DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, teleion 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbcvlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski doni. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v ppsredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Sftev. 62 Sreda, 7. avgusta 1935 Leto X Rudarsko delavstvo je prvo Gospodje okrog TPD so zelo nejevoljni nad našim zadnjim uvodnikom. To dokazuje, da smo zadeli v živo: Trboveljska premogokopna družba naj pri svojih kupčijah ne izigrava obeh — rudarjev in države. Če pa TPD ne zna najti trga za premog in pošilja rudarje in občine, naj še to delo opravijo za delničarje TPD, potem so popolnoma odveč. Vpričo nove grozeče krize se že spet poskušajo v razno časopisje Ian-sirati vesti v prid TPD. Kadar mislijo gospodje spet nekaj več iztisniti iz rudarjev in odjemalcev, se takoj pojavijo članki, ki milo govore c »slovenskih rudnikih«, kakor da bi tej mednarodni kapitalistični gospodi bilo kaj ležeče na rudnikih radi tega, ker leže v Sloveniji. TPD ni težko vplivati na naše meščansko časopisje, ker njeni glavni gospodarji vedno poskrbe za to, da sede v njenem upravnem svetu možje od glavnih meščanskih skupin, ki vsaka zase izdaja svoj list. Spet se ganljivo piše, koliko so se znižale cene premogu, tega pa I PD ne razlaga, da je racionalizirala obrate, da trikrat, štirikrat več iztisne iz rudarjev kakor prej, da je prL tem obsodila večino rudarjev na gladovne mezde, dočim se izplačujejo delničarjem milijonski dobički in ravnatelji še vedno uživalo cesarske dohodke. Vsa kriza sc je torej prevalila samo na rame delavstva. To je ena stran tega problema. Po drugi plati gre za državo. Mi priznavamo v tem gospodarskem redu vsakemu pravico, da skuša kupovati blago po čim ugodnejši ceni. Toda država se mora ozirati pri tem tudi na državljane. Ne sme se dopustiti, da bi na račun ugodnejših dobav trpelo delavstvo, ki je na koncu s svojimi močmi. Onemogočiti mora ponovno zniževanje delavskih mezd in podpreti mora delavstvo. Ali ni zločin, da pri tej bedi rudarjev uživajo milijonske dobičke tisti, ki prav nič ne pomagajo ne pri nrodkciji, ne pri prodaji premoga? Ce delničarji ne morejo pristati na nobeno zmanjšanje dobičkov, potem naj sc ta gospoda razžene in naj prevzamejo rudnike tisti, ki zanje v resnici delajo. Dolžnost države, dolžnost vse nase narodne celote je, da se že enkrat preneha s tem izigravanjem delavstva, da se reši naš rudarski proletariat, da se reši ta glavna panoga našega narodnega gospodarstva. Do-» V S°- >>rešcvali« samo delničarje in zelezmee treba pa je rešiti in odrešiti našega človeka. Pripravljajo se vsi potrebni ukrepi, da se obvaruje naše rudarsko delavstvo najhujšega. Pri tem bo potrebna podpora vsega našega delavskega razreda, vsega delovnega ljudstva. Naš list bo pazno spremljal vso akcijo. Vse delavstvo, zlasti rudarsko pa pozivamo, naj disciplinirano slede samo navodilom svojih strokovnih organizacij in delavskega časopisja, da jih spet kaki neodgovorni »nacionalni odbori ne zapečejo v novo nesrečo. Vsaj eno premislite in storite! (talija se pripravlja na vojno V Italiji so te dni mobilizirali že rezervna letnika 1909 in 1910. V besinijo nameravajo poslati 400.000 vojakov. Plačujete meščanski tisk, berete, kako obrekuje delavski boj, berete ogabne denunciacije, se zgražate nad tem — pa ga le še plačujete! Veste, da s tem podpirate svojega nasprotnika, da s tem nalagate denar v proti-delavske akcije. Vidite, da danes obvlada naše kraje samo kapitalistično dnevno časopisje, ki ga naročajo večinoma nasprotniki tega časopisja. Ali ne bi bilo precej drugače, če bi izhajal delavski dnevnik! Da, bo vsakdo rekel. Dobro, potem je pa treba napraviti nekaj za to. Kaj? To, da vsakdo, ki je že naročen na »Delavsko Politiko« ali »Ljudski glas«, redno plačuje to naročnino, potem pa da pridobi vsaj enega naročnika! Kako lahko je to, samo storiti je treba. Ali so Tvoji prijatelji že vsi naročeni? Še ne. Zakaj ne? Ker jim ti tega ne rečeš. Ali je naročen posestnik lokala, kamor zahajaš in nosiš denar? Če ni, samo zato ni, ker mu še nisi rekel! To in ono Ti je bilo všeč v zadnji »Del. Politiki«, ali si vzel tisto »Del. Politiko« v žep, ko si šel od doma, in jo pokazal drugim? Ne. Zakaj ne? Iz malomarnosti! In tako iz malomarnosti podpiramo nasprotnike, vzdihujemo nad krivicami, zabavljamo, pri vsem tem pa še denarno podpiramo tiste, ki krivico poveličujejo. Ali veš, da se tipograii bore za priznanje strokovne organizacije? Ali veš, da kapitalisti hočejo zlomiti njihove organizacijo, samo zato, ker vidijo, da je v strokovni organizaciji vsa moč delavstva? Veš, da »Slovenec«, »Jutro« i. p. vodijo ta boj proti delavski strokovni organizaciji. Zavedaš se, da gre pri boju graiičarjev za interese vsega delavstva. Vse to vemo. Potem pa napravimo še vsak svojo lahko izvršljivo dolžnost, podvojimo število naročnikov, da bomo lahko ustanovili svoj dnevnik, pa ne bo treba nikomur več radi raznih dnevnih novic brati meščanskih dnevnikov. Podprite boj grafičnega delavstva! Najmočneje ga pa boste podprli, če boste v vsako hišo spravili delavski list! Storite to iz ljubezni do sebe, svojih otrok in tovarišev! Razredni boj delavstva, je boj za narodno zdravje doba znižala na .33 let. Po razredih ali stanovih je strašno različna ta življcnska doba: pri kapitalistih znaša 68 let, pri advokatih in zdravnikih 53. pri uradnikih 47. pri delav-cih-profesionistih 3.3. pri navadnih delavcih samo 29 let, a pri tovarniških delavkah pa komaj 21 in pol leta. Uradni podatki beograjske občine ugotavljajo, da bi hrana, ki jo .ie porabil Beograd v enem letu, zadoščala komaj za 173.314 ljudi — a v Beogradu pa živi 326.065 prebivalcev. To se pravi, da je najpotrebnejše hrane manjkalo za 53.615 ljudi! Koliko strašnejše bi bile številke za naše pasivne kraje! To je posledica samopašnega kapitalističnega izkoriščanja, ki je neomejeno zavladalo v zadnjih letih. Ali ni mar v takih razmerah boj delavstva sveti boj za zdravje našega naroda, za rešitev naših otrok? Pri nas hočejo kapitalisti »Jutro-vega« in »Slovenčevega« kova, da bi poslabšali položaj tipografskega delavstva, da bi potem udarili še po drugem delavstvu in ga spravili pod nivo kitajskih kulijev. Ali ni sveta dolžnost vsega naroda, da vstane proti takim zločinskim naklepom?! »Slovenec« hoče denuncirati za komunistične akcije vse delavske stavke, s katerimi hočejo delavci samo zboljšati svoj obupni gmotni položaj. V tem oziru je »Slovenec« še hujši od Jevtičcvega režima, ki je priznaval vsaj delavske strokovne in kulturne organizacije in njihovo pravico do zaščite svojih članov. Za kaj se bore delavci, delavstvo samo dobro ve. Ne ve pa dovolj o tem drugo ljudstvo. Tej javnosti in vsemu našemu narodu bodo uradne številke najnazorneje povedale, kako upravičen in za ves narod koristen je boj delavstva, ki mu »Slovenec« nasprotuje. V »Narodnem podmladku«, reviji. ki jo izdaja »jugoslov. unija za zaščito otrok« so izšle naslednje številke, ki kažejo umrljivost otrok pri nas po raznih poklicih. Številke se nanašajo na samo državno prestolnico — koliko slabše je še tam, kjer so nižji zaslužki! Na kapitaliste odpade samo 10 odst. od števila umrlih otrok, na uradnike in svobodne poklice 25 odstotkov. na delavce pa 62.8%. Radi visoke umrljivosti delavskih otrok in starišev sc je povprečna živijenska Izjava rumunskega kralja Zastopniku amerikanskega lista »Associated Press« je rumunski kralj dal na vprašanje zanimivo izjavo, iz katere navajamo naslednje: »Če bi posnemal druge kralje ali državne poglavarje, bi že kdaj bil lahko diktator. 