. Določili so se referenti za novo predložene učne knjige. Za podpredsednika glavnega prosvetnega sveta je bil izvoljen dr. Bosanac, rektor zagrebške pedagoške šole. Rešili so tudi nekatere prošnje za reaktivi-rnnje učiteljev izven Slovenije.
Zagreb, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je imel priliko, razgovarjati se s splitskim škofom dr. Kvirinoni Bonefačičem o škofovskih konferencah v Belgrada. škof ni želel dati nobene izjave o posetih pri posameznih ministrih. Glede sklepanja konkor-data je izjavil, da do konkordata ne bo prišlo tako hitro, ker je vprašanje konkordata v zvezi z mnogimi drugimi zakoni, medverskim zakonom, zakonom o agrarni reformi, šolskim zakonom in kazenskim zakonikom. Vsi ti zakoni so v zvezi z bodočim konkordatom. Zato bo treba mnogo časa za sklenitev konkordata.
Preiskava radi
gozdarskih afer
Belgrad, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Ministrstva vztrajno delajo na predelavi predloženega proračuna 1929/30. V ministrstvu za gozdove želijo preurediti sestavljanje proračuna (budžetiranje) slično onemu pri ministrstvu za finance. Tu so proračunske postavke zelo pregledno sestavljene in natančno določene po vseh panogah. Vse ustanove imajo natančno določene zneske, s katerimi lahko svobodno napravijo gospodarski program za celo leto. Tako se ne more zgoditi slučaj, da bi ena ustanova porabila večji znesek na škodo druge. To pa pomeni veliko olajšanje izvajanja gospodarskega programa in poslovanje v okviru zakona o državnem računovodstvu. Ravno to bi se hotelo doseči pri gozdarskem gospodarstvu, kjer je bil dosedaj postavljen skupen znesel", to je za vse ustanove tega področja je bila določena skupna vsota.
Glede nadaljnjega dela ministrstva za gozdarstvo in rudarstvo je značilno ugibanje kakšen bo učinek oziroma uspeh preiskave osrednje komisijo za dolgoročne pogodbe Danes smo na inerolajnem mestu zvedeli, tla bo ta komisija 1. 2. prenehala in likvidirala delo, naprej pa nai prevzamejo uradniki 7opct eksploataeijski oddelek, ki se bo s tem bavil kot s svojim poslom. Vprašanje uspeha te ankete, preisiave in kazni, se zdi. da je stopilo v kritičen stadij. Član te komisije je Vašemu dopisniku danes izjavil trle:
»V tem vprašanju je cel kompleks problemov. Gre za bonifikacije, intenzivnost sekanja gozdov, valorizacijo, vsa ta vprnšanin so načelna. Nadalje je vprašanje, kaj bodo storile firme, ali bodo pristale na sklepe komisije. ali pa se bodo obrnile na sodišče. Nadalje, ali naj veljajo storjeni sklepi za naprej ali tudi za nazaj, ali pa naj se nad preteklostjo enostavno napravi križ «
Komisija bo vzela gozdni zakon v ponedeljek v pretres. Ko bo delo končala, bodo načrt vzeli v roke iuristi.
Ustanovitev kmetijske banke
Belgrad, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Iz okolice kmetijskega ministrstva smo zvedeli to-le: Kmetijski minister proučuje novi zakon, po katerem bi se ustanovila kmetijska banka, pri kateri bi bili kot delničarji: država z dotacijo, ki jo daje letno okrog 150 milijonov dinarjev. Drž. hipotekama banka, poštna hranilnica, Narodna banka, državna razredna loterija in drugi podobni zavedi. Banka bo popolnoma samostojna in bo dajala kredit oblastnim zadrugam. Banka bo eskontirala obveznice zadrug. S tem bo dobila kredit. Poleg te^a pa bo zaprosila za kredit tudi v inozemstvu.
Minister Framgeš je dobil polno brzojavnih čestitk nemških, avstrijskih in tujih univerz, od profesorjev, s katerimi je osebni prijatelj. Ravno glede tega zakona je izjavil, da se bo v par lednih pričelo z njegovim izvajanjem.
