PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do image! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) The Oldest and Most Popular Slovene 'Newspaper in United States of America. ffajstarejh in najbolj priljubljen flovenski list v Združenih Državah Ameriških. ^V^JNO.) 181. _______CHICAGO, ILL., SREDA, 18. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 18, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Afrika, središče pozornosti - Preiskava glede bondov krnski rodovi v Afriki se utegnejo pobuniti proti evropej-, skirn gospodarjem, da pomagajo svojim bratom v Abesiniji. — Uporniško gibanje v italijanski koloniji Cirenajki. — Kočljivo vprašanje Egipta. — Mussolini utegne doseči svoje. —--—--— » * . i ženeva, Švica. — Oči celega Sveta so zadnji čas obrnjene Proti "črnemu kontinentu," Afriki, ne sam0 zaradi Abesi- pVe' ki ima svbjo afero z Ita- P j]0' marveč tudi zaradi posle- ki se znajo izcimiti iz te "j eVe in ki utegnejo povzročiti le odina država črncev, ki uži- »v.oj0 samostojnost; lab ko ^ i}ilo torej maščuvati črnce iC; " Afriki, naj se dvignejo v ,r< 1)0mOč svojim bratbm. v p Taki upori domačinov proti ^ .Vr«pejcem bi utegnili povzro- l1 k!ti v dosti sitnosti, četudi b: ,K °nčno brez dvoma Evropejci * ^agali. Čutiti se je pričel ta v "Por že zdaj, in sicer v itali- k j^ski koloniji cirenajki, ki a na severnem koncu Afrike 11 Egiptu. Do resnejšega wpo- i' Ž1 Se ni prišlo, toda Italija je s JUb temu že sklenila, da v , tja več tisoč mož močno 11 drrftaclo. Vojaštvo, -obstoječe 11 * rtomdč inov, pa je bilo nado-p Sceno s četami iz italijan- v , e Somalije. Ravno zaradi te 1 j^ °nije pa lahko ,pride Itali- * ^ v nov spor z Anglijo. Ne- ^ "ovoljni domačini namreč v s v ''"> masah beže preko meje r te]\ ^ Kt°ji pod pokrovi- 1 Jstvom, Anglije. Italijanska utegne vložiti protest ' . 1 Angliji in tako bi se kriza Poostrila. ^ Egipt utegne postati 1 j kočljiva točka. Ta pokraji- 1 bi'-'6 s*cer dominirana od An- 1 (,a'1e> a uživa skoraj popolno |! lG^°stojriost in ima tudi svo--' j^J kralja. Ta kralj, ime mu i * Uad, je nasprotnik Angle- f . m prijatelj Italije. V slu-j' l^' da bi Anglija Po sklepu W llar°dov skušala podvzeti liji enslco Postopanje proti Ita-:sUe,!'! zapreti za njene ladje Pfej 1 prekop, bi se morala %ipt lito sP°razumeti z I kop ob katerem ta pre-možno je, da bi mu '^mo t Cel° Prizniiti popolno °b St°jnost, in bi tako prišla t).'0. sv°jih ozemelj, sko D Liga P odvzela kazen-^ol-!lJ°,topan.ie proti Italiji, je k0 J, gotova stvar. Ni pa ta-kaj 2 t0.V0' da bi Italiji s tem <1a 9 škodovala. Umevno Mej ne ^ore nastopiti proti h>ci dokler Italija v -res- Vc>inPnČne V0Jne- 0b izbrala ® z Abesinijo pa bi Ita-n'rn f)|,'la s svojim moder-si1Uj0 ,Zjeiri že daleč v Abe-' ise Predno bi se moglo PREDSEDNIK BO POTOVAL Prihodnji teden nastopi potovanje na zapad. -O- Washington, D.C. — Kakor je bil0 že port>čano( namerava napraviti predsednik Roosevelt potovanje preko Amerike, in sicer s končnim ciljem San D i ego, Cal., kjer si b0 ogledal mednarodno razstavo. Kakor se ugotavlja, se namerava odpraviti na pot prihodnji torek, dbčim bo imel v ponedeljek zvečer še govor po radio. Po prvotnem načrtu se je imei predsednik ustaviti v državi Louisiana, toda to se mu je odsvetovalo zaradi homatij, ki jih je tamkaj povzročila smrt senatorja Longa. • -o- REPUBLIKANCI "ČUVAJO USTAVO" Ta torek se obhaja obletnica podpisa ameriške ustave in republikanci so izrabili ta dan v propagandne svrhe proti sedanji vladi demokratov, in proti predsedniku Rooseveltu. Republikanska stranka je postala zadnjih par let stranka velekapitalističnih interesov, kateri vidijo v Rooseveltovi administraciji smrtno nevarnost za svojo moč, ki so jo imeli prej nad ameriškim ljudstvom. Roosevelta in njegovo vlado so proglasili kršilce™ ustave, češ, da tvorijo nevarnost za ameriško svobodo. Pod krinko, da rešujejo ustavo, so vprizorili ta torek bučne parade po ameriških mestih, h katerim yo pridobili tudi število revnih nevednežev, ki niso vedeli za kaj gre, in so v resnici mislili, da rešujejo j s Ameriko. d ---- r BIVŠI USLUŽBENEC USTRE. d LIL GROCERISTA Chicago, 111. —Smrtna žrtev'p i roparskega napada je postal j . preteklo nedeljo 28 letni last-p . nik grocerije in mesnice na f ) 568 E. 51st. St., Morris Rubin, s ..Morilec je 18 letni črnec Euge- č i ne Andrews, ki je svoječasno j] - delal v Rubinovi trgovini. Rop _jbi se bil imel izvršiti še v so- k i boto ponoči, toda preprečil ga !j i je Rubin, ker je od znotraj za- ] . klenil vrata, ki vodijo db bla- : 3 gajne; za ta čin se je Andrews 1 i dogovoril z dvema drugima i z jčrncema, od katerih je bil < . eden zdaj uslužben pri Rubi- j \\ nu. V nedeljo je nato stopil ,1 o Andrews sam v prodajalno in ] u tam ustrelil Rubina, mu vzel!. $5 in pobegnil. Sum pa je pa- i i- del nanj in je bil tudi kmalu • e nato aretiran. i ----! n otvoriti okorno in počasno cle- ^ o lo diplomatov v Ligi. Tedaj bi | ti se šele pričela pogajanja in j 3- sigurno je, da bi.nobena sila j r- več ne izgnala Italijanov iz i- ozemlja, ki bi ga prej zasedli, r- Tako bi končno prišlo do miru b- na račun Abesinije, in to je lo tudi, kar Mussolini hoče. JUDJE BREZ DRŽAVLJANSTVA Hitler postavil tri nove zakone za Nemčijo. —o— Nuremberg, Nemčija. — Na zahtevo Hitlerja je njegov državni zbor, ki se je zbral tu-, kaj k izrednemu zasedanju, | sprejel tri nove zakone. Prvi zakon določa, da bo v naprej svastika predstavljala narodni in trgovinski prapor Nemčije.! Po drugem zakbnu je prepovedana ženitev med Arijci in Judi in tretji zakon govori o državljanstvu. Po tem zakonu more biti nemški državljan le' oseba, ki je nemške ali sorodne j krvi in ki je pri volji služiti nemlškemu narodu. Na ta na-1 čin so Judje sploh izključeni1 od nemškega državljanstva. ŠUBELJ NASTOPI NA KONCERTU Cleveland, O. — Pri slavnostnem koncertu, ki se bo j vršil prihodnje nedeljo, 22 ^septembra, v Slovenskem narodnem domu ob odkritju spomenika škofu Baragi, bo nastopil tudi naš odlični pevec, g. Anton Šubelj, ki bo prišel nalašč za to priliko v Cleveland. Zapel bo znano umetno .pesem "Ave Maria." Pri tem fi I ga bo spremljal simfonični t | Ohio Leather orkester iz Gi-rarda, O. I ; ZAGONETNA SMRT t j Westchester, Pa. — Oblasti f 'še doslej nis0 v popolni jasno- 1 Isti, na kak način je zadela j1 i smrt pevko Miss Evelyn Hoey !' ,V sredo preteklega tedna so jo i' :našli ustreljeno v neki sobi v f letoviški hiši, ki je last H. II. Rogersa, kjer je stanovala . jzadnje čase. Poleg nje je le-j) žal revolver, na katerem so si- ■ icer njeni prstni odtiski, toda I i sumljivo je, ker ni nobenih drugih odtiskov, dasi so imele revolver v roki malo prej tudi druge osebe. MATI IN HČI SE NAŠLI PO | 38 LETIH ' Chicago, 111. — Skozi celih; ■ 38 let ste prebivali mati in hči ■ 'samo par milj oddaljeni druga i -,od druge in vendar niste vede j • ili druga za drugo. Hčer, ki ži-»i vi zdaj kot Mrs. Jeanne Mich- - nick na 961 Edgecomb pl., in i 'je stara 40 let, je mati oddala, • ko je bila stara dve leti, v od - gojo prijateljem, ker je bila š v finančnih stiskah ; ti so jo i nato oddali v neki otroški 1 dom. Pet let pozneje jo je ho- - tela mati vzeti zopet k sebi, a 1 ikljub vztrajnemu iskanju je i ni mogla najti, in je menila, du 1 'je hči med tem umrla. Ko pa - i je hči odrastla, je tudi sama J 'pričela iskati mater. Pred par itedni se je sestala z nekimi " [sorodniki in potom njih je iz-!- vedel, da stanuje njena mati, d |Mrs. Julia Hofelt, na 1636 W. n |Monroe st. pri svoji hčeri iz a jdrugega zakona. Preteklo ne-z del j o ste se prvič zopet sestali i. mati in hči, tak0 dolgo ločeni. u -o-- e kitajte in širite list "Amerikan-i ski Slovenec"! AMERIKANEC POMAGA ABESINCEM Add is Ababa, Abesinija. — J Ameriški zdravnik dr. Robert Hockman iz Wheaton, 111., je ustvaril prvo vojaško zdravili- I ško organizacijo v Abesiniji. Zdravnik je star 32 let in je bil dalje časa aktiven n\ed presbiterijanškimi misijonarji na Kitajskem. V par dneh se ! bo odpravil na severno, fronto s 500 domačini - nosilci in i 400 mulami. Kakor se je iz- J fazil, je bila doslej med abe- 'i sinskimi bojevniki zdravniška : pomoč nekaj nepoznanega. Ranjeni bojevniki s0 molče prenašali najhujše poškodbe in nudili jim niso nikake po- . moči. Umrli so, kjer so oble- 1 žali, ali pa so jih požrle divje ; zveri. KRIŽEMJVETA — Panama, City. — Neki ameriški pilot in z njim sedem j potnikov je bilo ubitih pretekli petek, ko se je njih potni-J ških aeroplan zaletel v neko! 