1 oda rumunski narod ne potrebuje ne avtokracije in ne samodržtva. Eno je gotovo: Jaz ne bom nikdar mislil na diktaturo, niti odpravil parlamenta ali kako drugačno korporacijo.« Dr. Maček o svoji stranki Z ozirom na to, da profesor Dra-Koljub Jovanovič zagovarja ustanovitev srbohrvaške kmetiške stranke, izjavlja dr. Maček, da njegova stranka ni kmečkostanovska, kakor je bila pod Radičem, ampak hrvaško-nacionalistična in bi izgubila svoj značaj, če bi se spojila s kako drugo stranko. S to izjavo dr. Maček zopet poudarja značaj svojega gibanja, ki ne zasleduje socialnih interesov delavca in kmeta, ampak le interese bogate hrvaške plasti. Pozor pred reakcijo! Delavstvo ima nešteto sovražnikov, ki vedno mislijo, da jim mora vsak režim služiti. Komaj je nastopil novi režim, ki obeta povrnitev k svobodi in demokraciji, že so sovražniki z vso vehemenco začeli boj proti socialnim ustanovam, pri katerem bi radi izločili ves delavski vpliv. V ta namen rabijo jezuitsko frazo, da naj se »socialna bremena prilagode gospodarstvu«. Delavstvo že več let zahteva volitve v socialnem zavarovanju. Sedaj zahtevajo isto delodajalci, toda postaviti se mora v teh zavodih -komisarje, da bodo v gotovem zmi-slu vplivali na volitve, tla se dobi v zavodih večino, ki bo za poslabšanje zavarovanja ali z drugim besedami, za znižanje socialnih bremen. Tudi poudarjajo, da naj se uprave delavskih zbornic obnove z novimi volitvami, čeprav še ni potekel njih mandat. In tudi v delavskih zbornicah se morajo uvesti komisa-rijati, da ne bodo delavske zbornice podpirale volitev v socialno zavarovanje. Prvič delodajalcev delavske zbornice prav nič ne brigajo, ker so delavske, drugič pa so delavske zbornice pod kontrolo ministrstva socialne politike, ki tudi njih proračun odobrava, in torej poraba denarja v druge namene ni mogoča. Klic po komisarjih v delavskih zbornicah torej ni nič drugega, kakor želja, kako bi delavske množice ogoljufali in dobili delavske zbornice v svojo pest. Kljub izjavam, da prehajamo v svobodnejšo ero, delodajalci in njih plačani trabanti še vedno niso opustili misli, kako bi iztrgali socialne in delavske ustanove delavstvu z nasiljem. Mnenja so namreč, da se da svoboda prikrajati le v njih namene in delavce potisniti k tlom. Celo v grafičnem boju, ki sc vrši sedaj, skušajo delodajalci pridobiti oblasti, da, celo oblasti, da se vmeša v stavko graiičarjev, seveda v interesu podjetnikov. Drzni so ti napori podjetnikov, če pomislimo, da so boj zanetili delodajalci ter da je bilo grafično delavstvo pravzaprav izprto, torej, da to ni štrajk, in bi moralo posezanje oblasti v stavko imeti prav nasprotno smer, to je proti delodajalcem. Opozoriti smo hoteli na načrte, ki jih kuje črna reakcija proti delavskemu razredu, ter poudariti, da bo boj za ohranitev svoboščin, pravice samouprave v socialnih zavodih in pravice do stavke zahteval v bodoče vse naše sile. Zato je nujna budnost delavskega razreda v tej nevarnosti. Zopet revolucija v Grilji Na otoku Kreti, ki spada pod Grčijo, je izbruhnila nova revolucija, ki so jo uprizorili poljedelski delavci. Do uradnih vesteh so vladne čete upor že zadušile? Nemčija se dalje oborožuje. Nemčija bo zgradila še pred koncem tega leta štiri križarke in dvajset podmor- nic. Pomagajte rajši, kakor da uganjate demagogijo z rudarji Naše meščansko časopisje je dne 30. julija t. 1. prineslo sklep seje ministrskega sveta v zadevi nabav premoga državnim železnicam. Iz tega komunikeja je jasno razvidno, da se hoče popolnoma uveljaviti načrt prejšnjega prometnega ministra g. inž. Vujiča, ki se ni niti najmanj oziral na slovenske rudnike, ki je predvideva!, da se cene premogu znižajo ter izločijo iz dobav vsi oni rudniki katerih premog je kvalitativno slabši. Za preprečitev tega, predvsem za rudarje Dravske banovine težkega udarca, se je posredovalo na vseh koncih in krajih. Deputacije z obširnimi spomenicami o bednem položaju rudarjev so šle k raznim ministrstvom. Povsod so bile prijazno sprejete in ministri so obljubili, da bodo vprašanje pravično rešili. Ker se je z gotove strani hotelo kovati tudi političen materijal, so šli tudi razni nepoklicani k gotovim ministrom posredovat. V revirjih so se že širile govorice, da se bo po zaslugi tega in tega gospoda to vprašanje za rudarje povoijno rešilo. Sedaj naenkrat pa pride vest o sklepu seje ministrskega sveta. Ako se bo uresničila, bodo s L noveu-brom t. I. ustavljeni rudniki Kočevje, Velenje in Črnomelj in bo prišlo nad 600 rudarjev s svojimi družinami ob zaslužek in kruh. V ostalih rudnikih, pri čemer pridejo v poštev predvsem rudniki Trb. prem. družbe k' bi zgubili na naročilih okrog 22.500 ton bi pri sedanji 'zaposlitvi postalo okrog 130 rudarjev odveč. Če bi se pa to na vse rudarje razdelilo, bi ti morali praznovati po en šiht več mesečno. Približno isti položaj bi bil pri drugih rudnikih. Mnenje, da bo vsled tega prizadeto delavstvo lahko našlo zaposlitev pri tistih rudnikih, pri katerih se bodo naročila povečala, je, milo rečeno, neresno. Zakaj povečavati naročila drugje in jih jemati v Dravski banovini? Zakaj preseljevati rudarje, ki imajo že od svojega rojstva domače ognjišče v naših revirjih. Demagogija je pa to, kar piše »Glas naroda« z dne 1. avgusta t. 1., ko pravi v članku »600 rudarjev ob kruh« med drugim tudi to, da delavski zaupniki tolažijo rudarje, češ, da se bodo posledice pokazale šele prihodnje leto spomladi. To je laž, ker pravi delavski zastopniki in zaupniki, ki znajo čitati, vedo, da je v komunikeju samem že povedano, da se bo vse to zgodilo s 1. novembrom. Torej s 1. novembrom bo 600 rudarjev vrženih na cesto. Pri onih rudnikih, kjer se bodo zmanjšala naročila, se ta primanjkljaj na zimo ne bo občutil, ker v tem času narastejo privatna naročila, bo pa zato reakcija na spomlad tem hujša, in takrat bo zopet nadalj-nih 60(5 rudarjev vrženih na cesto, ostalim bodo najbrž hoteli plače znižati. To je, gospodje, dejstvo, ki govori iz komunikeja. Mi nikogar ne tolažimo, niti ne hujskamo. Pozovite na red in odgovornost tiste, ki so imeli in imajo možnost odločati o biti ali nebiti rudarjev in njihovih družin, pa bo demagogije takoj konec! Medparlamentarna konferenca v Bruslju Ostra obsodba zastopnikov neparlamentarnih držav Letos se je vršila 31. medparlamentarna konferenca v Bruslju, pri-čenši dne 31. julija t. 1. Na konferenci so bili zastopani delegati iz Belgije, Kanade, Danske, Španije, Francije, Velike Britanije, Ogrske, Irske, Italije, Japonske, Norveške, Holandije, Poljske, Rumunije, Švedije, Švice, Čehoslovaške, Jugoslavije, Turčije in Avstrije. Francija je odločno protestirala proti navzočnosti delegatov onih držav, v katerih parlamenta sploh nimajo. Predvsem je veljalo to za Italijo in Avstrijo. Socijalistiina uprava angleške prestolnice London Namen medparlamentarne konference je pospeševanje parlamentarizma in demokracije, upostavljanje odnošajev med svobodnimi narodi, torej prav nasprotno temu, kar zahtevajo fašizmi. Ugled medparlamentarne unije je pa vendar tako važen, da skušajo tudi protidemokratični režimi pošiljati svoje zastopnike na vsakoletne konference. Kakor se doma na vso moč trudijo, da odpravijo parlamentarizem in demokracijo, tako se jim zdi važno, da to dejstvo skrivajo pred zunanjim svetom. Dr. Ivo Štempihar: Tajna volilna pravica z županom Herbertom Morissonom na čelu, je v enem letu, odkar je na vladi, dala zgraditi 3500 novih delavskih stanovanjskih hiš in do konca tekočega leta se bo pozidalo še nadaljnjih 4300 hiš. V prihodnjem letu ima v načrtu gradnjo 10.000 novih stanovanjskih hiš. Postavila si je sedemletni gradbeni načrt, tekom katerega se morajo zloglasni londonski »slumsi« (nezdrave delavske