Snežni zameti
Zagreb, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Vsled velikega snega in snežnih viharjev je na liški progi ponovno prekinjen ves promet. Razen tega je prišlo do prometnih ovir tudi na su-šaški progi. Na liški progi je sneg zametel progo na treh mestih, pri Lički Jesenici med Gospičem in Gračacom in med Malovanom in Zrmanjo. Zagrebško ravnateljstvo je poslalo tja več snežnih plugov, da bi progo očistili, kar se jim pa danes ni posrečilo, tako da se danes ni iz Zagreba odpremil noben vlak v Split.
Cetinje, 26. jan. (Tel. >Slov.«) Tu se je vreme nenadoma spremenilo. Za snežnim viharjem je nenadoma začelo silno deževati, tako da so nekatere hiše pod vodo.
V srednji Srbiji jc vsled snežnih zamelov železniški promet silno oviran.
Milan, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Zadnja dva dni je zapadlo toliko snega, kakor že dolgo let ne. Železniški promet je zelo ov'?an. Več vlakov je obtičalo v snegu,
l/prava ie vKopllarlevt ut.št.tt* Celtofni račun: Clubtlana štev. to.tiso ln 10.34P aa Inaetale. Sata/evo Al.7 SU3. Zagieb 61. 30.011, Vraga In Ounal št. 24.797
Izjave železniškega strokovnjaka
Belgrad, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik sc je danes razgovarjal z odločujočim železniškim strokovnjakom o programu ministrstva, o potrebah, o remeduri in spremembah ter o tem, kako naj bi se po njegovem mnenju odstranil težavni položaj na naših železnicah. Na ta podrobna vprašanja je dobil Vaš dopisnik ta-le odgovor:
»Prav za prav bi se morali obrniti na naj« kompetentnejše mesto — na ministra samega. V sistemu današnje vlade je, da jc od ministrove osebnosti odvisno vodstvo dotdčnega ministrstva. Če bi Vas zanimalo moje mnenje, bi ga na kratko izrazil tako-lc:
Dosedaj smo ječali pod dvema jarmoma: straiikarstvom in premogokopi. Stranke so s poslanskimi intervencijami udinjevale le nepo-voljno osobje. Premogokopi pa so se obračali na stranke, da je prišla stranka do svojega. Tako so sc premogokopi, ki niso imeli dobre kvalitete, okoristili z železnico, naši stroji pa so se kvarili. Tako smo dobivali mesto premoga gnoj. Razumljtivo je, da je vsled tega naS materijal, zlasti pa stroji, silno trpel.
Glede ministrstva se mi zdi dvoje vprašanj načelne važnosti: vprašanje organizacije ministrstva samega, ali naj bo tudi na čelu močna roka, ki bo koncentrirala v svojih rokah glavne niti, obenem pa bo pustila oblastnim ravnateljstvom veliko polnomočjc, ali naj sc sedanje ribanje kompetenc ohrani. Pri birokratski upravi se mi zdi najvažnejše vprašanje sclekcija uradništva. Ni ga zlepa ministrstva, kjer bi bila strokovna izobrazba tako važna, in ni ga ministrstva, kjer bi služba radi nestrokovne izobrazbe toliko trpela kot železniško ministrstvo. Treba je poiskati strokovnjake in jih postaviti na mesta, za katera so sposobni. Poglejte samo, koliko jc treba dati iz državne blagajne za plače tistim strokovnjakom-sveto-valcem, ki le malokdaj pridejo v urad. Treba jim je pa kol strokovnjakom plačevati horend' ne plače.
V	tehničnem oziru se zdi najvažnejše,
sc odkrito pogleda v stanje, kaj imamo in kako postopamo s svoj;m malerijalom. O tem bi Vam lahko povedal cele zgodbe, o katerih upam, da se ne bodo več ponavljale.