'goro, 50 milj daleč od tukaj. I j — Nuremberg, Nemčija. — i Na letni konvenciji nazijske 'stranke se je preteklo nedeljo1 proglasilo, da bo v naprej I svastika nemška državna za-' stava in bo nadomestila do-} sedanjo črno — belo — rdečo trobojnico. I -— Gibraltar. — Angleške oblasti so pretekli teden aretirale tukaj dva Italijana pO d. sumnjo vohunstva. Zasačena sta. namreč bila brez potreb-:nih permitov. Izpuuščena sta I bila pod varščino, ki jc je za jnju založil tukajšnji italijanski konzul. — Addis Ababa, Abesinija. — Cesar Selassie, je pretekli (teden odredil, da bo moralo v I aktivno vojno službo 75 od-Istotkov državnih uslužbencev. 3d tega ne bodo izvzeti niti višji uradniki, ako bo pokaza-a potreba. SABATH VODI j ZASLIŠEVANJE Komisija pod vodstvom kon- gresnika Sabatha ima namen razkrinkati raketirstvo bančnih družb. Chicago, 111. — Po preiskavi, J ki je trajala več mesecev, je v j ponedeljek otvorila posebna i kongresna komisija, kateri na-čeluje kongresnik A.J. Sabath, zasliševanje glede raketirstva, ki so ga uganjale nekatere bančne družbe in advokati med lastniki bondov na zemljišča in poslopja. Potom raznih družb, ki so si dale ime "Varnostni odbora za lastnike bondov na zemlji-J šča," *so bili investorji opeharjeni za več milijonov svojega denarja. Med prvimi, ki je nastopila kot tožiteljica, je bilo ' neka Mrs. Gaul, katera izjav, lja, da je kupila nek0 poslopje sfe $252,000 Vzela je nanj posojilo na prvi "mortgage" $135,000, na drugi pa $18,000. V letu 1930 jo je banka obvestila, da ji bo podaljšala obrok na prvi posojilo in naj med .tem plača drugega. Storila jo J to, toda, ko je hotela pozneje I plačati obrok na prvo posojilo, •je bila zavrnjena, češ, da i lastniki bondov zahtevajo "foreclosure" Banka je nato 'potom raznih mahinacij "poravnala" zadevo tako, da je tej ženski izplačala $5000, do-čim je ona investirala v poslopje do $80,000. -o- POUK N AZIJSKI MLADINI Nuremberg, Nemčija. — V svojem govoru, ki ga .je imel | Hitler preteklo nedeljo na jnemško mladino, je povdaril, da se možatost mladine ne računa več po tem, koliko vrčkov Ipive lahko prenese, marveč, I koliko milj lahko prehodi, 'Nemški mladenič mora biti vitek, hiter, trpežen kot. .usnje (in trd kakor jeklo, je povdaril Iz Jugoslavije* Razne ujme so letos uničile v Sloveniji do 50% in več sadja, vendar bo izkupiček dosegel 150 milijonov dinarjev. — Huda ura v Kamniku napravila veliko strahu in tudi škode. — Smrtna kosa in drugo. Sadna letina v Sloveniji | F Ljubljana, 27. aug. — Po * posameznih krajih v Sloveni-ii so po večini že zbrani stati- j, stični podatki glede letošnje g -sadne letine in kažejo, da je ^ za 50', in še več manjša od ^ lanske. Lani je bila namreč ig ena izmed najbogatejših sad- ' nih letin zadnjih 10 let. Kata-!'. strofalna majska pozeba je le ^ tos napravila na sadju ogrom-^ no škodo, ki je povsod še ni T mOgoče podrobno oceniti. Sa- j mo metliški okraj -je utrpel po ( poznejši katastrofalni suši do , 3 in pol milijona škode na raz- ^ nih pridelkih, na majski poze-bi pa tadi kulturah do 3 mili- ^ jone Din škode. — Najbolje so letos obrodila jabolka, ki ^ jih cenijo v Sloveniji letos na ^ 140.000 meterskih stotov, ka- , tera bodo vrgla do 132,000.000!( Din. Največ jabolk bo v raari- . borskem okraju levi breg, ra- ' čunajo jih na 102.000 (j, desni . breg pa do 50.600 q. Ptujski * srez do 80.500 q, celjski 40.000 q, ljubljanski 25.000, ljuto- ' merski 23.000 q, laški 14.700 q, kočevski 12.900 q, brežiški 5000 q, črnomaljski 950 q, metliški pa samo do 500 q, Hruške so bolj slabo obrodjle ' in jih računajo kvečjemu po vsej Sloveiniji .na 33.950 • q v vrednosti okolu 10,185.000 Din. Poleg tega sadja je raču-i nanih za prodajo še okoli 28.-490 q češpelj in sliv. do 3660 q domačega kostanja 2950 q orehov in okolu 950 q breskev i lin marelic. Silna suša je veliko škodila ne samo sadju, tudi drugim pridelkom v Sloveniji, ni pa še mogoče ugotoviti koliko. V mnogih okrajih, zlasti v metliškem in črnomeljskem, je že sedaj opažati pomanjkanje krme za živino. Tir sploh ni! otave. Kmetje-živinorejci bodo prisiljeni rabiti na klajo 'slamo in nekateri bodo začeli nabirati po gozdovih še zeleno listje, da je shranijo za živinsko klajo. Mnogo škode je bramor napravil krompirju. So njive, kjer ga kmetje ne bodo pridelali toliko, kolikor So ga vsadili. j Drugi pridelki kažejo zadnji čas nekoliko boljše, ker je j na nje avgustovsko deževje I prav blagodejno vplivalo, zla sti opomogli so si fižol, pesa in ajda. --o- Divjanje strele v Kamniku Kamnik, 27. aug. — Včeraj je bil v Kamniku za pol ure pravi sodn ji dan. Okrog 15 je jugozapadnik prignal nad kamniško kotlino temne oblake, ki so se vsedli prav do tal. Iz njih je v kratkih presledkih treskalo na vse strani, da je bilo groza. Strela je bila uda rila na Grabnu v telefonske napeljavo in napravila velike razdejanje na pošti. Poštn " uradniki so sedeli za svojim mizami, telefonistka pa ji pravkar odložila iz rt)k telefonske slušalke in je bila še v bližini aparata, je imela veliko srečo, da ni imela več slušalk v rokah, in je ušla gotovi smrti. Velik strah so prestali tudi kamniški telefonski abo-nenti. Strela se ni zadovoljila samo z razdejanjem na pošti, ampak se je razdelila in obiskala vse abonente. Pri nekaterih je napravila prav velike zmedo in tudi škodo, ker je vrgla aparate s sten in jih deloma pokvarila. Posebno je divjala na Grabiur, v tovarni "Titan," na železniški postaji, kjer je skočila iz telefona na stop in vrgla omet s stene, pri Vavpotiču V Šmarci in drugod. Treščilo je tudi v električno napeljavo in strela je pokvarila večino radijskih aparatov ki so priključeni na električno omrežje. Kamničani ne pomnijo takega divanja strele sredi mest. Podobno je bilo le pred štirimi leti, k0 je treščilo pred ("Rodetom" v dva izprehajal-ca in ju ubilo. Smrten padec V Bresternici, tako poročajo iz Maribora, se je dogodila 26. augusta smrtna nesreča Pri posestniku in trgovcu Ru-prihu zaposlena I. Stupan, je padla s podstrešja v vežo, si j zlomila tilnik in obležala na mestu mrtva. -o- Pred sodišče pride j Podjeten mož je 29 letni I Leopold Leban iz Lokavca pri Cepovanu. Celjska policija je izvedela, da misli nekje vlomiti in ga je prijela. Pri njem so našli več pil. vitrihov in dlet, ki jih je imel skrbno zvezane ! v spodnjih hlačah okolo. ledij. : Prišel bo pred sodišče, da clo-' ženejo, koliko je že pokradel. -o-- Po bregu navzdol i Tragokomična nesreča se je pripetila hlapcu Jožetu Gušti-j nu od Sv. Marjete pri Pesnici. Ko je umival sode, se je eden j sodov zvalil po strmem klancu in podrl še hlapca, da sta se tako oba kotalila :po hribu navzdol. Med trdim objema-e njem soda je hlapec dobil hu-e de poškodbe in je moral v bolnico. ---o - n "Smrtna kosa V Kranju je nenadoma umrla Helena ŠuŠtersič, soproga ko- j larja in posestnika stara 63 e let. — Na Jeranovem pri Me-e kinjah je umrl Jakob Sitar, d mlinar in posestnik star 70 let. i- — V Ljubljani je umrla Ivan-, 1. ka Bohinc, učiteljica v pokoli ju. — V Trbovljah je umrl. e Franc Bovhan, rudar star 43 i- let. — V Hrastniku je umrla o Tei*ezija Plaznik, ki je bila :o ranjena pri nekem napadu. ii -o- ii Najzanimivejše ves^i so v ie Amer. Slovencu; čitajte ga! Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) ZLATO MESTO IN TARZAN DENARNE POSUJATVE . li>e.—K««. V. fl HU08>t, ki|>I Bi»»rib«»fd lir SVrfpTHATE, TOO. t i»M. r.«»»f JUM »lurouthi odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zaneslj»v0 direktno na doni brez vsakega odbitka. Cene s" podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile na9e cene: Dinarji: Za Izplačila v dolarjih i Za $ 2.75 .......... ICO Din Za $ 5.00 pošljite $ Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite $10-®' Za $ 7.30 .......... 300 Din Za $15.00 pošljite Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $25.00 pošljite Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.00 pošljite $41-« Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite Lire: Za $9.35_______100 lir; za $44.50_________500 lir >n z* $88.20_________1000 lir Vm pisma In pošiljate naslovit« na: John Jerich (V pisarni Amerikanskeg« Slovene«) 1S49 W. CERMAK RD„ CHICAGO, Previdno je Arabec dvignil puško v višino rame in skrbno pomeril, da bi ja nobenega drugega ne zadel kot Tarzana. Ravno je hotel sprožiti, ko ga je prestrašil presunljiv klic njegovega tovariša, pomešan z divjim krikpm razjarjenega leva, ki je že skoro pograbil tovariša, kateri je z divjim begom tekel nazaj v taborišče. To je bilo postalo za Tarzana in njegovega tovariša usodno. S tem, da je držal Tarzan A-rabca, je onemogočil streljanje s pušk, ker je bilo nevarno, da bi vznemirjeni Arabci zadeli koga svojih. V tem trenutku se je pa eden A-rabcev oddaljil od ostalih in stopil v hosto tei od tam želel oddati smrtonosen strel na Tarzana. Arabec, ki je ravno hotel ustreliti Tarzana, opozorjen po nesrečnem tovarišu ki bi ga lev kmalu odnesel v džunglo, je ves prestrašen odvrgel puško in v divji naglici zbežal proti ostalim sredi taborišča. Bi! je vsled strašnega levo-vega rjovenja tako zmešan, da