četrti), popolnoma nadomestiti z modernimi in zdravimi stanovanjskimi predmestji. Tajno volilno pravico smo že imeli. Bila je celo prisilna, tako, da si bil sodno kaznovan, če si prostovoljno javno glasoval. Vendar je bila tista tajna volilna pravica tehnično tako urejena, da se je »tajnost« kar porazgubila. Volilec je stopil v volilni lokal, v katerem je zasedala volilna komisija neposredno za skrinjicami. Predsednik komisije je ugotovil istost volilca s podatki o volilcu v imeniku, izročil volilcu kroglico in ga napotil, naj jo spusti v poljubno skrinjico* potem, dočim je, moral vtakniti roko v odprtine vseh skrinjic. Kroglica je bila iz gume, češ, da se ne sme slišati njeno trklianje. Po »absolviranju« vseh odprtin je volilec pokazal komisiji odprto dlan in odšel. Že v trenotku, ko je volilec vtikal roko v odprtine, pred očmi komisije in predstavnikov »skrinjic«, je pa vsa komisija vedela, kam je vtolilec vtaknil roko tako, da je kroglico izpustil. Zakaj? Volilec je izvršil telesno vajo' izpustitve kroglice v navzočnosti vsaj 15 parov človeških oči in se je zavedal, da ga pri izvršitvi volilnega akta prav zelo srepo opazujejo. Opazujejo ne samo oči, temveč tudi preskušena ušesa. Volilni akt izpustitve kroglice je pa akt, ki se pokaže tudi pri popolnoma neživčnem človeku najmanj do komolca, ker se strese mišica na roki, ko volilec razčleni prste. Pri bolj nervoznih ljudeh, in prav vsak volilec je pri volilnem aktu pred očmi komisije vsaj malo nervozen, se pa strese cela roka ramena. Zato je tudi vsak volilec že pri izvršitvi volilnega akta najmanj slutil, da se bo verjetno izdal, kako hoče voliti, zato tudi noben volilec ni dal posebne resnosti na zajamčeno tajnost volitev, zato je izvršil volitev v zavesti nepristne tajnosti. Bivši volilni zakon je izvedel tajno volilno pravico tako, da ni bila tajna. Takega načina »tajnosti« volitev si torej ne moremo želeti, zato pa tudi ne moremo dati prav Večeslavu Vil-derju, ki je na zborovanju na Grubiš-nem polju zahteval uvedbo volilne pravice po določbah prejšnjega volilnega zakona. Umišljena tajnost po tradicionalnih določbah je tako splošno znana, da je pri zadnjih volitvah delegatov v Delavske zbornice akcijski odbor »plavih« volilcem s posebno okrožnico pretil, naj se ne zanašajo na »tajnost« volitev, čeprav se vršijo volitve v Delavske zbornice z listki. Za tajnost volilne pravice je namreč bistvena zavest volilca, da je pri izvršitvi volilnega akta neopazovan in da ni nobenega sredstva v samem načinu volitev, ki bi se dal obrniti na razkritje, kako je volil. Taka sredstva poznajo posebno dobro — fašisti, tudi naši. V Italiji so volitve tajne, z listki. Vendar so ovitki tako tenki, da se vidi skozi nje. In že ko odda volilec ovitek predsedniku, ve ta, kako je volilec volil. V Nemčiji so volitve tudi tajne, pismene, t. j. z listki. V Nemčiji izvrši volilec akt celo v posebni celici, neopazovan! Kljub temu vedo nacij-ske oblasti že zvečer natanko za vsakega volilca, kako je volil! Zato, ker se polagajo ovitki z glasovnico v vrstnem redu, kakor so glasovnice oddane, v škatlje, katerih obseg se tako natančno vjema z obsegom ovitka, da se vsak ovitek vleže natančno na prejšnjega in vodi komisija zapisnik volilcev, ki vsebuje imena in naslove vseh volilcev, v kakršnem vrstnem redu so ovitki v škatljah od spodaj navzgor. Treba je tej torej komisiji samo brati zapisnik od zadaj naprej in jemati ovitke iz škatlje, pa ima vsakega volilca pred seboj, kakor da bi oddal odprt ovitek in kakor da bi izvršil volilni akt neposredno v roke komisije. Zato mora naš bodoči volilni zakon vsebovati stvarna jamstva za tajnost volitev. Vsebovati mora tudi ostre kazni za kršitev tajnosti, ne s strani volilca, temveč s strani upravnih organov za volitve. Izključene morajo biti v bodočem volilnem zakonu določbe, ki omogočajo posredno razkritje oddanega glasu. Ker smo zemlja neenakih kulturnih in civiliza-toričnih razmer, mora bodoči volilni zakon računati s tem, da ni mogoče tajnosti izvesti za vse kraje enako. Kjer zna ljudstvo brati in pisati, naj bodo volitve celične, pismene, ovitki neprozorni, zapisniki kartotečni in abecedni. Vsak znak vrstnega reda volilca v zvezi z njegovim ovitkom mora biti onemogočen in kazniv. Kjer ljudstvo ne zna brati in pisati, naj se izvršijo volitve tako, da bo volilec oddal določen znak prav tako v celici in neopazovan, kakor če bi oddal napisan glas. Ako si izbere vsaka lista kak znak, ki ga bo tudi analfabet z lahkoto razlikoval od drugih znakov na enakem papirju, bo tudi ta analfabet znal izbrati izmed več listkov tistega, ki ga bo vtaknil v ovitek in oddal v zaboj, ne da bi ga bilo treba opazovati. Samo s kroglicami in skrinjicami ni treba več prihajati med ljudstvo, posebno ne, če bodo razpostavljene pred komisijo. To bi bilo nekaj tehničnih sredstev za tajnost volitev. Potrebna so pa poleg kazenskih predpisov tudi pravna sredstva, na pr. nemožnost premestitev državnih uradnikov po »potrebi službe« najmanj v dobi šest mesecev po potrjenih volitvah (dokler se ne izvojuje stalnost državnega nameščenstva), nedopustnost poseganja upravnih oblastev v sestavo v.olilnih komisij, disciplinska odgovornost eksekutive pred upravnim oblastvom, katerih odredbe naj eksekutiva izvršuje, in tvarnopravna odgovornost eksekutive pred rednimi sodišči za vsako najmanjšo škodo, prostost odstranjevanja agitacijskih letakov z javnih poslopij, prepoved »službenih razlag« programov kake liste itd. itd., skratka onemogočenje dandanes vsakdanjih pojavov volilnega delovanja. B. Traven, Bombai Prevaja Talpa I. Knjiga 2 strašno brezbrižen in se ni prav nič zmenil za izgubo časa. Oba sta imela tudi isti cilj: priti k mr. Shinejii v Ixtilxochitchautepec, da bi trgala pri njem bombaž za šest centavov za kilo. Nihče izmed nas pa ni vedel, kje leži lxtil... Postaja se je medtem tako izpraznila, ležala je tako samotna in zasanjana v tropični vročini, kakor leži pač samo postaja v centralni Ameriki deset minut po odhodu vlaka. Poštno vrečo, ki je obsegala petkrat več štirjaških palcev platna kakor pa štirjaškili palcev vsebine — četudi bi razložil vsa pisma in ovitke —, je odnesel neki moški, ki bi ga noben pameten človek ne smatral za poštnega uradnika. Tovorno blago: zaboj konzervnega mleka v deželi, ki v njej vse leto zeleni trava in ki bi lahko cel kontinent preskrbovala z mlekom dvoje posod gasolina, pet zvitkov bodljive žice, vreča sladkorja in dva zaboja bonbonov — vse to je brez gospodarja ležalo na žareči železniški ploščadi. Baraka, kjer sc prodajajo vozni listki in kjer se tehta prtljaga, je bila že zaklenjena z žabico. Mož, ki je izvrševal vse to uradno opravilo, ki bi bilo zanj na evropski železniški postaji potrebnih najmanj dvanajst dobro izv.ežbanih uradnikov, je postajo že zapustil, ko je bil poslednji vagon vlaka še na postaji. Celo stara pritlikava Indijanka se je že plazila domov skozi travo, ki je bila visoka kakor človek. Ta Indijanka je prihajala k vsakemu vl.aku z dvema steklenicama mrzle kave in s pogačo iz koruzne moke — to pogačo je imela zavito v časopisni papir, vse skupaj pa je nosila v torbi, spleteni iz bičja. Izmed vseh ljudi se je ona vselej naj-teni iz bičja. Izmed vseh ljudi se je vselej naj-nikoli ničesar prodala, je vendar prišla vsak dan k vlaku. Najbrže je že štiri tedne nosila zmeraj isto kavo k vlaku. To pa so gotovo vedeli tudi potniki. Sicer bi v tej vročini vsaj tu pa tam dali starki kaj zaslužiti. Toda ledena voda, ki jo v vlakih dele zastonj, je bila prevelik konkurent in proti njej se takale branjarija s kavo kar ni mogla razviti. A^ojih pet proletarskih sodrugov je dobrodušno sedlo na tla poleg