Zame je gotovo, da gre minister stvari do dna odločno. V tem oziru se mu čudim. Imam vtis, da je dosedaj poveljeval armadi, ne pa da je napravil doktorat iz filozofije oziroma teologije. Druga lastnost je, da išče krivce na visokih mestih in z njimi obračuna, in sicer brezpogojno. Lahko si predstavljate., kako zadoščenje ima s tem nižje uradnlštvo. Tretje je: Novi minister je mož jasnih pogledov, velikega patriotizma in mož, ki smatra dobro urejene železnice za službo državi. Opozoril bi Vas samo na kratki čas, ki ga je novi minister prebil v tem resoru. Lahko Vas zagotovim, da se povsod čuti že njegova roka. Vzemite samo sedanje vremenske, snežne in vetrovne razmere, ki bi bile lahko neštevilni povodi, da železnice ne bi funkcionirale oziroma da bi se dogajale kake katastrofe. Lahko ugotovim, da sedaj kljub težkim vremenskim neprilikam se ni dogodila nobena nesreča in da naše železnice, če pogledate v Srednjo Evropo, kjer so sneženi zameti, zares dobro ob. ratujejo. To daje upanje, da bo nnša uprava glede železnic pod novim ministrom stalL napredovala.«
Ljudstvo nai Povor* I
Pariz, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Jules Strner« wein piše v »Matinu« o Jugoslaviji, da mor« država obstati samo na temelju prostovoljne, ga soglasja svojih narodov, ki so medsebojno izredno srečno izpopolnjujejo. Srb ima svoj« trdno voljo, Hrvat jo čuvstvena narava, obda. rovan z živo domišljijo, Slovenec ima pa dat modre prcut'arnos'i. Kralj Aleksander ni ho-tel, tla bi b'lo ljudstvo nemo in da bi govorili le politiki. Njegov manifest z dne 6. januarja se lahko smatra kot zapoved, naj politiki mol čijo. Sedaj pa jc treba pričeti z delom za zgradbo Jugoslavije v bodočnosti.
Belgrajske vesti
Upokojen je generalni ravnatelj poslncga ravnateljstva Gjorgjevič.
V	komisijo za ureditev državne uprave jc poklican poleg dr. Suhača, okrajni glavar h Konjic Dragotin Trstcnjak.
Višji pisarniški oficijal Sclko v Kamniku jc premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljani.--Soklič je premeščen iz Gornje Radgone na okr sodišče v Kranj.
Popoldne ob 5 sc je vršila konferenca go spodarskih ministrstev. Obravnavali so pravil nik o ukinitvi carine za gospodarske izdelke izvoz in za kmetijske priprave za uvoz.
Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem
Potrebna knjiga in že davno pogrešena knjiga, ki je zamašila težko občuteno vrzel. To je prvo, kar treba reči o najnovejši Erjavčevi knjigi. Vsak od nas je sicer znal in vedel, da je katoliško gibanje vplivalo naravnost od-rešilno na razvoj slovenskega naroda, toda ni bilo nobene publikacije in nobene knjige, ki bi podajala točen pregled vsega katoliškega gibanja in njegove odnošaje do drugih struj v slovenskem javnem življenju. Da je človek ugotovil tudi najmanjšo stvar, je bilo treba prebrskati cele kupe časopisov in še ni bilo gotovo, da je našel to, kar. je iskal. Z Erjavčevo knjigo je sedaj ta največji nedoslatek odpravljen, ker je v njej zbrano toliko materi-jala, da je prava informativna knjiga za vsakogar, ki hoče v podrobnostih spoznati razvoj katoliškega gibanja na Slovenskem. Želeti bi le bilo, da bi bilo knjigi priključeno tudi zelo podrobno izdelano ka -alo, da bi vsakdo mogel tudi takoj najti, kar išče. Tako bi bila Erjavčeva knjiga pravi leksikon za katoliško gibanje na Slovenskem.
Kakor je reeeno, je v Erjavčevi knjigi zbrano ogromno mnogo materiala in sedaj se šele prav jasno vidi, kako globoko je uplivalo katoliško gibanje na razvoj slovenskega naroda.
Posebna zasluga Erjavčeve knjige je, da ilasli nazorno podaja boje. Iti so jih morali voditelji katoliškega gibanja izvojevati z no-sitelji drugih svetovnih nazorov in drugih javnih struj. To nasprotje med delom enih in drugih šele posebno jasno kaže vso pravilnost idej, ki so jih zastopati voditelji katoliškega gibanja.