je z vso silo pri-hitel naravnost v roke Tarzanu. Vedno bolj se je zoževal krog sovražnih A-rabcev okoli Tarzana. Premislili so se namreč da bi ga bili ubili,'ker so mislili da bi bilo vseeno morda bolje da ga vjamejo živega. Tarzan je videl njih namene in pograbil Arabca za noge in z njim odbijal napade. Pa se je nazadnje posrečilo Arabcem, da so tovariša rešili iz Tar-zanovih rok. Btrui a "AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 18, septembra 1935 Amerikanski Slovenec Črvi in najstarejši slovenski Tke first and tke Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper i« Amerum. U«tanovlj«a leta }«»*. Katabliahwl 1881. l*haja vsak dan rasna m«d«l), pon«- Ie»u«d dally, except Bnnday, Mon-leljkov in dnevov po priimkih. day and th« day aft« holiday«. Izdaja in tiskal Published by) EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«; Address of publication offic«: 1849 W. Cermak Rd., Chicago (849 W. Cermak RD.f Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone; CANAL 55« Naročnina! Subscription! Zi celo leto ---»5.00 For one year-$5.00 ■U pol leta___— 2.50 For half a year -;- 2.50 Z« četrt leta _—— 1.50 For three months--1.50 Za Chicago. Kanada la *Tropo: Chicago. Canada and EaropaJ Zs celo leto___$6.00 For one year--$6-00 Za pol leta_____ 3.00 For half a year --3.00 7a četrt leta ■ Por three month* . 1.^5 Posamezna številka ..........-............... 3c Single copy ........................................ 3c tN R.A, Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlan! na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko bid« list. <— Z« Sfifci* Ksdnjo Številko ¥ tedna J« Ca« do Četrtka dopoldna. h- Na dopis« iSOr«?!. brez poduisa se n« ozira. — Rokopisov uredništvo a« vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at ( Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.___ Nemirna Nemčija Skrajni politični pritisk in energični nastop proti vsakemu pojavu nezadovoljnosti v Nemčiji sta več kot zgovorna dokaza, da v tretjem Reichu le ne more vladati ona enotnost in zadovoljnost, kakor jo skušajo tam ob vsaki priliki naslikati. Nacionalno-socialistični režim napravlja dojem, kakor da vidi nevarnost, če ne celo zaroto, na vseh straneh. Razpuščen je bil Stahlhelm, sobojevnik iz burnih dni revolucije, razgnane so organizacije katoliške cerkve ; vsemogočni pokret se je spravil celo na protestantsko cerkev, ker njega totalni značaj ne dopušča nobene neodvisne ali napol neodvisne organizacije, kajti taka ved-; no nudi možnost, da se v njej zbira opozicija. Dočim pa so katoliki in protestanti večinoma izpostavljeni le šika-nam, je naenkrat obnovljeno z nepričakovano silovitostjo preganjanje Židov. Te dni je imel znani sovražnik židov-stva, Julius Streicher, pred mnogoštevilnim občinstvom v Berlinu predavanje, kjer je z neobičajnimi izrazi, ki so povzročili vihar ogorčenja po vsem inozemstvu, dokazoval škodljivost židovstva za svet in zahteval najstrožjo kazen,! naravnost smrt za vsakega Nemca tretjega Reicha, ki bi gojil tesnejše stike z osovraženo raso. Dočim trpi danes mnogo Nemcev za svoje politično prepričanje, se jih pa še neprimerno več bori z gospodarskimi skrbmi. Pri vsem tem se je pa upal samo en človek v vesoljnem tretjem cesarstvu povzdigniti svoj svareči glas proti radikalizmu, ki se zopet pojavlja v stranki. Bil je to dr. Schacht, gospodarski diktator Nemčije, ki je v svojem govoru v pruskem Kraljevcu skušal podali pravo sliko današnjega gospodarskega stanja v Reichu. Radikalni nacionalno-socialistični krogi, na katere se predvsem opira Hitler, že dolgo časa gledajo z neprikritimi antipatijami na gospodarskega diktatorja Reicha in že često je bilo čuti iz njih vrst, da je Schacht "lepotna napaka" na to-taliteti Nemčije. Omenjeni Schachtov govor se glasi vse drugače, kakor smo jih sicer navajeni čuti iz Reicha. Po njegovem mnenju je gospodarski položaj Nemčije prere-sen, da bi bilo mogoče iti preko njega s cenenimi izjavami in besedami. Zato tudi on ne odobrava današnjih izpadov radikalizma proti cerkveni in židovstvu, ker taki izpadi povzročajo le težke potrese v narodnem gospodarstvu. Sicer pa voditelj gospodarstva v današnji Nemčiji v svojem govoru ni znal navesti sredstev za odpravo tega stanja. Nasprotno, tudi po njegovem mnenju mora biti danes glavni smoter nemške gospodarske politike, da napravi Nemčijo kolikor mogoče vojaško močno. Zato ji je treba silne vojske na suhem, na morju in v zraku. Vsak nemški državljan se mora danes tega zavedati in brez ugovora nositi težka bremena, ki jih ta politika nalaga. Podoba pa je, da ima prazen želodec močnejši glas kot pa lepe besede in Schachtova tolažba, zato je tudi ta govor ostal brez pravega odmeva. Vlada sicer zatrjuje, da se ji je posrečilo znova znižati brezposelnost, toda statistika detajl- ne trgovine ne kaže, da bi se pri tem potrošnja dnevnih potrebščin kaj povečala, kar bi pri zmanjšanju brezposelnosti moralo nujno slediti. Nasprotno, nemška vojna in ekspanzionistična politika z velikimi izdatki za neproduktivno oboroževanje ter z njim zvezanimi omejitvami v zunanji trgovini, je še zvišala cene življenskim potrebščinam, dočim so istočasno padle delavske mezde. V rudarski industriji je kriza postala tako ostra, da je moral poseči vmes sam Fiihrer in so bili v tej industrijski panogi na nje- i govo povelje podvzeti posebni -nujni ukrepi. i V težkem stanju nemškega gospodarstva so verjetno tudi vzroki čestiin nemirom, ki se zadnje čase pojavljajo v Nemčiji. Obljube novega režima, da bo naredil Nemčijo za raj malega človeka, se niso izpolnile. Pri vsem velikem notranjem političnem in duhovnem preobratu, ki je zajel Nemčijo, so namreč ostali viri oblasti in dela v rokah istih konservativcev, kakor poprej. Zato je bila tudi možna tesna zveza med Hitlerjem in temi krogi velefinance ter nemškega generalnega štaba. Goreči revolucionarji so od-škodovani na kulturnem, rasnem in verskem polju, ostalo, zlasti pa zunanja politika in gospodarstvo, ostaja v rokah generalov, ki so ostali še naprej odločujoč činitelj v državi. , Ni dolgo od tega, da so se raznesle vesti o novi diktaturi, diktaturi Reichswehra. Seveda so take vesti o koncu na-cionalno-socialističnega režima gola izmišljotina, kažejo pa, da je uspelo nemški armadi v novem režimu zadržati svojo neodvisnost. Ta je ostala slej ko prej glavna hrbtenica Nemčije. Socialistični režimi weimarske Nemčije so ji položili temelje, pod režimi, katerih nosilec je bil ravno katoliški centrum, se je Reichswehr izpopolnjevala in izgradila. Reichswehr je pristala nato na nacionalno-socialistični režim, ni pa 'postala njegovo orodje. Danes so v vojski najtreznejše nemške politične glave. Nemški generalni štab ostaja nesebični regulator nemške politike in zato nikdar ne bo dopustil, da izbruhne tam borba do ekstrema. In s tem danes računajo tudi ekstremisti, ki skušajo v teh dneh, ko se pojavljajo v Nemčiji vse mogoče ; težave, zanesti v množice zanos revolucionarnih dni, da bi odvrnili njih pozornost od pravih problemov. ZAHVALA IN PROTEST Johnstown, Pa. Malo čuden naslov, boš rekel dragi čitatelj, kaj ne? A res ne vem, kako bi drugače začel, ker sem tako razburjen, da skoro ne vem, kje se me drži glava. — Prosim malo po-: trpi jena, da vam povem, kaj mi leži na srcu. Da ti pa dragi čitatelj ne spridim vsega' |teka do branja, hočem naj-'prej izreči zahvalo vsem onim, j naročnikom, ki so zadnji me-;sec obnovili naročnino za list, I Amerikanski Slovenec in tako ipomogli dobri in potrebni stvari katoliškega časopisa, ki ga bolj in bolj potrebujemo v 'sedanjih časih. Dobro vem, da 'je za nekatere žrtev, a Bog j bo enkrat te vaše žrtve bogato ^ poplačal, kajti s tem, da berete in podpirate katoliško časopisje, branite vero, katero nam je na svet prinesel sam naš Zveličar in je strašne smrti umrl na križu, da bi se mogli mi po njem zveličati. — Kdor pa še dolguje na list, naj po možnosti čimprej poravna, če le more, da tako olajša delo in težkoče upravništva. — Hvala tudi newyorškim pevcem, ki so nas naravnost očarali s svojim dobrim petjem dne 1. sept, v Johnstownu. Res, izvrstni pevci so, kakor tudi izvrstni plesalci. Te newyorske tiče si želimo drugo leto spet v svoji sredi, ker poslušati vaše petje je res užitek. Sedaj pa dragi moji prijatelji, preidimo s pohvale do pritožbe, oziroma protesta. —Res je, da ima johnstownski zastopnik precej trd0 kožo, a da bi me kdo tako žalil kot bridge-(villska dopisnica, tega si pa pod nobenim pogojem ne dopustim. Saj imam vendar eno-'razredno šolsko izobrazbo za seboj, ljubim pivo in tobak, kakor to dela večina plebejcev ter znam. tudi v angleščini izgovarjati "shur" in "OK." Mar naj po vsem tem še dopustim 'da bi me kakšna žena, pa ma-!gari da je še tako velika, da se 'z levico prime za luno, z desnico P*1 zvezde