barake. V senco. Ker pa je stalo sonce navpično nad nami kakor bi mu kdo z merilom določil mesto —, je bilo treba, kajpada, precej izvežbanosti, da si senco sploh našel. Čas jim je bil docela neznan pojem; in ker so vedeli, da sem tudi jaz namenjen tja, kamor so sami namenjeni, so mi mirno prepustili, da izvohanim pot. Šli bodo, kadar bom jaz šel, nič preje; in sledili bi mi, čeprav bi jih vodil v Peru8), trdno prepričani, da sem vendar namenjen v isti kraj kakor oni. Ko bi le vedel, kje leži Ixtil... V bližini postaje ni bilo videti nobene hiše. Mesto, ki je imelo tu postajo, je moralo biti skrito kje v grmičevju. Zato sem predlagal, da gremo najprej v mesto, kjer bomo gotovo našli koga, ki ve za pot. , Čez liro smo prišli v mesto. Tani' sta stali samo dve leseni baraki. V eni je stanoval postajni načelnik. Stopil sem vanjo in povprašal, kje leži Ixtil ... Ni vedel in mi je vljudno razložil, da tega imena ni še nikoli slišal. Druga »moderna« baraka je bila od prve oddaljena približno pet sto metrov. Tam je bila trgovina. Razen tega pa je bil v njej še poštni urad, nadalje salon za biljardiranje, gostilnica, točilnica za žganje in zastopstvo za vse mogoče reči in za vsa mogoča podjetja. Vprašal sem lastnika, toda tudi on ni poznal tega kraja in mi je dejal, da ga petdeset kilometrov naokrog prav gotovo ni, kajti tod okrog pozna vsako mesto in vsakega farmarja. 8) Peru — država v južni Ameriki. Grafično delavstvo javnosti! Ugotovitve grafitnega delavstva in vzroki izprtja! Kdo laže? Spor grafičnega delavstva s tiskarnami je nastal po krivdi Narodne tiskarne, in sicer zato, ker je Narodna tiskarna kršila lanski sporazum, ki je bil sklenjen z veliko težavo med grafičnimi delodajalci in delojemalci. Ta sporazum je imel točko, ki smo jo v prejšnji številki lahko dobesedno čitali v objavi Delavske zbornice, in ki je prepovedovala, da bi se podjetje pripravljalo kakorkoP proti grafičnemu delavstvu, odnosno da bi se podjetje kakorkoli pripravljalo na letošnji 1. julij, ko je potekla veljavnost lani sklenjene enoletne kolektivne pogodbe za delo v grafičnih podjetjih. Narodna tiskarna se je zlasti zadnje mesece intenzivno pripravljala. S tem je kršila sporazum in ker se sploh ni hotelo sklicati seje takozvane Vrhovne komisije, da bi se podjetje pripravljalo kakorkoli, razčistilo in proti podjetju ravnalo v smislu dogovora, je sledilo vse ostalo in je danes zaradi tega na stotine delavcev in delavk na ulici. Narodna tiskarna se seveda brani. Tudi nedeljsko »Jutro« vnovič trdi, da so obtožbe neresnične. Javnost se sedaj upravičeno vprašuje, kdo laže. Pribili bomo le nekaj dejstev, pa bo takoj jasno, kdo laže. Ko je 30. junija t. 1. Narodna tiskarna zaprla vrata svojega obrata in vrgla s tem vse osobje na cesto, so prišli pred Narodno tiskarno tudi nekateri funkcionarji. In tedaj je prišlo do nekakega besednega spopada med šefom naprednih listov 'g. Virantom in tajnikom grafične organizacije J. Štrukljem. Zgodilo se je to v trenutku, ko je g. Virant kril odhod stavkolomcev iz Narodne tiskarne, ki so se v avtomobilu ministra Kramarja vozili z dvorišča, ko so končali delo pri takratni nedeljski številki »Jutra«. JVSed drugim je tajnik J. Štrukelj očital, da je Narodna tiskarna kršila sporazum in imela stavkokaze v pripravljenosti. G. Virant je tedaj odgovoril: »Res je, vendar Vse dnevno časopisje objavlja stalno vesti o stavkah po vsej naši državi. Tudi v časopisju, ki izhaja v Dravski banovini, naletimo skoro vsak dan na poročila, da je izbruhnila stavka zdaj v tem, zdaj v drugem industrijskem obratu. Pomembna in prav posebno poučna je bila nedavna stavka jeseniškega delavstva, zaposlenega v obra- j tih Kranjske industrijske družbe na našem Gorenjskem, ker je nudila dokaz o veliki kulturni stopnji proletariata. Zakaj to delavstvo je, kakor vse ostalo, ki je sprejelo v zadnjem času borbo za obstanek, pokazalo, da je moralno na višku in da med njim ni bilo stavkokazov. Zelo značilna je tudi stavka slovenskega grafičnega delavstva, ki je gotovo najpomembnejša med vsemi dosedanjimi stavkami. »Delavska Politika« Doroča v svoji 61. številki o nekem bivšem članu grafične organizacije, ki se je zgolj iz najnizkotnejše sebičnosti in samo iz razloga, da ne bi bil kakorkoli prikrajšan, polaščal zmerom naj-nesramnejših in najzavrženejših sredstev, da je zadoščal svojemu duševnemu, vse prej ko dostojnemu ali vsaj za najbolj pasivnega organiziranega delavca primernemu nazoru. In baš ta mož je hotel biti vedno voditelj dela grafičnega delavstva v Sloveniji, čeprav je bilo vse njegovo Početje neprestano razdiralno. Da, Razdiralno je bilo delo tega bivšega člana grafične organizacije, ker mu je tnanjkalo potrebne izobrazbe in ker s*a v njem zmerom prevladovala go- samo do 1. junija, potem smo pa vse opustili.« Sporazum je bil lani sklenjen septembra in je veljal do 30. junija t. 1. Od tedaj pa do 30. junija je bilo v smislu sporazuma prepovedano, da bi se kako podjetje pripravljalo za 1. julij letošnjega leta. Gospod Virant je priznal ponoči 30. junija, da je Narodna tiskarna imela do 1. junija pripravljene stavkokaze. Izjava g. Viranta je bila izrečena vpričo več ljudi. Sicer pa smo popolnoma prepričani, da je g. Virant ne bo zanikal. Torej prvi dokaz,, da je Narodna tiskarna lanski sporazum kršila, ko ji še nihče ni ničesar hotel. Pred dobrim tednom je predsednik grafične organizacije D. Kosem slučajno srečal g. Stanka Viranta. Med razgovorom je g. Virant vnovič poudaril, da je imela Narodna tiskarna pripravljen kader za slučaj stavke le do 1. junija, tedaj pa ga je bila razpustila. Torej drugi dokaz, da je Narodna tiskarna prelomila lanski sporazum. In kdo kdaj laže, naj pove nekaj izvlečkov iz zapisnikov sej takozvane Vrhovne komisije Tarifne vzajemnosti, to je odbora, ki je sestavljen paritetno — trije delodajalci in trije delojemalci — in ki ureja vse zadeve v grafični stroki. Dne 9. aprila 1934 je bila sklicana izredna seja te Vrhovne komisije, da razpravlja o nečuvenih dogodkih, ki jih je malo pred tem ugotovilo delavstvo v Narodni tiskarni. Narodna tiskarna je namreč takrat poučevala v svojem obratu tajno, kadar ni bilo delavstva v podjetju, tri uslužbence iz vrst »Jutrovega« uradništva na stavnih strojih, da bi mogli služiti podjetju v tarifnem sporu z grafičnim delavstvom. Delavstvo je postopanje Narodne tiskarne, ki je bilo prav edinstveno, neizpodbitno ugotovilo in zahtevalo zadoščenja. Iz zapisnika te seje posnamemo to-le: »Predsednik Hrovatin (delodajalski zastopnik); Otvarjam sejo, ki je bila sklicana na Vašo -željo (na željo delojemalcev namreč) z ozirom na dogodke v Narodni tiskarni. G. dr. Brezigarja ni v Ljubljani ter sem 'prosil, da se mu brzojavi. Ravnatelj Jezeršek je izjavil, da o stvari ni informiran. G. dir. Pe-stotnik ne ve ničesar o zadevi. Prosim za pojasnilo, kako je.« Na tej seji je torej delodajalski zastopnik, ki je bil obenem predsednik Vrhovne komisije, izjavil, da ravnatelj Jezeršek o dogodkih v tiskarni ne ve ničesar. Povedal je, da mu je tako rekel ravnatelj sam. Pozneje se je na sejah istega foruma ugotovilo, da je bil ravnatelj Jezeršek o vsem točno poučen. Vprašamo: Kdo laže?! Dne 16. aprila 1934 je bila ponovna seja Vrhovne komisije. Iz zapisnika te seje posnamemo: »Predsednik Hrovatin: Otvarjam sejo, (ki sem jo sklical na Vašo zahtevo, dasi se situacija za ipar dni ne bi spremenila, ker (pričakujem odgovora iz Narodne. Ne bi 'rad, da bi zaključevaili, ■preden nismo z obeh strani informirani. Potrebno je, da tudi Narodna precizno odgovori. V soboto sem sicer dobil g. dr. Brezigarja, ki je bil o stvari že od tiskarne informiran, ,pa je zanikal obtožbe, češ, da ne odgovarjajo. V nedeljo je moral zopet odpotovati in se vrne v sredo ali četrtek. Zato sem mnenja, da bi se vršila seja šele takrat. Kakšno stališče naj zavzamemo?