To se zlasti tudi vidi v nacionalnem vprašanju. Od vsega početka so se postavili voditelji kato'iškega gibanja na čelo širokih slojev naroda in zato so vodili vedno le narodno in pravo ljudsko politiko. Odtod njih delo za razvoj zadružništva, za dvig ljudske prosvete, za splošno in enako volivno pravico in za odpravo privilegijev nemških fevdalcev v kranjskem deželnem zboru. Cisto drugačno politiko pa so vodili njih nasprotniki. Njih vzor je bil bogati nemški meščan in zato so bili liberalci, kakor je bil liberalec nemški meščan. Bili so ponosni, da so pravi zastopniki posedujoči!; slojev in zato so se vehemenluo borili proti zadružništvu, proti splošni in enaki pravici in zato so bili oni tisti, ki so vzdrževali moč fevdalcev v kranjskem deželnem zboru. Zlasti boj za kranjski deželni zbor je nad vso značilna slika nasprotja med liberalci in »klerikalci«, ker tu se je v konkretnih vprašanjih posebno nazorno pokazala vsa razlika med ljudsko politiko voditeljev katoliškega gibanja in samo meščansko politiko njihovih nasprotnikov.
Samo naravna posledica vseskozi res ljudske poli like voditeljev katoliškega gibanja je, da so oni tudi v nacionalnem pogledu zavzeli čisto pravilno stališče. V tem pogledu je Erjavčeva knjiga zlasti dobrodošla, ker opozarja na stvari, ki jih je današnja generacija skoraj popolnoma pozabila. Tako n. pr. ono nemoralno zvezo med Nemci in liberalnimi voditelji, ko je bilo Nemcem obljubljeno ir zasigurano ne le zastopstvo v deželnem zboru, temveč tudi v Trgovski zbornici in ljubljanskem socialnem svetu. Zlasti pa se je izka ala slovenska politika voditeljev katoliškega gibanja tik pred in med vojno. Že leta 1896. je na shodu delavskih stanov dne 15. avgusta nastopil dr. Korošcc prvič za Zjedi-njeno Slovenijo in od tedaj ni ta zahteva v slovenskih katoliških vrstah nikdar ugasla in bila veren kažipot nacionalni politiki katoliških voditeljev. Nemogoče je na tem mestu dovoljno oceniti vse velike zasluge dr. Kreka za jugoslovansko politiko, njegove zveze s Hrvati in njegov pogumen boj na Dunaju za jugoslovanske politične ideale. Tako intenzivno je bilo vse to delo, da je bilo čisto naravno, če je majniška deklaracija v prvi vrsti zasluga katoliških voditeljev in samo dejanskim razmeram je odgovarjalo, da je bil ob preobratu dr. Korošec od vseh tudi od liberalcev, priznani voditelj slovenskega naroda.
Dominantno pozicijo v slovenskem narodu so si priborili voditelji katoliškega gibanja in priborili so si to pozicijo na podlagi izrednega znanja, vedno žive delavnosti in nikdar omahujoče požrtvovalnosti. Zgodovina pozitivnega dela za narod je zgodovina katoliškega gibrnja med Slovenci in dokazni material za to zgodovino je Erjavčeva knjiga.
Zato je Prosvetni zvezi le čestitati, da je založila to knjigo in s tem svojim dejanjem je proslavila svojo tridesetletnico na način, ki ima trajno vrednost.
Knjigo, ki smo jo davno potrebovali, je Erjavčeva knjiga o katoliškem gibanju na Slovenskem iu kdor hoče to pozitivno gibanje do dobra spoznali, mora seči po tej knjigi. Ni pa Erjavčeva knjiga dragocena samo po svojem ogromnem materialu, temveč tudi po duhu, ki je v njej. Posebno vsled tega priporočamo knjigo vsem našim prijateljem Erjavčevo knjigo najtopleje, ker jih bo knjiga prepričala, da so na pravi poti in da so pravi delavci za napredek slovenskega naroda, ko se bore za razvoj katoliške misli med Slovenci.
Norosadska vremenska napoved. Oblačno. Močni vetrovi. Ponekod nov sneg,.