obira z neba in jih meče v Aleghani River, da bi me, četudi je taka, klicala z zaničljivim imenom da sem 'mala postava. Ne, in ne! | Da pa ne boste mislili, da sem res tak pritlikovček, vam hočem dokazati. — Glavo zastavim, (kadar jo najdem, seveda,) da bi dopisnici lahko [zavezal trake na čevljih, ne da bi mi bilo treba za to postaviti lestvo.1 To je prvi dokaz, da lisem noben pritlikavec. Dru- dokaz naj vam bo to: Ako se vzpnem na prste svojih nog, že zlahka vidim, kaj je na mizi. Če j« pa eden že enkrat' to- : liko velik, da na mizo vidi, nikakor ni več mala postava. ; No, in če st'opim na tehtnico, pokaže kazalec ravno 5 funtov in 5 unč. Kdor se torej , klub vsem tem dokazom upa | še pisati o mali postavi iz j Johnstowna, ta bo okusil moje kosti — pesti sem mislil re či, kajti pesti imam jako velike. Pomislite samo; mene tako žaliti, ki sem imel Gorenjke tako rad, da sem jih smatral za vzor slovenske dežele, pa ti pride ravno od gorenjske hčere taka klofuta, da bi od presenečenja skoro izgubil spomin. Po mojih mislih sem velikan. Ce seže moja malenkost 80 milj na zapad in prav toliko na vzhod potem sem že večji orjak, kot je pa naš stari očak Triglav. Sodite dragi čitatelji, vsak po svoji glavi in umu. Jaz sem za svojo osebo prepričan, da me nikdo ni tako užalil, kar je minila zadnja vojna. Da, še'i takrat, ko sem šel od poroke, se nisem počutil tak0 užaljenega, dasi sem takrat izgubil, bolje rečeno zapravil, prostost samskega stanu. Drugič se vidimo pred vrhovnim sodiščem, če moja mala postava ne dobi za dostnega zadoščenja. — Pozdrav vsem čitateljem, posebno še malim postavam. M. K, NOVICE IZ ZAPADA Oregon City, Ore. Zopet par novic iz daljnega zapada. Najprej naj omenim veselo in sicer ohcet. Edina hčerka Mr. in Mrs. Kestnar, je skočila .v zakonski kurnik. Ona je fina in izobražena deklica, ki je tudi pripeljala svojega ženina v katoliško cerkev. Teden dni pred poroko je bil namreč prejel zakrament sv. krsta. Zakaj pa tudi ne? Saj je nevesta splošno znanih in uglednih ter globoko vernih staršev Poroka se je vršila v cerkvi sv. Janeza in poročal ju je Rev. Monsignor Anton Hellebrand.— Novoporočencema želimo vso srečo ter jima častitamo na mnoga leta sloge in zadovoljno-sti. Naj jima Bog podeli blagoslova v novem stanu, da bi srečno živela do svoje smrti. Očetu in materi, Mr. in Mrs. Kestnar, pa tudi častitamo, za tako lepo vzgojo svoje hčerke, pa tudi hvala za tako imenitno svatovščino. — Bog živi oboje, mlade in stare! Tudi smrt se oglaša pri nas in kar nič ne izbira, ampak pobere vse, kar ji je od Boga odločeno. Tako je v četrtek 29. avgusta preminula Mrs. Shekne. V bolnišnici se je nahajala že dalje časa. Prestala je hude muke, saj je bila nad njo trikrat izvršena operacija. Umrla je lepo previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pokopana je bila prav lepo. Naravnost veličasten i je bil njen pogreb, ki se je vršil 18. PISMO IZ DOMOVINE Laško. — Junija. V Stopičah smo tudi na smolo , naleteli. Nobenega doma. Sploh • ti dam dober nauk, bravec, če •, boš sam kedaj hodil na obiske k ; sorodnikom rojakov, sporoči jim prej s kartico, da prideš. Vse- , eno smo jih priklicali iz polj, da so prišli in smo povedali vse, kar nam je bilo naročeno. Kakor hitro so zvedeli, da so Amerikanci v hiši, so pa prišle mamice drugih naših, rojakov tožit in jokat, da jim sinovi, da jim hčerke ne pišejo. Kar milo se mi je storilo. Je že tako: nič radi domov ne pišemo. Še jaz sem časih tak. Je tako silovito hitro življenje v Ameriki, da si mesec mescu roko daje in ne veš, kdaj je leto okoli. Prav pa ni od nas, recimo, kar hočemo, da se vsaj časih ne spomnimo svojih staršev s skromno kartico. Radi se zgo-varjamo, "saj samo beračijo za i zelenjake . ." Pa ni res, tudi tukaj precej ljudje razumejo in spoznajo, da so tudi v Ameriki težki časi in zelenjaki ne gredo tako od rok, kakor so časih šli. Cerklanci in rojaki iz okrožnih vasi, domači vas prav lepo pozdravljajo. V Krški vasi je bila ista smola : vse pri delu. Težava zate, posebno, če imaš denarna izročila. Drugemu denarja zaupati ne smeš kakor naslovljencu, ker ne veš, če pride v prave roke. Najbolje je, da denar kar po pošti i pošlješ, boš imel vsaj v roki po-jtrdilo pošiljke in ti noben očitati j ne bo mogel, da denarja nisi oddal. Do tega spoznanja sem prišel jaz sam in sem že tudi vse druge svote kar po pošti poslal inaslovljencem. To v vednost jvsem, ki so mi kaj izročili. Po-jbotnice prinesem s seboj. Clo-jvek ne more več riskirati denar-jja za železnico v kake bolj oddaljene kraje, ko nikdar ne veš, če boš dotičnega, ki si k njemu 'namenjen, doma dobil. Draga je železnica tod okrog, še dražji je avtobus Sn denar strahovito kopni... Gledal sem kmetije tod okrog, vse se peha in dela in poti. V le-Ipem redu vse, hišice in njive, toda ko se spomni človek ameriške iz katoliške cerkve sv. Janeza, na katoliško pokopališče ob veliki udeležbi ljudstva. Mrs. Shekne je bila ljubiteljica cvet-! lic, zato je bila tudi na mrtvaškem odru vsa v. cvetju in ven-:Cih. Bila je vsesplošno priljubljena tako od rojakov, kakor tu-[di od ljudi drugih narodnosti. (Pokojna je bila doma z Gorenjskega in zapušča tukaj v Oregon jCity žalostnega moža in tri že odrastle otroke: dva sina, Franka in Viktorja ter hčerko, katere im^ pa mi ni znano. — Bog ji 'daj večni mir in pokoj in naj j ji sveti večna luč. Preostalim žalujočim pa naše iskreno sožalje. Poročevalka ' "Vsak naj spozna, da bi-ez j agitacije za katoliški Ust smo vsi zakopani v tihi, sramotni i jprob in naš mili narod ne !>H da-i '^ival prepotrebnegra bodrila." farme, kjer lahko en sam človek desetkrat več1 obdela v enem tednu kakor tukaj deset ljudi ali ]dvajset in to na najlažji način, s traktorjem in drugimi poljedelskimi stroji, se ti res vsi v srce smilijo. Take nazadnjaške razmere. Pa se ne da pomagati. Druga je dežela tukaj, drugi so ljudje, denarja nikjer nič, nikjer nobenega kredita, treba je pač po starem načinu vse obde-lavati in bodo menda še sto let tako obdelavah svoja polja. Pravijo, da je poezija v tem kmetiškem delu. Poezija v košnji, poezija v setvi, poezija v žetvi in vsem tem delu slovenskega kmeta, toda hvala lepa za vso to ..poezijo, če nikamor naprej ne prideš. Na drugi strani pa zopet misliš, kaj nazadnje ameriškemu farmarju pomaga vsa njegova podjetnost in vsa injegova naprednost, če oba ne moreta prodati svojih pridelkov, ker na domačem in svetovnem trgu nobene cene nimajo. Pa kaj bi modrovala. Te krize midva rešila ne bova. Rekel boš, povej mi še raje kaj o naših krajih. Iz Krške vasi smo krenili slabe volje naprej proti Brežicam mimo Čateške cerkvice, ki na gori stoji. Na poti do Brežic so i nam pridno podkajevali nos av-! tomobili. Strašna nadloga je aV-■ temobil v stari domovini. Samo i bogataši si ga lahko nabavijo« - ubožnemu pa še sveži zrak kva-i rijo. Ceste so asfaltirane sam" - v Ljubljani, drugod so pa ceste i prav stare cesarske sorte, s pi-a-s hom na . prste debelo. Pa ti švi-1 gajo mimo avtomobili in te m1 I. mah prevlečejo s plastjo prahu- - Obenem smo pa morali vsak čas - skakati z voza, ker so se nafl1 - konji plašili ob vsaki priliki. Nič ne rečem čez cerkljansko , dolino, toda zapomnil si jo bort1 i vse življenje. Sicer pa sem ti"" e te neprilike rad pretrpel v m1* s sli na dobre farane svoje iz Cer" ) kelj in ostale Dolenjce, ki brez njih naša fara pri sv. Ste-fanu v Chicago težko izhajala- Pozdravljeni. e 1 P. Aleksande«- .. ŽRTVE KATASTROFE V FLORIDI I Jacksonville, Fla. — Po zadnjih podatkih o katastrofi, ki Jc zadela Florido 2. septembra, .Is _ v orkanu izgubilo življenje skup' [ no %>(■ - seb. Od teh jih ]'e bil0 I 256 vojnih veteranov, ki so tamkaj zaposleni na gradil'1 n cest. e -o- . POZIV NA DRŽAVE Gb$' DE POKOJNINE ^ Washington, D. C. — Fedei^' •' na vlada je poslala poziv 36 žavam, naj pošljejo v odobril svoje načrte glede starostne 1 varovalnine, ako želijo biti ^J ležne federalnega prispevka* z je dovoljen v tozadevnem o nu, sprejetem od zadnjega ^ i! danja kongresa, i- -o---, Silite amer. sloven^ Sreda, 18. septembra 1935 "AMERIKANSKI SLOVENEC ' " B ^ ?3apadla Zvezai : slovanska V EN V E; R , COLORADO. Natlov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Are., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tainik: Anthony Jersin, 4825 Washington St., Denver, Colo. | Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo, i Vrhovni zdravnik: Dr. j. F. Snedec, Thatcher Bldg.. Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: | Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo, i 2, nadzornica: Mary Grum. 4949 Washington St., Denver, Colo. » 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. J 2. porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio, j 3. porotnik: Joe Lipersiek, Jr., Rockvale, Colo. J porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. 