« Na tej seji je torej predsednik in delodajalski zastopnik M. Hrovatin izjavil, da je dr. Brezigar zanikal obtožbe, ki so jih zaradi Narodne tiskarne, da je namreč izučevala tajno stavkokaze, navedli delavski zastopniki. Pozneje se je ugotovilo, da je vso zadevo dr. Brezigar sploh aranžiral. Vprašamo vnovič: Kdo je lagal takrat in kdo laže danes?! Nekateri gospodje so namreč mislili takrat, da delavstvo o početju Narodne tiskarne nima sploh nobenih dokazov, pa so se hoteli izmazati z lažjo iz situacije. Pozneje, ko so bili doprinešeni dokazi in ko se je zlasti zvedelo, da so bili dogodki v Narodni tiskarni celo z okna sosedne stavbe fotografirani, so go- SCako se delavstvo bori? la sebičnost in grdi materializem. Njegovo poslednje delo, ki je pravilno okrcano v članku »Delavske Politike« pod naslovom »Mož v ogledalu«, dokazuje, kako izobražen je ta bivši član grafične organizacije, ki je postal zdaj faktor v podjetju, čigar dolžnost je, da ne le skrbi za slovenski tisk in ga pospešuje, ampak da s svojimi vodilnimi močmi tudi vzgojno vpliva zlasti na mladino, ki mu jo starši izročajo nepokvarjeno v vežbanje. Kakor že rečenor Delo prizadetega stavkolomca je bilo razdiralno, a razdiralno zavoljo tega, ker se ni nikdar zavedal dolžnosti delavsko zavednega človeka in ni pojmoval nobenih načel o skupnosti in povezanosti vsega proletariata z organizacijsko disciplino. Štirje tedni so minili, odkar je pr- vi grafičar na pritisk podjetnikov stopil v borbo. In od takrat pa do danes nimamo novih primerov izdajstva. To dokazuje, da je grafično delavstvo zavedno in organizatorično sposobno voditi borbo, ki mu jo je bil vsilil kapital. In to visoko zavednost, ta poudarek skupnosti visoko cenijo in pohvalno odobravajo široke plasti celokupnega proletariata. Zato je potrebno, da to dejstvo poudarimo in to edino možnost, ki je dana slehernemu delavcu — da izkaže namreč svojo poštenost in uveljavi svoj značaj tudi kot sredstvo v borbi za svoje doslej priborjene dobrine — prikažemo vsakomur, kdor bi iz razloga, ker se je med toliki grafičarji spozabil eden in grešil zoper dolžno vzajemnost skupnosti, sumil o str- njenosti grafičnega delavstva in proletariata sploh. Kako zavedno je delavstvo v celoti, naj bo za zgled stavkajoče delavstvo v Zagrebu. Zagrebške »Novosti« prinašajo v 112. številki zani-miv pogovor tamkajšnjega stavkujo-čega delavstva z listovim urednikom. Iz pogovora, natisnjenega pod naslovom: »Sad, kad ne radimo, barem smo siti«, posnemamo to-le: »Poročali smo, da je v zagrebški papirnici nastal pokret. V tem po-kretu je 263 delavcev in delavk. Zanimiva je statistika o rodbinskem stanju tega delavstva. Od 263 oseb, katere se nahajajo v pokretu, ima štirideset družin po enega otroka, sedemnajst družin po dva otroka, dvajset družin po tri otroke in dve družini po več otrok. Delavstvo si je na dvorišču nekega gostilniškega podjetja omislilo skupno kuhinjo. ________ — Kako Vam je kaj? — je vprašal sotrudnik spredaj navedenega dnevnika stavkujoče delavstvo in njega obitelji. — Zdaj nam je popolnoma dobro, saj smo vsak dan po enkrat dobro nasičeni. — Pa kako se hranite in kaj dobivate? — Kuhamo sami, kakor vidite. Danes smo si skuhali golaž. Vsakdo dobi svoj delež, in sicer liter golaža in kilogram kruha. — A to je vendar premalo! — Ni premalo! — je odgovarjalo složno vse. — Takšen delež dobi sleherna oseba. spodje odnehali in krinke so padle. Tudi krivci sami so dejanje priznali in priznali tudi, kdo jih je najel. Sedaj, ko smo ugotovili, kdo je lagal lani in kdo laže danes, poglejmo še, kako je početje Narodne tiskarne obsodila Vrhovna komisija soglasno, torej tudi z glasovi delodajalskih zastopnikov. To nam pokaže sklep, ki ga je Vrhovna komisija sklenila in dostavila tudi Narodni tiskarni, Sklep glasi v prvi točki: »1. Vrhovna komisija Tarifne vzajemnosti ugotavlja, da postopanje Narodne tiskarne z izuča . Prvo delavsko kolesarsko društva na vr+ i,J pr'redi dne 11. avgusta 1935 veliko . no veselico v gostilni Kren na Pobrežju, 12 NAŠIH KRAJEV Ljubljana Težnje in zahteve mestnih doliodar-stvenih nameščencev. Z ozirom' na notico, priobčeno v Vašem' listu z dne 31. 7. t. L, tretji strani, v rubriki »Iz naših krajev«, št. 60, pod naslovom »Težnje in zahteve mestnih dohodarstvenih nameščencev« blagovolite v prihodnji Vaši številki priobčiti naslednji popravek: Ni res, da Zveza tnagi- stratnih organizacij ni pokazala pravega razumevanja za težnje dohodarstvenih nameščencev in da si morajo sami s svojo močjo braniti svoje interese. Nasprotno je res, da je Zveza magistratnih organizacij vedno in povsod zagovarjala težnje dohodarstvenih nameščencev, katere so iznašali v Zvezi in tako tudi vse te zahteve še 5. junija t. 1. vnesla v spomenico »Zveze občinskih nameščencev za Dravsko banovino«, katere je ta predložila banski upravi in predsedstvu mestne občine ljubljanske gle- de uporeditve uredbe. Vsled tega ni potrebno, da bi morali dohodarstveni uslužbenci braniti sami svoje interese. Zveza magistratnih organizacij dejansko ni imela lansko leto občnega zbora, ker je odbor, v katerem so tudi zastopniki dohodarstveni uslužbenci zato glasovali. Vse to pa ne škoduje magistratnim nameščencem, ker Zveza z največjim samozatajevanjem in altruizmom, solidarnostjo in kolegijalnostjo zastopa koristi svojih članov, medtem ko dohodarstveni nameščenci pod svojim sedanjim predsednikom hodijo v najvažnejšem trenotku na samosvoja pota, ko se odločuje usoda občinskih nameščencev za dolgo dobo. Zato se ne more trditi, da je tak predsednik vzor predsednika. — Zveza organizacij mestnih uslužbencev v Ljubljani. — (Podpisa nečitljiva.) Maribor Proslava 10 letnice železničarske godbe Glasbenega društva ieleznliklh delavcev In usluibencev v Mariboru da S|cer brez vstopnine. — Vljudno prosimo, i lit Se .vsa kulturna društva udeleže te ve-e Prireditve. — Odbor. se je vršila ‘v soboto, dne , 3. in v nedeljo, dne 4. t. m. ob veliki udeležbi delavstva in prijateljev godbe, ki so prišli na prireditev brez kakšnih posebnih vabil, kar je gotovo najboljši dokaz, kakšne izredne simpatije uživa društvo v vsej naši javnosti. V soboto zvečer je koncertirala godba pod taktirko svojega kapelnika g. Schon-herrja, na vrtu Gambrinove restavracije, sodeloval pa je pevski odsek pekovskih pomočnikov. Poslušalci so bili s prireditvijo izredno zadovoljni, saj je nudila mestoma res umetniški užitek. Pohvaliti moramo pa ne samo godbe, ampak tudi pevce, ki so, s svojim pevovodjem g. Cibicem, navdušili-poslušalce. Glavna prireditev pa se je vršila v nedeljo popoldne na vrtu pri Anderlu v Radvanju. Udeležila se je je tudi godba »Zarja« iz Šoštanja s svojim kapelnikom g. Mazijem, ki je prispela v Maribor že v dopoldanskih urah. Ob pol 3. uri je godba odkorakala proti Frankopanovi cesti, svirajoč koračnice, kjer jo je pred svojim1 društvenim lokalom pričakovala godba Glasbenega društva železniških delavcev. Po odsviranju pozdravnih komadov sta obe godbi odšli na slavnostni prostor. Proti 5. uri popoldne so se zgrnile na slavnostnem prostoru velike ljudske množice. Po odsviranju prvih komadov, ki sta jih izmenoma igrali mariborska in pa šoštanj-ska godba, je spregovoril zbrani množici Vsem organizacijskim in obratnim zaupnikom v vednost! V nedeljo, dne 11. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne se vrši v Delavski zbornici zelo važen zaupniški plenum. Dolžnost vsakega zaupnika je, da se tega plenuma točno in zanesljivo udeleži. Krajevni Medstrokovni Odbor. Živahno vrvenje na prireditvi »Mariborski teden«. Letošnja prireditev »Mariborski teden« je privabila mnogo gostov v Maribor. Posetniki prireditve se zlasti zanimajo za razstavo, ki je letos že mnogo bolje urejena kakor prejšnja leta. Poleg raznih športnih prireditev je v veliki meri preskrbljeno tudi za zabavo, mogoče celo nekoliko preveč, kar zlasti občutijo vsi v bližini razstave stanujoči prebivalci. Avtomobilska nesreča. Na cesti v bližini gostilne Pesek v Radvanju se je preteklo nedeljo, dne 4. avgusta okoli 5. ure popoldne zgodila avtomobilska nesreča. Nek šofer tovornega avtomobila iz Šoštanja je na ovinku izgubil oblast nad volanom, ker se je zlomilo pero, je zavozil v jarek ceste, kjer je avto zgrabil zakonca Franca in Ljudmilo Nedeljko iz Radvanja in ju podrl na tla. 28 letni tkalec Franc Nedeljko ima zlomljeno levo nogb in je razen tega zadobil nekaj manjših poškodb po telesu, njegovi ženi pa je avto raztrgal obleko in ji na hrbtu neznatno odrgnil kožo, prestala pa je seveda mnogo strahu. Ponesrečenega Nedeljka je rešilni avto prepeljal v bolnico. Tovorni avtomobil je po nesreči z leve strani ceste vrglo na desno stran ceste, kjer je vozilo odrgnilo oporni zid, nato pa je zopet krenilo poševno preko ceste na levo stran in se je okoli 40 metrov od kraja nesreče s sprednjim delom prevrnilo v obcestni jarek. Avto je poškodovan. Šoferju in njegovemu spremljevalcu se ni zgodilo ničesar. Odredba Mestnega poglavarstva. — Na podlagi razpisa banske uprave v Ljubljani, je mestno načelstvo izdalo naslednjo odredbo: 1. Za zavijanje in vkladanje živil v obče se sme za bodoče brezizjemno rabiti samo bel, čist, nepopisan in netiskan papir, oziroma take papirnate vreče. — 2. Pri uporabi papirnatih vreč je prepovedano v iste pihati. 3. Droži in kvas je dovoljeno po določbi člena 210 Pravilnika k živilskemu zakonu zavijati edinole v pergamentni papir. 4. Onim trgovcem in prodajalcem živil, ki imajo morda še zaloge barvanega omotnega papirja in takih vreč, dovoljujem rok 14 dni za nabavo predpisanega zavijalnega papirja m vreč. 5. Kdor se pregreši zoper določila zgorajsnjega razglasa se kaznuje po predpisih ss 22 m 23 zakona o nadzorstvu nad živih, oziroma s zakona o.notranji upravi. 6. I a razglas stopi v veljavo z dnem razglasitve. Tudi za čiščenje strojev mora plačat! tovarna. Na številna vprašanja iz tekstilne tovarne Zelenka & Co„ last g. Šonskyja, odgovarjamo prizadetim delavcem in delav- predsednik društva s. Gajšek, ki je pozdravil vse navzoče in goste ter želel dobrodošlico. Za njim pa je povzel besedo s. Eržen, ki je orisal postanek in delovanje društva v preteklih desetih letih. Omenil je žrtve, ki so bile potrebne pri ustanovitvi društva in godbe, ki je bila tedaj prva delavska godba v povojnih letih v Mariboru. Komaj ustanovljena godba je bila takoj trn v peti številnim nasprotnikom, ki so vodili najostrejšo kampanjo proti društvu in ko to ni pomagalo, tudi proti vsakemu posameznemu godbeniku, ki so ga lahko dosegli. Ni mogoče popisati preganjanj in šikan, ki so jih prenašali godbeniki. Mnogo jih je bilo premeščenih v najrazličnejše kraje. Kljub vsemu pa nasprotniki godbe niso mogli uničiti. Mnogo zaslug pri temi ima tudi kapelnik g. Schonherr, ki se je izkazal kot resnično značajen mož, ki je vse svoje bogato znanje in prosti čas posvetil godbi. V bodočih desetih letih bo društvo vršilo dalje svojo kulturno misijo, delavske povorke se bodo vile skozi mesta in vasi, na čelu pa bo korakala naša godba in svirala našo himno: Mogočno Prapor naš vihra nad nami! — Po sklepnih besedah je govornik nazdravil še kapelniku g. Schonherrju, kateremu je društvo poklonilo umetniško izdelano spominsko diplomo. — Po oficijelnem delu se je razvila živahna zabava, ob sviranju obeh godb, ki je trajala do okoli 10. ure zvečer, nakar so se množice pričele razhajati. t kam: Podjetje mora plačati ob sebi umljivo vsako delo, torej tudi za čiščenje strojev, katero ste opravljali ob sobotah popoldne že po izvršenem šihtu. Ker ste vršili to delo po 8 urah, je bila delovna ura pri čiščenju strojev nadura in morate radi tega dobiti plačano temeljno mezdo in še 50% povišek. Če ste imeli urno mezdo Din 3.—, morate dobiti od g. Šonskyja za vsako naduro pri čiščenju strojev Din 4.50. Zahtevate lahko to mezdo za tri leta nazaj in tudi 5% zamudne obresti od vsakega tedna naprej. Pazite, da boste število ur točno izračunali in kontrolirali prejeti znesek, če ste dovolj prejeli. Na noben način pa v tovarni nikdar ničesar ne podpisujte. To velja tudi za vse druge obrate. Podjetnik mora delavcu plačati mezdo po zakonu in vam ni treba nikoli ničesar podpisovati. Naj vam pravijo karkoli, kljub temu nikdar ničesar ne podpisujte v tovarni. — Ravno tako mora tovarna plačati celo mezdo v tednu pred božičem, ko vas je izstavila od dela. Takrat niste delali po krivdi podjetnika in morate zato dobiti plačano mezdo s 5% obrestmi od 1. januarja naprej. Ni treba posebej povdar-jati, da mora tudi g. Šonsky plačevati delavcem mezdo vsaj za en teden v času bolezni. Podrobnejše informacije dobite pri strokovni organizaciji, podružnici Splošne delavske strokovne zveze. Predobjava Opozarjamo vse sodružice in sodruge na Delavski kolesarski dan, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. avgusta t. I. v Studencih. Spored: Ob pol 14. uri medklubska dirka (start_ in cilj pri gostilni »Bela zastava«). Ob^lS. uri povorka od društvenega lokala Majhenič do gostilne »Bela zastava«. Ob pol 16. uri ljudska veselica »Pri beli zastavi«. — Za povorko se zbirajo kolesarji in pešci ob pol 15. uri pri gostilni Majhenič. Vstopnine ni! Vsi so dobrodošli! Naj nihče ne manjka! Odbor. Celje Komasacija mestne in okoliške občine bo po vesteh zadnjih dni v najkrajšem času izvršena. Po teh vesteh se priključi mestni občini cela okoliška občina, tudi s svojimi najoddaljnejšimi naselji. Za izrazito kmetska naselja bo stvar najbrže nekoliko nerodna, vendar bo pa praksa najboljše ipokazala, če bo treba vendarle nekatere take predele izločiti in jih priključiti kmečkim občinam v okolišu. Govori se tudi že o osebi komisarja, ki bo imenovan v komasirani občini, in ho imel nalogo, izvesti komasacijo ter pripraviti volitve v občinski svet. — Celjska občina bo s tern vendarle prešla enkrat iz pretesnega objema v svobodnejši razmah. Zlezli bomo tudi iz malih političnih razmer, ki so bile do sedaj za Celje tako tipične, kajti one skupine, ki se bodo hotele v povečani občini uveljaviti, .bodo morale na mnogo širšem polju razmahniti isvoje delo. Čim manjši je kraj, tem .bolj uspeva intrigantstvo, zato se bodo prebivalci tudi s te strani odahnili. Uspelo predavanje s. dr. Reismana, ki se je vršilo v nedeljo, 4. t. m. v nabito polni dvorani restavracije »Zeleni travnik«, je pokazalo velik interes tukajšnjega delavstva za javna socijalna vprašanja. Predavanje je otvoril in vodil naš stari znanec s. Plankar, ki je uvodoma povdaril važnost poznanja socijalne zakonodaje, predvsem obrtnega zakona, katerega določbe poslodavci, če le morejo, sabotirajo, zlasti pa rudarska in topil-niška podjetja. Dr. Reisman si je takoj spočetka s svojim temperamentnim nastopom osvojil srca poslušalcev in je na tri in pol ure trajajočem predavanju neusmiljeno bičal krivično postopanje z delavstvom, zlasti pa ožigosal izrabljanje brezposelnih in mladostnih delavcev za zniževanje že itak bornih plač. S podkrepljenim glasom je opozoril delavstvo, da so tega postopka krivi predvsem nezavednost in brezbrižnost delavcev samih, kajti le tako je mogoče, da se že leta in leta obstoječa socijalna zakonodaja ne izvaja. — Primerjal je naše razmere z razmerami v Cehoslovaški republiki in