Za gospodarsko zbližanje
držav Male antante
Praga, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Gospodarska konferenca držav Male antante je sklicana za 4. februar v Bukarešt. Oficiozna »Prage r Presse« pripominja, da dokazuje dejstvo, da ne napredujejo češkoslovaško-jugoslovanska trgovinska pogajanja, to, da je treba razpravljati o gospodarskih vprašanjih pred širšim forumom in ne samo med dvema državama. Gospodarska vprašanja se morajo rešiti samo skupno z ozirom na srednjeevropske smernice in namene. Kadar pride do tega, da se realizirajo gospodarski dogovori, ne more priti takoj v poštev velika gospodarska konferenca, ampak so najprej potrebne podrobne priprave. V ta namen je potrebna, ožja gospodarska konferenca, ki pripravlja potem razširjeno veliko konferenco. O tej stvari piše članek v »Narodni Politiki«: »Enotna gospodarska in finančna politika držav Male antante mora ostale države hitro in temeljito po-
učiti o svojih ciljih. Nuditi si morajo medsebojno pravno ponioP. Razne določbe gospodarskega značaja se morajo v posameznih državah medsebojno zbližati in izenačiti; v kolikor ni dosegljiva popolna enotnost, je treba paziti vsaj na to, da se določbe medsebojno ne ovirajo. Določbe mirovnih pogodb, ki se nanašajo na olajšanje prometa med Češkoslovaško in Jugoslavijo na madjarskih in avstrijskih Železnicah, se doslej še niso oživo-tvorile. Pri prometu med Češkoslovaško in Jugoslavijo se doslej ni še dovolj vpoštevala Donava, ki je kot zvezna reka za te države silnega pomena. Češkoslovaška bo zgradila ob Donavi še tretje pristanišče. Države Male antante gredo torej za tem, da bi se med njimi pravo izenačilo na sličen način, kakor skušata Avstrija in Nemčija kar mogoče izenačiti vise pravne določbe.
Angleži o novi Jugoslaviji
Izjave g. Se tona Watsona
Nedavno smo priobčili obširno poročilo našega londonskega dopisnika o razpoloženju angleških krogov in o njihovem mišljenju o poslednjih dogodkih v Jugoslaviji. Angleško javno mišljenje je pravilno razumelo dogodke in ima polno zaupanje v bodočnost Jugoslavije.
V »Lidovili Novinah« je v istem vprašanju objavil članek znani poznavatelj srednje Evrope in Balkana, posebno pa Jugoslavije, publicist Seton Watson. O poslednjih dogodkih v Jugoslaviji pravi:
»Mi v Angliji želimo, da. bi mere kralja Aleksandra uspele, ker dobro vemo, da Aleksander niti najmanjše želje niti malo naklonjenosti k diktaturi in da je vse to, kar je sedaj podvzel, storil iz potrebe. Imel je morda še preveč potrpežljivosti. Politične stranke v Jugoslaviji so si učvrščevale svoj položaj
ua zelo lahek način, kajti nič ni tako komod-no kakor kritiziranje. Niso pa umele najti srednjo pot in niti poskušale niso, da bi po njem hodile. Znano nam je, da so kraljev korak z navdušenjem sprejeli na Hrvatskem iu v Dalmaciji. Vse se bo v teku Pasa razvilo in zato nestrpno pričakujem predloge o novi ustavi. Meni je doslej povsem nejasno, kako si kralj zamišlja noro ustavo in zato je mnogo odvisno od kraljevih svetovalcev. V vsakem slučaju pa je dobro, da so v novem kabinetu odlični možje in da med naknadno imenovanimi znane osebe. Dasiravno seni v pogledu notranjega razvoja Jugoslavije v poslednjih desetih letih v svojih pričakovanjih prevarjen in vznemirjen, vendar nikdar nisem nehal čvrsto verovati r jugoslovansko edinstvo, ki je potrebno ne samo z gledišča južnih Slovanov, nego tudi z evropskega.