5 porotnik: Dan Radovich, 179 N. Main, Midvale, Utah. URADNO GLASILO: > 'Amerikanski Slovenec". 1849 W. 22ud 'St., Chicago, ill > Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-t ''ega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora, Proa-5 nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine .kakor tad' i ''Olniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. 2. S. ?.. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- 5 fcva '/.. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. 5 Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa r pojasnila in potrebne listine. Ž SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! "^iiniciiimiiiiiiiciiiiiiiiiuiiunihiiiiiiiniiiiiiniiiitiiiiiiiiiiuinii S (i, i, IZSZ ENGLISH SECTION j j ^ == ^UHiMmuiMiimMiiiiuiiiimmutJiiiuiiiiiiiuumnMiiuiMiiMii ^appy future lodge no. 4 Canon City, Colo. Howdy everybody. 1 guess you all fought that we members of Happy '"ture Lodge have gone to sleep or !l,('d, all wrong. But we will say that 'J.Ur news have been asleep but have ''"ally woke up. Our meeting of Sept. 1st was a real 0116 as we had a big turn out and to toP it off we had visitors with us, Mr. Mrs. John Stonich and daughter, Ss Josephine. Roth, Mr. Stonich and Miss Jose-I'l'ine, hold offices in the branch of the VSA. Mr. Stonich being president of Lo(lge Western Stars of Pueblo and Josephine is president of the l,eblo Boosters. And say since 1 saw vvhat Swell articles she can write I --( H li vi citate M® "Amer. Slovcnca" lM vsak dan in vsako If številko?—Ako ne, m ft vedite, da mnogo i® » zanimivih in važnih č 1 a n k o v. raznih razprav in dogodkov, o katerih piše ta list, gre mimo vas, ne da bi jih vi čitali in za iste vedeli. — Naročite se na dnevnik in čitajte list vsak dan! V vašo korist bo to! scheme of insuring or guaranteeing j deposit • in ordinary banks, and the ! Postal Savings deposits decreased i slightly. But they commenced again to | increase, until in December, 1933, they , exceeded 1,2011 millions. There was an almost imperceptible decrease in 1934, .but in December, 1934, the total again exceeded 1,200 millions. The government is embarrassed by this large sum of 60-day obligations and will soon try to persuade the depositors to take 10-year baby bonds in their place. The government's propaganda for^ better confidence has not been j believed by the Savings Bank depositors. All of the government ballyhoo may have been true, but it has not been convincing. Those depositors will not demonstrate their confidence until they feel it in their bones. Tribute to Fraternal Societies The lesson is that confidence is built by day-to-day performance, and in that fact, we see an optimistic fu- j ture for the fraternal life insurance societies. The societies are meeting ' their obligations. Their performance j throughout the depression has been such as to cause satisfaction. A get-rich-quick salesman's ballyhoo may create temporary confidence, to be followed bv disillusionment, but permanent confidence is created by per- , formance. If the societies continue to perform in an honorable manner they will awake some day to the fact that I the public believes in them. A PROUD RECORD These inspiring words head the ."Fraternal Monitor's" tabulation of fraternal society operations in 1934. "Fraternal benefit societies, with combined assets of close to one billion one hundred millions dollars, present a financial bulwark against adversity for more than seven and one-half million men, women and children of tips country. Far more than that, this huge sum of the fraternals represents the 'confidence, pride and initiative of this jlarge section of the population, and its accumulation has been an incentive to individual thrift, industry and determination. This,' because every one who holds a fraternal benefit certificate realizes a responsibility to maintain it." , "In the management and safeguarding of thousands and millions that go to make up this colossal sum of money the management of these societies have fully justified the trust imposed in their stewardship. During the past five years of economic depression and industrial confusion the executives of these societies have used rare business acumen and judgment in protecting .and adding to the interest accumulation of these monies. In those same trying days when many as large, and larger, among the commercial life insurance companies went to the wall there was not one solitary failure among the fraternal benefit societies." n-- RAZNOTEROST! DOGODIVŠČINE KOREJ- c SKEGA BOGOSLOVA Eden izmed bogoslovcev seme- [ nišča, ki ga vodijo bavarski Oti- j lijanci, se je hotel lani po počitnicah koncem avgusta vrniti v 1 Tokwon. Med potjo pa je padel 1 med razbojnike. Njegova mati y se je osebno zaman obrnila do s razbojnikov. Tudi njena druga pot, ko je seboj prinesla celo da- * rila, je bila brezuspešna. x Tolovaji so namreč mislili, da c bodo ujetnika zaradi njegove ( izobrazbe lahko dobro porabili ' za propagandists in sobojevnika 1 za komunistične ideje. Zato so mu dali tudi več prostosti ko dru- 1 gim ujetnikom, kar mu je seve- • da prav prišlo. Nekega večera je 1 bil povabljen na koncert, kjer je ^ moral kot pevec nastopiti, da ' je "razveseljeval" prijatelje. O polnoči se je vrnil v ječo: v ozek, ■ :4 kub. metre velik prostor, v ka- ' terem je bilo skupno 17 ljudi za- j prtih, med njimi starček 75 let. ' V tej noči so vsi štirje stražni- • ki tako močno spali, da bi jih 1 niti nalašč povzročen šum ne bil mogel prebuditi. Ri Lavrencij, tako se namreč bogoslovec imenuje. je porabil to priliko in se previdno spustil v beg. Šele, ko je bil tako daleč, da ga straže niso mogle več slišati, je tekel kar so ga nesle noge. Čez eno uro je že zaslišal strele iz pušk. j Gotovo so tedaj opazili njegov beg. Še tri dni in tri noči je blo-1 dil po razsežnem gozdu, dokler' j ga ni končno njegov angel va-! ruh pripeljal v mesto in v krog1 'njegovih sošolcev. DRAGA SLIKA Mednarodna zbornica umetnostnih izvedencev v Parizu je j sklenila, da bo na novo uredila borbo s ponarejevalci slik, sta-,-,rin in sličnih /predmetov. Ta r'sklep je nujna posledica velike 11 spretnosti omenjenih sleparjev, e . . i.,ki delujejo z vsemi znanstvenimi '- pripomočki in so poplavili svet ^ s svojimi izdelki kakor nikoli s poprej. Zbornica je sklenila, da e bo objavila listo "praktičnih iz- ^ vedencev", ki bodo odločali v g I vseh spornih vprašanjih. Izve- >f| dene i se bodo obračali na znanstvenike samo v izredno težkih primerih, toda učenjaki bodo imeli zgolj vlogo posvetovalcev. To načelo je posledica neštevil-nih zmot uglednih zgodovinarjev, kemikov in drugih univerzitetnih strokovnjakov, ki trdovratno branijo napačno stališče kljub ugovorom "praktikov". Iz tega vzroka so izgubile stolnice * v Bourgesu, Chartresu in Fe- f-eliampsu dragocena poslikana (» okna XIII.—XV. stoletij, ki sol1 bila ukradena in prodana v A- t meriko. Pariški starinar, ki mu c je zaupalo ministrstvo za timet-,< nost restavracijo slik na oknih, ji je redno prinašal nazaj samo ši- ( jajne ponaredbe. Znanstveniki, £ ki so zastopali ministrstvo, so,i vselej potrdili njih pristnost.! Med tem so romali izvirniki v j Ameriko. Šele zdaj, ko so pre- 1 prosti obiskovalci stolnic po dol-'; gem boju opozorili oblasti na': tatvine, je ugotovila policija' krivce in tudi zvedela, da je pla-,< čal znani ameriški založnik Hearst za šipe s sliko "Bega Židov iz Egipta" XV. stoletja 150! 'tisoč frankov. -o- SMRTNI ŽARKI TUDI ZDRAVILNI Poročajo; da je "izumitelj" smrtnih žarkov, angleški raziskovalec Grindell Matthews,, jv razgovoru z nekim Časnikar- j j jem povedal, da pripravljal nove, presenetljive stvari. Si-jcer je treba omeniti, da nje-j govi poskusi s smrtnimi žarki, .kakor jih je krstil on sam, v j iprvih letih po vojni niso pokazali nobenih posebnih uspehov in je izumitelj potem za celo desetletje izginil s prizorišča. • I Grindell , Matthews si je s i pomočjo mnogih izumov, ki se > mu šli v denar, zgradil na sa-, motnem kraju1 v južnem Wa-i lesu velik laboratorij, ki je ; pred nepoklicanimi obiskoval-i ci zaščiten s pasom infrarde-i čih žarkov in celo vrsto elek- - tričnih svarilnih priprav. Pra 7 vijo, da mu je v zadnjih me- - secih uspelo, da je s smrtnimi Večji prostor za NIC večjo ceno Posebni ABC pralniki ►B Ta zvišane velikosti ABC pralnik drži release", ki se ga s prstom lahko spravi v 8 do 10 funtov perila istočasno. Pralniki obrat. Močen izdelek zasigurava trpež. v vrsti istih cen navadno držijo samo 6 nost. Oglejte si ta vzorec v svoji najbližji funtov. Za isti denar dobite večjo pro- električni trgovini. Lahko preizkusite stornino, kar pomeni manj časa za pra- ABC v svojem domu brez vsakih obvezuje. Škaf je po novem načinu naguban. nost i. Izžemalnik je varnostne vrste "touch .,.