dokazal, da je treba budno paziti na izvrševanje socijalnega zakonodavstva. Tipičen je primer, katerega je navedel dr. Reismaji, ko je komstatiral, da ima ČSR že uvedene plačane dopuste tudi za delavce, pri nas pa poznamo kvečjemu kazenske dopuste. Žalostno je, da si moramo razne predpise socijalne zakonodaje priboriti šele v dolgotrajnih pravdah pred sodiščem. Po zaključku njegovega poučnega predavanja se je vsula k njemu cela množica delavcev in delavk po razne nasvete in informacije, med tem so pa zaupniki, podkrepljeni po predavateljevih naukih, kako se je treba boriti proti nezavednosti, nabrali za »Delavsko Politiko« 53 novih naročnikov. To kaže na izredno dober obisk predavanja, saj je »Delavska Politika« v Celju že itak dobro razširjena. Ker so bili na predavanju navzoči povečini delavci iz Cinkarne, so naprosili zaupniki iz VVestnove tovarne predavatelja, da priredi za delavstvo te tovarne še eno posebno predavanje, kar jim je predavatelj tudi obljubil. Predavanje samo na sebi je dokaz, da konstruktivnih sil celjskega delavskega pokreta tudi najrafinira-nejše rovarjenje raznih agentov ne bo oslabilo. Stara parola celjskega delavstva: »Enotnost nad vse« je v vsej povojni dobi zmagovala in bo tudi v bodoče zdrobila vse napore, ki bi hoteli tej enotnosti škodovati. Trbovlje Kdo je gospodar TPD? V trgovski register okrožnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani je vpisala Trboveljska premogo-kopna družba kot novega člana upravnega sveta g. Henryja Laporte, inž. v Parizu. Izbrisani pa so bili upravni svetniki: Paul Vernet in Bisteghi Rudolf, Bellak Julij, grol Reneville Henry, seve vsi inozemci. Zaposlenje v mesecu avgustu. Lansko leto v avgustu so delali rudarji 16 delavnikov, letos pa samo 13 dni. Povprečje bo gotovo večje, samo da se lahko delovni dnevi skrčijo ali pa podaljšajo po- mili volji ali potrebi naročil. Nikdo pa ne vpraša rudarja, kako naj .preživi družino 15 dni z zaslužkom samo šestih dni. Vse občinske uprave in sreska načelstva so v skrbeh, kako preživljati brezposelne in delno zaposlene rudarje in njihove diružine. Milijoni, ki jih je T. P. D. razdelila med lastnike rudnikov T. P. D., bi bili gotovo pravičnejše razdeljeni, če bi jih prejele občine z rudniškimi okoliši za prehrano Obnemoglih in izčrpanih rudarjev. Sedaj pa je ravno narobe: Občinski oskrbi so prepuščeni brezposelni in izčrpani rudarji in njihovi svojci, milijone pa prejmejo siti in bogati delhičarji T. P. D. in še inozemci povrh. Kapitalistično gospodarstvo rodi povsod enaike sadove in posledice, zato je že čas, da se ga človeštvo otrese. Hrastniškim delavcem. Slišali smo, da se nekateri brastniški delavci jezijo, ker pišemo čez trboveljske steničarje. Sodružno Vas vprašamo: Ali se strinjate s tem, da trboveljski steničarji nesramno blatijo požrtvovalne delavske zaupnike, ne samo po revirjih, ampak povsod kamor njihova uimazana demagogija sega? Ali se strinjate is tem, da trboveljski steničarji denuncirajo Zvezo rudarjev Jugoslavije oblastim? Ali se strinjate s tem, da tukajšnji steničarji vedno nastopajo s svojo listo, kadar je treba enotno1 nastopiti proti kapitalu in fašizmu? Ali se strinjate s tem, .da steničamji pišejo anonimna pisma ženam naših sodrugov, kjer jih nesramno blatijo in denuncirajo, da so varane v ljubezni? Ali se strinjate s tem, da trboveljski steničarji raznašajo vesti, da ie naš požrtvovalni načelnik II. skupine s. Pliberšek Franc bil podkupljen od T. P. D. in da je radi njegovega pričanra v Celju izgubil nek delavec tožbo? AH se strinjate s tem, da trboveljski steničarji širijo sto laži z namenom, da oblatijo vse marksistične socialistične delavce? Mi smo trdilo uverjena, da se hrastnišiki sodrugi s tem ne strinjajo in vemo, da takšno podlo delo trboveljskih steničarjev tudi brastniški sodrugi obsojajo. — Družnost! Zagorje ob Savi Tudi za »Delavsko Politiko«. Zadnje poročilo o uspehu predavanja Zveze rudarjev o delavski zaščiti in organizacijah, je treba spopolniti še s tem, da smo se temeljito po-razgovorili tudi o prepotrebnem orožju v dete vskem boju za socijalne pravice. To orožje, ki je edino zanesljivo in poleg temeljitih strokovnih organizacij uspešno, je le naš časopis, »Delavska Politika«. Izkazalo se je, da je sicer v Zagorju že lepo število naročnikov »Delavske Politike«, a vkljub teinu se ie priglasilo še mnogo novih, a vsi navzoči so enodušno izjavili, da bodo vnaprej agitirali med sodrugi za daljne naročnike. Poleg tega bodo naši sodrugi odločno zahtevali, da visijo tudi po vseli javnih lokalih, brivnicah in gostilnah, naši listi, »Delavska Politika« in da jo bodo naročali vsi oni, ki imajo od delavstva hasek, zlasti trgovci. Ruše Vse naročnike »Delavske Politike« v Rušah nujno opozarjamo, da poravnajo even-tuelne zaostanke na naročnini pri poverjenikih, ker zastojnkarji silno škodujejo listu in otežkočujejo delo upravi, kakor tudi inka-santom. Poverjenik. Za ustanovitev Socijalistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Minulo nedeljo se je vršila konferenca za Slovenjgradec in okolico, ki je prav lepo uspela. Zastopani so bili v lepem številu zaupniki iz Slovenjgradca, Sv. Martina, Mislinja, Podgorja, Uegena, Bukovške vasi itd. Konferenco je otvoril in vodil s. Kranjc Franc iz Mislinja, ki je uvodoma obrazložil pomen te konference in nato podal besedo s. Jelenu. Govornik je v daljšem govoru obrazložil politični položaj in akcijski program, ki ga je postavila celjska konferenca za osnovanje samostojne politične stranke Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Z odobravanjem je konferenca sprejela na znanje referentova izvajanja in sklep celjske konference. Izvoljen je bil nadalje tudi pripravljalni odbor, v katerem so zastopani vsi kraji slovenjgraške okolice, ki mu načeluje s. Kranjc. Priglasilo se je tudi več naročnikov za »Delavsko Politiko« in »Ljudski glas«. Predsednik s. Kranjc je še pozval vse navzoče, da gredo na delo in da zlasti širijo naš delavski tisk ter je zaključil konferenco. O namišljenih delavskih »prijateljih Sl Slovenski klerikalizem, s »Slovencem« in »Domoljubom« na čelu, se čuti ikakor da bi bil že v sedlu. Začel je mlatiti okrog sebe in igrati vlogo onega, ki je bil »povišan«. Vendar bi se marsikdo čudil, zakaj ne mlati po svojih prejšnjih tlačiteljih? Zakaj ne mlati po onih, ki so ga preganjali, ki so mu jemali dolga leta svobodo, ki so njega voditelje in voditeljice zapirali in internirali, ki so mu razpustili kulturna društva, ki so potvarjali mnenje njegovih volilcev, ki so s silo orožja spreminjali volilne rezultate v »Slovenčevih« domenah sebi v prid, onim, ki so dan za dnem pisali v svojih listih, da »Slovenčevcev« ni več in ne bo nikdar več? Ne, te ljudi ipušča pri miru, ni mu jih mar. Še več, prav bratsko, roko v roki, bije »Slovenec« složno iboj z njihovim generalštabom proti organizaciji stavcev, in njegovi posvečeni vesti ni prav nič tesno, če je v isti bojna liniji z onimi, ki jih je še nedavno kar naprej psoval in zmerjal s framazoni in podobno. Mi se pa temu ne čudimo. Eni in drugi so kapitalistični priganjači. Zaradi tega imajo pač skupnega sovražnika, to je proletariat in njemu velja skupni boj. Pa še nekaj drugega je. Klerikalizem ne smatra one druge, nacionalne smeri kapitalizma in meščanstva, ki je bila prej na krmiilu pri nas, za nevarno. Kaj dobro je videl, kako se je ta vsedržavna skupina z vsemi mogočnimi »fiihrerji« čez noč udinjali drugemu »fiihrer-iu«, ki je prišel na krmilo in videl je tudi, kako se je ta vsemogočna skupina potem razblinila v nič in iskala zavetja pri vladi, ki je »Sl.