Pred revizijo poljske ustave
Predsedniku se povečajo pravice - Vlada je odgovorna samo
predsedniku
Varšava, 26. januarja. Med vladnimi in opozicijskimi strankamf, ,ki vse zahtevajo revizijo ustave, ni prišlo do nobenega- sporazuma o posameznostih. Tb jc razumljivo, ker so vladne stranke zato, da se da upraVni.ni. oblastem čim večja moč. in vpliv, dočim bi hitela opozicija ravno ta vpliv omejiti na minimum. Zato bo pri spremembi ustave odločilno stališče predsednika Pilsudskega.
Današnji poljski listi poročajo, da je vlada že izdelala svoje predloge za revizijo ustave. Ta njen načrt je izročen pravosodne-
mu ministru Caru, da izdela končno stiliza-cijo. Pravosodni minister se o tem posvetuje z maršalom Pilsudskim. Vladin načrt se drži v največji tajnosti in niti članom vladinih klubov ni znana točna .'vsebina. Po j informacijah, ki jih priobčuje varšavski tisk, so' glavne spremembe sledeče: Pravice in prerogative predsednika republike se povečajo in razširijo; vlada je neodvisna od parlamenta in je odgovorna samo predsedniku republike; upravnim oblastem se daje višji vpliv. Druge podrobnosti še niso znane.
Italija in naša država
Danes poteče rok za obnovitev prijateljske pogodbe med našo državo in Italijo. Od naše strani je v zadnjem polletju storjeno vse, da bi se ta prijateljska pogodba ne samo podaljšala, marveč da bi se tudi poglobila. Vsi naši mero-dajni krogi so daii največje in jasne dokaze naše lojalnosti in1 naše iskrene pripravljenosti, da se uredijo' vse zadeve, da bi med obema sosednima državama končno zavladal pravi duh čistega prijateljstva.
Do trenutka nimamo nobenega poročila o stališču italijanske vlade. Gotovo pa je, da je zastopnik naše države v Rimu storil vse možne in potrebne korake, ki so bili dokaz naše lojalnosti in pripravljenosti. To našo lojalnost so cenili odgovorni faktorji vseh evropskih držav in svetovni tisk in prepričani smo, da jo bodo cenili tudi v bodoče. Prepričani smo tudi, da bo moralo prej ali slej priti tudi na drugi stra-; ni do take iste pripravljenosti.
Največji francoski list »Tetnps« posveča | uvodnik pogodbi o prijateljstvu, ki je bilo sklenjeno 27. januarja 1924 in pravi, da bo v slučaju, če danes ne bi bila ta pogodba podaljšana, nastopilo v smislu odredb same pogodbe | v treh dneh njeno razveljavljenie
»Tetnps« hvali nastopanje jugoslovanske vlade, ki je vedno dajala dokaze o svoji pripravljenosti urediti vsa viseča vprašanja. Ko-! raki jugoslovanske vlade pa niso imeli pozitivnih rezultatov in jasno se vidi, da ti napori Jugoslavije niso bili dobro srpejeti. Zato misli i »Temps« na možnost, da sploh ne pride do | obnovitve pogodbe, veruje pa, da to ne bo izzvalo nove napetosti med Rimom in Belgra-dom. Obžalovati je treba, da se v tem oziru ni še pravočasno dosegel sporazum in da se doslej ni konsolidiralo ono, kar je bilo začeto pred petimi leti.
Vendar pa to še ne pomen ja, kakor da bi obe državi odklanjali sodelovanje, ki bo nasprotno v bodočnosti lahko postavljeno na so-lidnejšo podlago medsebojnega zaupanja in iskrenega sodelovanja. Tak sporazum — če bo sklenjen — bo dal stvarna jamstva za medse-
boino zannanie in hn nrerktavlial velik nnlifi.
.	i —i- — - - r--.........i......... i------
čen napredek pri čuvanju evropskega ravnotežji Samo videti se mora, ali bo mogoče že skoro narediti ta sporazum t.
Romunsko pesojilo
Frankfurt, 26. jan. (Tel. »Slov.«) »Frankfurter Zeitung« poroča o romunskem državnem posojilu, da bo dobila Romunija 60—70 milijonov dolarjev posojila po 7 odst. proti temu. da zastavi svoje monopole (tobak, vžigalicc, alkohol in sol) in da prevzame jamstvo vsa država. Posojilo bo razdeljeno v tri dele, ki se bodo izplačali v dolarjih, v francoskih frankih in v funt šterlingih.