„,. . ,. , COMMONWEALTH EDISON / o the prices quoted in our advertisements, and marked on our merchandise, substanti- "TT1 "fl • iO ally 3% is to be added on account of addi- §H 5 P/^fff f* f^^^^S ^ O t-^ C t ion a I tax expense. Ask about the easy pay- JLrf Jl WV^ ILJL JL^ Vp^&iŠ^/ ^^P^ JL Vy* m en t plan. A small down payment, balance x^Ryi^j/ JL monthly onyourElectric Service bill. Toioptr Dountown-12 West Adams St.-132 So. Dearborn St interest and other costs, a somewhat higher , , , . . price is charged for appliances sold on de- Telephone RANdolph 12oo, Local 535 ferred payments. 4562 Broadway 4231 W. Madison St. 111 16 S. Midi. Ave. 261 8 Milwaukee Ave. 48.44 So. Ashland Ave. 852 W. 65rd St. 3460 So. State St. 4833 Irvin« Park Blvd. 2950 t. yind St. FEDERAL C O UPONS GIVEN1 G&^t^stU MEtV YOSE P© dTTOlSfl dine VSE EVMOFE [SS5S1 NORMAN DIE - - - - 25. septembra * ©.oktobra ILK DE FRANCE - - - 21;septembra * 19. oktobra I CHAMPLAIN - - - 26. septembra 9. novembra LAFAYETTE - - - - 5. oktobra * 2. novembra | Za nadaljne informacije in vozne list- ,,LE® ,j?AP|AJ.SE!f r J . General L ravel Service, Inc.. ke se obrnite na ' 302 Eagt 72d Street> New York City žarki spravljal moderna letala j t iz znatne daljave na tla. Po- t leg tega p Ji je opremil neko i bojno ladjo angleške mornari- i ce z napravo, ki mu je omogo- 1 čila, da je to ladjo z brezžič- \ nimi valovi krmaril iz svojega i doma in jb spravil v neko pri- I stanišče. ne da bi bila niti ena 1 živa duša na ladji. Veliko govore tudi o njego- 1 vih poskusih z raketami, .ki i bodo baje sposobne, dvigniti j se v 1 in pol sekunde 10.000 : m. visoko in s svojo eksplozi j: j0 uničiti vsa letala v svoji j. okoliči. Nadaljni izum bi bil, aparat, ki bo ladjam nazna- ' njal avtomatično bližanje podmornic, tudi če bodo 30 milj j daleč. i | Podrobnosti o vseh teh iz jumnih ki so namenjeni voja-j jškemu področju, v javnost seveda ne prihajajo. Pač pa poročajo obširneje o uporabi smrtnih žarkov v obliki zdra- j vilnih žarkov. Izumitelj jih; 'imenuje žarki sig in hoče z njimi zatirati bolezni že V kali. jV neki deški šoli v Birmingha-ma' so napravili poskus s temi! !žarki in uspeh je bil ta, da,so; |med šolskim letom oboleli sa-|mo štirje dečki za običajnimi, 'otroškimi boleznimi, vsi drugi •so bili pa vse leto zdravi kakor riba v vodi. -----O--- BOJ ZA DENAR NA ŽIVLJENJE IN SMRT ■ Chicago, 111. — Neustrašene-i mu policistu, 50 letnemu S. Mc- • D o well u, se je posrečilo pretekli petek, da je obvaroval pred roparji znesek $1600, pri tem pa je bil sam nevarno ranjen, eden • roparjev pa ubit. Policist je i spremljal Miss Beatrice Cun- ningham, blaga.jničarko Pruden- 1 tial Life Ins. Co., ko je iz družbi- i i nega urada, na 453 W. 63rd St.. j, nesla na banko $1600. Šel je par korakov za njo, ko je na križišču Eggleston ave. in 63rd St., iz nekega avtomobila skočil proti njej neki moški, jo zgrabil za vrat in pograbil torbico z denar- | jem. Policist je potegnil samo-j kres, toda predno je mogel sprožiti, sta dva druga bandita, ki j sta sledila prvemu, oddala strel nanj in ga ranila. Policist je o-|mahnil na tla, toda imel je še to - j liko moči, da je tudi sam u stre-j lil ter smrtno zadel prvega ro-; parja, dočim sta druga dva pobegnila v avtomobilu. Ubiti roji.,ar je 37 letni Walter Schmidt, j Id, je bil svoječasno saluner. -o- ZADNJI PRITISK POLETJA Chicago, 111. — Koncem p rote-1 jklega tedna je obiskal to mesto j z okolico val vročine, ki je nenavaden za sedanji pozni čas. Ta- ko je v petek doseglo živo srebro 85 stopinj in v soboto 86 stopinj. ZA STARI KRAJ Ako ste namenjeni to poletje v stari kraj za obisk ali z a stalno, je' Skrajni čas, da nam pišete po vozni red paruikov in druga pojasnila za potovanje. ' Cene za pošiljanje denarja j 100 Din za $ 2.75 — 100 lir za $ 9.25 I 200 Din za 5.15 — 200 lir za 18.20 ! 400 Din za 9.75 — 300 lir za 27.50 500 Din za $11.85 — 500 lir za 44.50 1000 Diii za -23.50—1000 lir za 88.00 >000 Din za 47.00 — 2000 lir za 175.00 Ker so cene cesto menjajo, so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli. Pošiljamo tudi v dolarji.h NOTARSKI POSLI Ako rabite pooblastilo, izjavo, pogodbo ali kako drugo notarsko listino J nam pišite za nadaljna pojasnila. Leo Zakrajsek ! General Travel Service, Inc. I 302 E. 72nd Street, New ,York, N. ,Y. POZOR SLOVENCI! na.j bo te ali one vrste, se vam jUHj^^^HH On vam ^preskrbi od^enega jpR^ j 3142 West Cermak Road, j ' / Tel. .Rockwell 1657 j ' , CHICAGO, ILL. ^........—' - ~J \mmmmmmmmmmmmmmt. 1 Nič ni napravljenega takega, česar bi ne mogel kdo napraviti slabše in prodajati cenejše. H Modernizirana dobra gospodinja in skrbna mati bo kupovala od j Wencel's Dairy Products IZDELOVALCI NAJBOLJŠE KAKOVOSTI 2 MLEČNIH IZDELKOV, ? 2380-82 Blue Island Ave. Tel. Monroe 3673 CHICAGO, ILL. y ki ne napravijo slabše — marveč napravijo varnejše. kind of envy the boosters. Mr. Sam Saban who' is a member of Lodge No. 9, was also our visitor. We enjoyed having them with lis. Both, Mr. Stonich and Miss Stonich, gave us a nice talk on the good of our branch and urged us to get more members. Members who have not been seen at our meeting for some time and who. were seen at our meeting were Anthony and Mary Louise Starika. Mary Louise being absent for quite a while as she. was operated 011 for appendicitis but she is feeling fine again. Millen Lauriski was also present after taking a vacation from lodge meeting. Keep it up, try and come to all of our meetings. We are always glad to see every one. Don't forget our next meeting Oct. (j at 1 r. M. 1 guess T have told all the news so ' I will close. Mary Konte, Treas. mOM THE FRATERNAL WORLD wHat OTHERS ARE SAYING O ' ' he best guardian of a purse that '' Us ever been discovered is'a l.ife in->Ura'ice policy—the last thing to be ?,'Ve'i in times of adversity."—Charles ij tVa»s Hughes. v, JU{'ging from a "survey" made in ' I !'c of the large cities, America's three 'f "wants" just now are radios, auto-"obiles and rugs—the rank choice be- this order. t : ne of the greatest "needs" is life "prance. J,' j -"'eople can "see" their wants. You to "show" them their needs.—The , ta'idard. c Delinquent Members 't do' 'l0se s!ow Payer?. What shall be c "e with the members always in ar- s rtars? t th)\e rctt'r to t,lc ^cllow wll° ': "f eighteen in dire distress. His] Hitli,,ailU>ns so«ght to comfort him ] '"live'1"- Uvai1' A student in a Chicago | l'Oai ['s,.ty. he was rushing back to Hej losing race with the Grim , •uid Tt,° late."The boy's best chum] father—had figured in an leve" ;>,lc week the day before and' . Yl^^'ercd consciousness. froi„ ■ a niere lad, was catapulted youth to the cares and 0su v'i>ihties of niaturer age. c'iitiigc 01 1Tfe's daily tragedies that ty '»a^,, caJ"eers and bring lines of care . 1 ^J 'aces. !"8 iSl'erccl 'f that father, in his lov-HVs {™eeuce, had planned for the \v" for .'p0' making careful prepara-■ s he sort of unexpected event, "it,niHni"-v. Protected? If he was not n"KcH f" al *»ciriity may ever chide ^'Icraft neglecting a duty.—Bab in ,ey are'rfmhers pay their dues when ■si - ■ ■ "Ue—, , oomc when they are overdue. Some never do. How do you m do?—Zajednicar. A fraternal society certificate rcpre- |d sents fellowship plus interested "Home b Protection." It is a tangible something with a human touch, and should be . the basis upon which a man builds his entire structure of family protection, p —Elmer Van Name. 14 Although many people have lost their life-time savings during the de- p pression, nobody has lost a cent in the strong, well-managed life insurance , companies. Life insurance has stood 1 firm. Premiums were received and 11 claims paid as usual. No man or wo- j-j man in the United States makes a mis- ^ take when he or she entrusts hard earned dollar to the safe keeping of a n strong, well-managed hfe insurance p company—one of the most human in- • stitutions in our public life today.— ' Alfred E. Smith. 11 -- WE SAY -Join, and enroll the whole family in The Western Slavonic Association. ---o--1 confidence , (From "The Fraternal Age") L For the past several years the fra- j ternal life, insurance system has been j1 trying to devise some means to regain f or build the confidence of the public. There was a time when anybody would take fraternal protection when invited and il was considered an honor to be asked. That was before the readjustment of rates, a readjustment jl ' that placed fraternal insurance on the.;, legal reserve foundation. ' j With the attainment of soundness and the splendid manner in which fra-i-ternal life insurance societies met their ; obligations during the depression it , was expected that public confidence;! ■would immediately be re-established.; 1 i While those who possessed the illfor-i ination, and while those satisfied mem-I'bers of the societies appeared to1 be ] i confident that fraternal protection is, 3'all that it should be, it: seemed that the 1 bulk of the population needed to bd . 