Strahovita lakota na Kitajskem
London, 26. jan. (Tel. »Slov.«) Kreuzer poroča iz Pekinga, da vlada v severnih pokrajinah na Kitajskem strahovita lakota. Število mrličev je tako ogromno, da je nemogoče sproti kopati grobove. Mnogo mrličev leži ne-pokopanih in jih žro psi. Trume gladujočih plenijo po kmetih in silijo kmečko prebivalstvo z mučenjem, da izda morebitne skrite zaloge živil.
KAJ NAPRAVI POKVARJEN KROMPIR.
Haag, 26. januarja. (Tel. »Slov.«) Rotter-daoiska zavarovalna družba je priredila svojo vsakoletno svečano pojedino, ki je pa za večino udeležencev prav slabo se končala. Družba gostov, ki so bili pri pojedini, se je namreč po končani pojedini podala v gledališče, toda kmalu se je pojavila med njimi trebušna kolika, ki je zapustila po stopnicah v gledališču in pred gledališčem ne baš razveseljive sledove. Vse^a skupaj so morali 130 oseb prepeljati v bolnico. Zdravniki so ugotovili za-strupljenje vsled uživanja pokvarjenega krompirja pri slavnostni pojedini.
V veliki fašitovski svet je Mussolini imenoval nadaljnjih osem osebnosti, in sicer na tri leta. Med njimi so bivši finančni minister Štefani, grof Volpi in voditelj prejšnjih nacionalistov Coradint.
Letalo padlo v inorje. V bližini otoka Krfa je padlo v morje ob hudem viharju potniško letalo, ki je bilo poletelo danes zjutraj is? Aten proti Briudisiju. Bilo je last družbe, ki oskrbuje zračni promet na črti Carigrad— Atene—Brindisi. Dva potnika sta mrlva. eden je lažje ranjen.
Dokument o prezgodnjem veseljt in prekrižanih računih
Ze včeraj smo na kratko omenili med telefonskimi vestmi, kaj piše »Obzor«, Njegova izvajanja pa so tako zanimiva in jasna, da smatramo njihov celoten ponatis za potreben. To piše »Obzor«:
»Dobro je in potrebno je bilo, da je notranje ministrstvo poslalo vsem velikim županom okrožnico, v kateri opozarja, da se »kulturna, prosvetna, humanistična, viteška in slič-na društva« ne razpuščajo, če jc njih naziv hrvatski, slovenski ali srbski. Ta okrožnica je prišla baš v pravem času, ker sc je pričelo z gotove strani, od katere sicer ni bilo treba tega pričakovati, s svojevoljnim tolmačenjem vladne namere glede omenjenih društev in celo gospodarskih. Ljubljansko »Jutro«, glasilo dr. Žerjava, je namreč objavilo, da je vlada sklenila še tekom tega tedna razpustiti vse formalno nepolitične, dejansko pa politične organizacije, v prvi vrsti »Hrvatskega Sokola in »Orla«. Kako je prišlo »Jutro« do teh informacij, ne vemo in mislimo, da ni niti važno, to zvedeti Zanimivo pa je to, da je organ dr. Žerjava našel formo o formalno nepolitičnih, a dejansko vendarle političnih organizacijah. Po tej formuli, ne bi mogla obstojati niti ena organizacija in naj bi bila tudi vseskozi nepolitična, ker bi se ji lahko reklo, da je stvarno le politična.
»Jutro« piše tako tudi v resnici v uvodniku, v katerem pozdravlja ne samo razpust hrvatskih strank in slovenske ljudske stranke, temveč sc še bolj veseli, zaradi baje nameravanega razpusta hrvatskih in slovenskih kulturnih, gospodarskih in telovadnih društev. V isti številki skuša »Jutro« prepričati svoje bravce, da samostojna demokratska stranka ne bo razpuščena, ker ni niti plemenska niti verska. Iz tega pasusa, če ne bi bilo že iz ostalega pisanja jasno, se more presoditi, zakaj se »Jutro« veseli razpusta hrvatskih strank in slovenske ljudske stranke ko tudi dozdevne namere vlade, da razpusti hrvatska in slovenska kulturna, gospodarska in humanitarna društva. To je čisto strankarski račun. Mislili so, da se bodo s tem okoristili, zlasti v Sloveniji.