3'reached. An elaborate, advertisng | 1'campaign was studied by the leading ; :1' societies, simply for the purpose of | I broadcasting the facts. That was all. 1 ' It was held that the facts themselves d I would create confidence. I Comparison With Postal Savings j t I The psychology of confidence is a i e study in itself. While advertising will aid. mere ballyhoo will not achieve the] - desired result. The experience of "the e 1' .S. Postal Savings System with its 1- deposits gives an insight into that psv-t. etiology. For many years the Postal >t Savings bank has been considered the >• i safest place in the world in which to ie put money. In January, 1930, the dc-le I nosits were less than 200 millions. A n chart show that the deposits /increased rapidly without hesitation until May. 1933, when they reached al-■n most 1,200 millions of dollars. At that -e time the government launched its f Btran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 18. septembra 1935 'Deklica z odprtimi očmi' WtiEZJrEU/MjrESjm. ™™ I Prevod iz francoskega izvirnika "Ne razumem vas prav .. "Razložim vam: ves svet hocli v Pariz, ki je središče sveta ... Iz New Yorka prihajajo, iz Pekinga ... Koliko laže pa je priti iz Noirmoutiera. Dovolite mi torej, gospodična, da povabim vas in gospodično Rolando, čim prej -na obisk v Pariz. Žal naše stanovanje ni tako veliko, da bi vas mogli sprejeti pod streho, toda obedujete lahko pri nas; predstavim vaju svoji materi in sestrama, ki sta zelo ljubeznivi. In ko si ogledate Pariz v jesenskem čaru okoliških gozdov, Versailles, Fontaine-bleau in velemestno življenje, mislim, da bo gospodinčni Rolandi žal zapustiti tisti bajni kraj ter se povrniti v sivo vsakdanjost tega otoka, čigar dolgočasnost ste opisali nekega dne in se mi je neizbrisno vtisnila v spomin." Teta Cecilija je preudarila: "Tu bi se bila stvar mogla prav ugod-on razplesti... Toda ponavljam vam, da name včerajšnji večer ni napravil tako dobrega vtisa kakor na vas ..." "Gospodična, zdi se mi, da se vam vse preveč mudi. V bistvu ste prav za prav komandant, veste!" "Jaz — komandant? Jaz, ki sem kakor plaho jagnje!... jaz, ki vse svoje življenje ne ravnam drugače nego kakor drugi hočejo!" Toda Roger Maude je vztrajal pri svojem mnenju: "Ne zamerite, vkljub vsemu ste preveč oblastni. Tem bolj sem to opazil, ker gledam v vas svojo bodočo taščo ..." "Neverjetno! To je naravnost strašno!" "Kaj hočete! Človek človeka nikoli ne spozna do dna. Kar je 'boljše', je sovražnik 'dobrega'; recimo glede vašega obnašanja sinoči pri večerji. Priznam, da je mene ra vašo nečakinjo bolelo, ko ste ji tako odločno ukazovali: to stori, ono stori.. In ste jo drezali... glejte, kakor onega dne Pontapona." "Toda Pentapon je šel... je dirjal!" "In vaša nečakinja ni šla! To pa zato, ker ona ne uboga na isti način. Pomislite, da poteče leto dni, preden zrno v klasju dozori. Šest mesecev pa najmanj prelepi cvetki ljubezni, ki jo kanim utrgati na vašem vrtu ... najmanj šest mesecev, ji bo treba, da se name navadi... da se privadi misli, da bo živela v Parizu ... najmanj šest mesecev, da se odloči zapustiti svojo dražestno in predobro tetko ..." "Lizun!" "Nič se ne priluzujem. Toda trdovrat-než sem ... Kadar si kaj vtepem v glavo, posebno, pa če sem si stvar vzel k srcu, ne izpustim! Boste videli... Vem, da imam v vaši osebi vnetega zaveznika ... Kajne?" "Storila bom vse, kar je v mojih močeh. Toda premislite sami: kaj pa je v mojih močeh?" ' "Zaenkrat vas prosim le, da si postavite za cilj to-le malo in prikupljivo stvarico, ki ji rečemo: beg v Pariz." "Mala stvarica ..." "Pri montmarteškem dečaku to sploh ne šteje. Poznam tu letoviščarje, ki polete vsak teden na kratek oddih v Pariz ..." "To ni nikaka primera! Moja nečakinja se je sicer že peljala z avtomobilom, a ne verjamem, da je v svojem življenju videla lokombtivo že kdaj ..." Ob teh besedah se Roger ni mogel ubraniti smehu: "V svojem življenju še ni videla lokomotive! — Jaz ji jo bom pokazal! Mi stanujemo blizu severnega kolodvora. Razkazal ji bom tam toliko lokomotiv, kolikor si jih bo poželela... do zadnjega modela. — Da pridemo do kraja: kakor hitro se vrnem v Pariz, naročim za vaju šobe V prijaznem hotelu v bližini... boste videli, da je hotel zares prijazen. Sicer pa boste tam, le prenočevali. Za vs^ ostalo pa mi dovolite, da poskrbim jaz. V Parizu sem doma. Moja mati in ena mojih sestra vaju bosta vozili po mestu . . Zase si pa prihranim nedelje in večere. Vodil vaju bom v gledališča, v parke ... pokazal vama bom siromašne četrti..." "Siromašne..." "Sijajno! In katakombe. ter Eiffelov stolp in nešteto drugih stvari, o katerih se vam še niti ne sanja. Nabrali si boste dovolj spominov za vse življenje. In vsako leto si boste osvežili te spomine, kajti po vsem tem bo seveda ubogi Roger Maude že deležen časti, radosti in veselja, da je postal vaš spoštljivi, uslužni in ljubeznivi zet..." "Kdo bi se temu zapeljivcu ustavljal!" je vzkliknila teta. "Saj se mu ni moči ustavljati. Najuspešnejše sredstvo, da se skušnjave rešiš, je, da se ji vdaš. In kakor hitro se oblastna tetta — komandant — vda, je skušnjava premagana." Gospod voditelj je poslušal ves pogovor, ne da bi se vmešaval. Tedaj ga je teta vprašala: "Kako mislite, gospod voditelj? Ali bi bilo to potovanje primerno, ali bi bilo pametno?" "Kar se mene tiče, gospodična' verujte i mi, bi me izredno veselilo, če bi vas smel jjozdraviti v Parizu. Ponudim se vam z največjim veseljem za vodnika po najlepših cerkvah, počenši od Notre-Dame in Saint-Jeana montmartreškega. Kar se pa tiče dovolj jasno izraženega Rogerje-vega smotra, pristoja odločitev edino vaši nečakinji in vam ... Torej morate tudi sami prevzeti vso odgovornost." "Preglejmo torej stvar, je povzel Roger Maude. Ponavljam: Potovanje v Pariz je stvar, ki jo ima več ali manj vsak človek v svojem načrtu. Živi duši se ne bo zdelo nič čudnega, da si želite ogledati Pariz. Saj spada to tako rekoč k splošni naobraz-bi. Zaenkrat vas torej ne prosim nič drugega, nego samo to. Priznajte, da ne zahtevam preveč in da je ta pokora sladka. Torej rešite lepo 'da' svojemu dragemu zetu, ki vam bo srčno vdan in bo storil v Parizu vse kar je mogoče, glejte, da vama ostanejo tisti dnevi v neizbrisni v spominu! Torej velja? Ali smem računati na vas?" Roger Maude je pogledal svojo bodočo taščo s takim pogledom, da se teta Cecilija ni mogla več braniti: "Naj bo... da!" "O, hvala vam!..." Roger Maude je skočil kvišku in zagrabil roko svoje bodoče tašče. Malo je manjkalo, pa bi se bila pred očmi gospoda voditelja, ki je postajal nemiren, od veselja kar objela. (Dalje) PISANO POLJE J. M. Trunk Namazali so se. Znano je, da se posebno pri nas v Ameriki vsako vprašanje ' obravnava več ali manj iz vi-jdika — denarja. Sicer tudi kje drugje ni dosti drugače poseb-j no zdaj po vojski, ko je za j vladal vsepovsod hud materia-lizem, ampak pri nas je že od-1 nekdaj veljalo, da je dolar — bOg, toraj vse. Ko je šlo za priznanje sedanjih mogotcev v Rusiji, s() naši žakljarji kar koprneli po ruskih milijonih in požrli prav vsak pomislek zoper komuni-jzem. Dolar jim je bil prvo, in če bi .bili ti ruski boljšeji sami navadni roparji, bi jih bila Amerika tudi priznala, ako bi ji došlo od takega priznanja nekaj v žakelj. Tudi židovski in mongolski komunistični prefri-ganci so znali in vedeli, kakšne srčne želje gojijo ti kapitalistični Amerikanci, in so jim kar ogromne miljone in celo biljone zaslužka naslikali na steno. Vlada je malo zavile oči, pobožno nekaj zamrmra-la o verski svobodi in nekaj pripomnila tudi, da ne smejo delati ti boljšeji nobene propagande zoper —' žaklje, kapitalizem, kateri bo prišel zdaj ■ posebno iz Rusije... in priznanje je sledilo, ko je Litvinov po židbvski navadi obljubil vse, celo modrino iz neba. | Amerika je nastavila žaklje, da bi se vsul o vanje, kakor smo otroci nastavljali nogavico na Miklavžev dan. Kaj se je zgodilo? Prefrigani boljšeji so mislili, da bo najprej prišel žakelj iz Amerike, in potem |bo šel kak žakeljček nazaj, ampak toliko previdni so le bili tudi naši nenasitni žakljarji, da niso dali žaklja iz rok, in posledica je ta, da je trgovska bilanca po priznanju teh 'čifutskih roparjev le nekako j taka, kakor je bila prej pred 'priznanjem, in je priznanje prineslo le hudo propagando komunistov pri nas, kar vidi vsak, ako ni slep, pri naših štrajkih, kateri so započetj edinole, da se ustreže plačani propagandi iz Moskve. Zdaj naša vlada malo protestira ra-|di propagande, ampak če ruski Mongolci morda pokažejo zopet malo na — bogato Ru- sijo, bo vse zopet dobro in vsa ^propaganda za komunizem po-.zajbljena. Pravijo, da je denar hudičev gnoj. Vsaj v Ameriki se to vidi lahko na vsakem vogalu in pri vsaki politični potezi. | Tokrat So se pa častilci lie-jnasitnega boga — .dolarja hu-|do namazali in purstili roparja |V hišo, in ta jim utegne izprazniti žaklje. Veselje v Rusiji. Dvojno je to veselje. Od uradne strani poročajo, da je žetev letos obilna, zemlja je bogato obrodila. Ali ne bodo zopet izvažali? Veselje bi bilo potem le pri onih, ki izvažajo, toraj pri koritarjih, ampak narodu bi zopet utegnilo zmanjkati kruha, kakor že nekoč, ko je bila tudi žetev obilna '(1933,) pa je šlo vse v inozemstvo, da je bilo nekaj drobiža za prazne državne kase. Veselje bi privoščili vsemu narodu, saj je njemu zemlja obrodila. Drugo veselje je nad svetovnim kongresom fiziologistov, iki se je vršil v Moskvi, in kjer 'je znani učenjak Ivanovič Pav-ilov igra važno vlogo. Menda jse do 250.000 mladih Rusov ukvarja z znanstvenim preiskovanjem, in vlada to mladino podpira, ker "ji s tem hoče nadomestiti — vero," kakor se glasi neko poročilo. Tako preiskovanje od strani mladine je O.K., enako tudi podpiranje od strani vlade, ampak — "nadomestilo" — bo pač ostalo le — nadomestilo — jErsatz — in vsako tako nado-Imesfilo je na vrlo slabem glasi, ker prav nikoli ni — O.K. Ruska mladina niti pri znan stvu samem ne bo dosti dosegla, ako ii ostane edinole znanstvo, saj končno sega tird' znanstvo v vprašanja, na katere samole znanstvo ne more dati odgovora. Ali naj obvisi v zraku? Ravno imenovani učenjak Pavlov bi lahko sovje-|tom odprl oči, ako bi ne bili |tako satansko zagrizeni, ker iPavlov je ostal veren, hodi v [cerkev, in pri tem se ga niti sovjeti ne upajo ovirati, in on sam se svojetov ne ustraši Ako jim je Pavlov kakor pun- čiča v očesu, zakaj ne vzamejo — vsega Pavlova? Vprašanje 0 Bogu je vprašanje o — življenju. Če toraj nimajo Boga, niti življenja ne morejo imeti. Kaj potem golo znanstvo? -o-- ELEKTRIČNI NAOČNIKI Zdi se, da je zdravniška veda tudi že tehniška veda. Na dunajski kliniki so v teh dneh uvedli za zdravljenje bolezni jv glavi posebne naočnike: električne naočnike. To je nekakšna dvojnata naličnica, ki jo dajo bolniku čez oči. Rrsk — pritiska na električni gumb —. in naočniki se napolnijo z elektriko. In elektrika steče naravnost v možgane. Možgane elektrizirajo, ne da bi odprli lobanjo. Skozi odprtine za oči v lobanji spolzi elektrika v možgane in sicer z električ-inimi naočniki. UpOrabl jiajo jih za zdravljenje posledic kapi in ohromelosti. Z elektri-jko zdravijo tudi otrplost v tilniku, tako zvani "čarobni 'strel." Z električnim ovratnikom preženejo otrplost. Bolniku položijo krog vratu električno 'napravo, nekakšen ovratnik in bolezen leze iz telesa potom elektrike. 1 Z elektriko omrtvičijo tudi dele telesa. Če ti je bilo treba dati izdreti zob, si dobil ini- jekcijo kokaina. To je povzročalo bolečine. Zdaj ne bo več teh injekcij, marveč bo električni tok na dotičnem mestu vse opravil. V zdravniški vedi je tehnika resnično v veliko pomoč. Le žal, da mrtvih obujati vendarle tudi elektrika ne more. Katoliški Slovenci, oglašajte voje prireditve v "Amerikan-kem Slovencu"! Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga Imamo zopet v zalogi. Vsem onkn, ki so zadnje čase istega naročili, ga bedo te dni orejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, gi ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c. in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois Zbirka povestnih knjig TA ZBIRKA TVORI ZELO ZANIMIVE POVESTI. ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega veka ................................................................................................. 40c CIGANOVA OSVETA, povest .................................................... 35c DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov.................... 35c ELIZABETA, hči sibirskega jetnika .......................................... 35c FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov.............. 35c FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja.................... 40c HEDVIKA, banditova nevesta ........................................................ 35c KRVNA OSVETA, povest ........................................................... 25c MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije...................... 75c MRTVI GOSTAČ, povest ................................................................ 35c MUSOLINO, ropar iz Kalabrije ...................................................... 35c POŽIGALEC, zanimiva povest ...................................................... 35c RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 45c STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja.... 65c TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest.................... 45c VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ........................................................................................ 60c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska novela .............................................................................................. 65c ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest............................ 85c ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine.................... 75c Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois VELIKA RAZPRODAJA i slovenskih gramofonskih plošč 99c > v ► » I > ► I t > ► > » I RAZPRODAJA TRAJA DO 1. NOVEMBRA 1935, ALI DOKLER ZALOGA NE POIDE. Zdaj je čas, da si preskrbite za mal denar lepo domače slovensko petje, lepe slovenske valčke, koračnice, poskočnice, itd. rekordirane na Columbia in Victor ploščah. Take prilike naj-brže več ne bo. V vašem interesu je, da si nabavite tekom te razprodaje čim več teh plošč morete. Na razprodaji so samo tu v tem seznamu navedene ploiče in ne druge. Za slučaj, da zaloga, katere tu navedene plošče poide in bi jo vam takem slučaju ne mogli dati, navedite vedno V takem slučaju številko kake druge plošče, ki bi jo radi na mesto prvih, če bi nam slučajno pošle. Z naročilom je poslati potrebni znesek v Money Ordru, ali gotovini. Po C.O.D. (po poštnem povzetju) teh plošč ne pošiljamo radi previsokih poštnih stroškov za C.O.D. V slučaju, da kdo želi, da se mu plošče pošlje po C.O.D. mu radi ugodimo, toda poštne stroške za C.O.D. dodamo h kupni ceni in jih mora naročnik plačati sam. Navadno poštnino pa plačamo mi. Plošče, ki so na razprodaji so: Columbia plošče: 25010—RADUJ SE ČLOVEK MOJ, SVETI VEČER, noje duet Perdan & Perdan. 25057—-SLOVENEC SEM, PERICE, poje moški kvartet Jadran. 25084—NOČNI ČUVAJ, PEVEC NA NOTE, pojejo člani kvarteta Jadran. 25091—VSI VERNI KRISTJANI, OJ PASTIRČKI BOŽJI LJUBLJENCI, poje Anton Šubelj. | 25116—DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO. ŽIVELA.JE ENA DEKLICA, Adrija, spremlja Dajčman. 25130—VELIKONOČNA, 1. in 2. del, moški in ženski glasovi. 25131—LOVSKA, KDOR HOČE FURMAN BIT. ženski duet. 25138—VESELA URŠKA, valček, RIBENČAN URBAN, polka, igra Hojer Trio. 25139—KADAR BOŠ TI VANDRAT ŠEL, duet. USPAVANKA, duet, pojeta gdčni Louše in Udovič. 25151—MAMICA MOJA, KESANJE, poje g. Anton Šubelj. 25165—PRI OKNU JE DEVA SLONELA, SPOMINEK, duet, pojeta Belle in Plut. 25166—MICKA, valček, V TIVOLI, valček, igra znameniti Lorandov orkestra. 25168— O J DEKLICA POVEJ MI TO... KO NA PLANINE, pojeta Bele in Plut. Victor plošče: 23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, komi pevci Adrije. 23008—POD DVOJNIM ORLOM, krasna koračnica za ples. DUNAJ OSTANE DUNAJ, citre in Trio. 23010—DVA GORENJSKA SLAVČKA, SPOMIN NA BLED. ženski duet s sprem, klavirja. , 23012—TO JE NEMOGOČE, dvokoračen ples, TAJNA LJUBEZEN, valček, igra orkester. 23018—KRASNA MARIČKA, šotiš, V DIVNI DOLINI, znameniti Landlerjev orkester. 23025—PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA, OH, OH, URA ŽE BIJE, ^oje Mirko Jelačin. 23026—POBIČ SEM STAR ŠE LE 18 LET, JURIJ BENKO, VZEMI LENKO, poje Jurij Jelačin. 23027—PA KAJ TO MORE BIT ... MENE PA GLAVCA BOLI, poje Mirko Jelačin. 23028—VSI SO PRIHAJALI, MLINAR, poie Mirko Jelačin. 80332—AMERIKANEC NA OBISKU, 1. del, AMERIKANEC SE POSLAVLJA, 2. del. pevci Adrije sprem, harmonike. 80333—V KRČMI, 1. m 2. del s petjem, pevci Adrije s harmoniko. 81204—ČARLOTTA, šotiš, NA BREGU, valček, igra znameniti češki kvartet. 81454—OB TRGATVI. 1. in 2. del. pevci Adrije. 81455—KRANJSKA KORAČNICA, . e HOLZHACKER, koračnica, igra znameniti Olbrigs trio na c> Manj, kakor tri plošče se ne razpošilja. Naročila je poslati na: Knii^prnn Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illin°,s -------------...........--..:____ 3 plošče za