Toda veselje tega glasila slovenskih samo-stalcev je bilo kratkotrajno. Vlada je namreč sklenila, da razpusti sploh vse obstoječe stranke in je dala to še včeraj brez odb.šanja izvesti.
S tem so iz temelja presekani računi vseh onih, ki so računali, da bo z razpustom hrvatskih in slovenskih strank omogočeno drugim strankam, da okrepe svoje vrste. Sedaj je vsa stvar končana in nc bi bilo potrebno nič več reči o stališču, ki ga je »Jutro« zavzel oglede razpusta političnih strank ter hrvatskih in slovenskih kulturnih, gospodarskih, humanitarnih in telovadnih društev.«
Tudi ta lekcija in konstatacije »ObzBlTt« je dokument, ki ne bo pozabljen, ker je prežriž-čilen za gospode, ki so si tc račune izmislili.
Slavenska banka
OBČNI ZBOR UPNIKOV.
Včeraj 26. t. m. se je vršil v Ljubliani v dvorani OUZD od Zveze jugoslovanskih lira. nilnic sklicani zbor slovenskih upnikov Slavenske banke. Zastopanih je bilo na 80 milijonov dinarjev terjatev. V smislu dnevnega reda je podal glavar upniškega odbora dr. 11. Ravnihar poročilo tega odbora o stanju kon-kurza. Iz poročila je razvidno, da je do sedaj nabrano gotovine za 26.900.000 dinarjev. Današnja vrednost še nerealiziranih aktiv se ceni na približno 10,200.000 dinarjev. Pasiv, ki jih je izplačati s polnim zneskom, je za na osem milijonov dinarjev. — Upnikov s pravico do izplačila kvote je v nominalnem znesku okrogle 120.000.000 dinarjev. Poročilo omenja nadalje, da je upniški odbor skleuil, da se more sedaj izplačali 13 odsiolna akontacija na kvoto, ker treba od razpoložljive gotovine rezervirati gornjih 8 OGO.OOO Din in še neke manjše zneske. Ako bi se likvidacija nerealiziranih aktiv provajala še nadalje v konkurzu, bi se vsled velikih stroškov konkurznega postopanja in ker se vrednost aktiv vsled dubioz stalno zmanjšuje, moglo v par letih izplačati še ca 4 odstotke. Kvotni upniki bi torej dobili končno ca 17 odstotkov, ako se konkurz vodi še nadalje in bi se v istem provajala likvidacija. Upniški odbor je vsled tega mnenja in priporoča, da naj se med upniki in upravnim odborom Slavenske banke kot reprezentan-tom prezadolžene banke čim preje sklene poravnava; le-ta naj prinese upnikom izplač'lc cele kvote v enem znesku, katera kvota pa mora biti vsekakor izdatno višja, nego ona, ki bi se dosegla potom likvidacije cele imovine v konkurzu, ker je upravni odbor Slav en-ske banke dolžan nuditi upnikom izplačilo primerne kvote. Predsednik zbora dr. V. Gre-gorič je objavil, da mu je upravni odbor Sla. venske banke potoni svojega delegata dne 23. t. m. oficijelno priobčil, da bo v prvi polovici februarja t. 1. predložil konkurznemu sodišču ponudbo na celotno poravnavo z upniki, tako da bi upniki dobili izplačano go.ovo kvoto in i bi se konkurz dvignil. O tej poravnavi se b glasovalo potem na zboru vseh upnikov, ka-| terega bo sklicalo zagrebško konkurzno sodišče.
Knecillin lliilnw cnnrntrn hivSorm drvnu
■—■ o—	— 5j — r - o	-• —n— "*■*—•
nega kancelrja, kneza Biilowa, rojena Italijanka iz hiše Campo Reale, je včeraj umrla. LKakala je starost 80 let. Zadel jo je mrtvoud.