« ljuba, ko je tudi drugi »fiihrer« zgorel kakor slama in se izgubili liki dimu v nič. Takih ljudi se »Slovenec« ne boji, ker mu niso nevarni. Vidi pa svobodno, marksistično delavstvo, kaiko je kljub vsemu preganjanju, ki ga je trpelo v zadnjih dobah ne samo štiri leta kakor klerikalci, nego šest let in ki ga trpi še dalje, ostalo močno, ne samo močno, vedno močnejše in kako ga ni noben puh, noben vetrič niti nobena burja omajala ali oslabila. Ta sovražnik je »Slovencu« na poti in ta se mu vidi nevaren. Zaradi tega koncentričen napad na delavstvo. predvsem na marksistično delavstvo. Ne sicer kakor odkrit sovražnik iz Kdo je pravzaprav demagog in hujskal! »Slovenec« je v svoji nedeljski številki z dne 28. julija t. I. pod rubriko »Delavski vestnik« razpisal na dolgo in široko o demagogih in hujskačih ter je prišel pri tem do zaključka, da so to marksisti. Sedaj si pa mi dovoljujemo vljudno zaprositi »Slovenca«, da nam v prihodnji nedeljski številki pod istim1 naslovom odgovori, kako bi označili take-le primere. Pri nekem večjem rudniku je n. pr. ravnatelj, ki ima čisto »Slovenčevo« ideologijo. Ta ravnatelj pa ne pusti, da bi prišle do njegovih ušes pritožbe izgaranega rudarja, družinskega očeta, ki se ga po nedolžnem preganja. In zopet dalje: Nek gospod, ki ima pridevek inženjer, zasleduje nekega delavca kot psa, čeprav le-ta ni ničesar drugega zagrešil, kakor da se je pravilno pritožil zoper krivice, ki se mu gode. Zopet nad drugimi se krega, zakaj več ne producirajo, jili loči pri zaslužku, pusti, da se v rudniku kršijo zakonski predpisi, kliče delavce na raport z izjavo, češ. sedaj vas poznamo, kakšen element ste, mi si vas bomo zapomnili, prestavlja ljudi za kazen iz enega dela na drugo in to samo lačne, po večini družinske očete rudarje. Na to bi želeli, da nam gg. okrog »Slovenca« odgovore. Če Pa ne bodo tega storili, jim pa mi že kar naprej povemo, da naj v bodoče samo na te.i strani iščejo hujskače. Sirite naš list! obraza v obraz, ne — rajši: z namigavanji, z zvitimi vpraševanji, skratka, s pobožnja-škim jezuiitizmom izza hrbta, kakor da bi ga bilo česa sram. Prvi namen je že dosegel. »Svobode«, delavske kulturne zveze ni več — razpuščena je bila tedai, ko so bile kulturne zveze »Slovenčeve« smeri obnovljene. Zdaj spet zavija in namiguje. Delavsko-lobrambni boji so mu na poti. Ni mu všeč, če se delavci branijo pred kapitalisti, ni mu všeč, če delavci, ko ne morejo več dalje prenašati kapitalističnega nasilja in samo-hotnosti, posežejo po svojem zadnjem orožju — po stavki. Tudi o krvi ,piše »Slovenec« in o revolucijah. Mar mu je žal, da ni zdaj spet nove Zaloške ceste, ki si jo je »Slovenec« za večne čase ikot simbol svoje ljubezni do bližnjega lahko vtaknil za klobuk? Mar mu je žal, da ni mogel s svojimi zvestimi vred ■prav tako »obračunati« z marksisti, kakor so to napravili njegovi prijatelji in varovanci v Avstriji in Španiji? Mar mu je hudo, da svojega delavskega prijateljstva in svoje krščanske ljubezni ne more javno pred vsem svetom dokumentirati s krvjo proletarcev? Kar tako dalje. Delavci spregledujejo. Mnogi so že spregledali in ne zadnji oni, ki se sicer štejejo za krščanske, ki pa krščanstvo chugače razumevajo kakor »Slovenec« in ki jih »Slovenec« prav tako mrzi kakor ostalo delavstvo. Fi delavci se roko v roki z ostalim delavstvom borijo s kapitalističnimi izkoriščevalci in vedo kaj hočejo. In iprav tako so in bodo spregledali še ostali delavci, da si bomo potem enkrat na jasnem, kdo je prijatelj, kdo ni. In bomo potem tudi vedeli vsi, da je največji demagog oni, ki vpije o delavskem prijateljstvu, istočasno sc pa v prvih vrstah z vsemi silami bori .proti delavstvu, proti delavskim organizacijam in združenjem'. In vedeli bomo, da je največii in najnevarnejši sovražnik delavstva oni, ki se ti v obraz hlinili, za hrbtom ti pa razdira in poskuša vse uničili. Takega sovražnika se je treba bati. In tak sovražnik ima svojo besedo v predalih ljubljanskega »Slovenca«, čeprav se list ime-nu:e vrija te! a delavcev. Kako se marate obnašati proti sovražniku pa itak veste. Dr. Vladimir Matek ni prijatelj delavstva Novosadski list »Dan« je objavil nekaj izjav drja. VI. Mačka glede političnega položaja v državi. Dr. Maček v bistvu ni povedal nič konkretnega. Rekel je samo, da hrvaško vprašanje obstoja in da se mora ob konsolidaciji razmer upoštevati. Glede perspektiv za bodočnost se ni hotel izjaviti, tudi ni povedal konkretnih zahtev, ki bi olajšale ureditev vprašanja. Odločno pa je svaril, da bi v politiki imelo delavsko gibanje kakršenkoli vpliv, oziroma, da ne bi njegovi pristaši podlegali ideologiji delavskega gibanja. Našim čitateljem je znano, kako delavstvo presoja hrvaški problem. Še bolj je pa znano nam vsem, da so kmet in delavec ter obrtnik danes socialno v najslabšem položaju ter da je vsem boj za socialno eksistenco skupen. Dr. Maček po našem mnenju ne pozna socialnega položaja teh slojev in se zato postavlja na stališče reakcionarnega malomeščanstva. Abesinski spor odloien V Ženevi so pred Društvom narodov razpravljali bolj v privatnih razgovorih o italijansko-abesinskem sporu. Italija je sprejela načelo, da se sporno vprašanje rešuje v zmislupakta treh iz 1. 1906., kar je Abesinija že iz-početka zahtevala. Italija je pristala na tako rešitev in Abesiniji se gotovo tudi ne mudi, da prične vojno. Svet Društva narodov je sprejel samo dve resoluciji. Prva določa način uvedbe pogajanj za sporazum med Italijo in Abesinijo, druga pa določa rok, da se spor reši do 1. septembra t. 1., sicer bo zadevo zopet obravnaval svet Društva narodov. V sedanjih posvetovanjih o sporu Anglija Italiji ni hotela označiti, kakšne koncesije bi dala Italiji, marveč je zahtevala samo načelno rešitev. Kakor je pa znano, so Francija, Anglija in Rusija že 26. aprila 1926 obljubile kolonije severovzhodni Afriki, če se udeleži svetovne vojne in če same dobe nemške kolonije. Pogajanja glede teh obljub so se vršila že 1919 in zopet 1925, dovedla pa niso do konkretnih zaključkov. Okoli tega vprašanja se suče tudi sedaj vprašanje, ali bo vojna med Italijo in Abesinijo ali ne. Italija zahteva protektorat in svoboden gospodarski razmah v Abesiniji, dočim je Anglija prej Italiji dovolila le grad-bo žel eznice in gospodarsko izkoriščanje v področju železnice. Zedinjene države po kapitaliftiinem tiru Zvezna vlada je dobila pritožbo, da nezaposleni rajši prejemajo podporo za nezaposlene, kakor da bi prevzeli ponudeno delo. Na podlagi teh pritožb je vlada sklenila, da vsakdo, ki odkloni ponudeni posel, izgubi pravico do podpore za nezaposlene. V Zedinjenih državah je okoli šest milijonov delavcev nezaposlenih. Med temi je verjetno, da je kaka propalica ali bolje situirani nezapo-slenec. ki rajši živi od podpore kakor od dela. Vobče je pa ta trditev kapitalistična kleveta, ki ima povsem zahrbten namen. Kakor nam je znano, so bili ukinjeni Rooseveltovi zakoni o obnovitvi gospodarstva, ki so priznavali kolektivne pogodbe, določali vsaj približno delavske mezde ter zahtevali krajšanje delovnega časa. Po razveljavljenju teh zakonov po državnem sodišču so postali kapita- listi bolj svobodni ter poizkušajo na ta način povečati število delovnih sil ter prisiliti nezaposlene delavce, da tudi proti znižanim mezdam prevzemajo delo. Kapitalisti bodo na ta način pod patronanco državne vlade lahko zniževali plače. Delavstvo se preti tej politiki odločno brani. Na drugi strani pa je Roosevelt podpisal predlog zakona »Magna carta« za delavce, s katerim se jamči delavcem pravica, da sc smejo udeleževati posvetovanj o kolektivnih pogodbah in delovnih pogojih. Zakon jamči delavcem pravico organiziranja v svrho sklepanja sporazumov. Za izvajanje zakona se ustanovi poseben državni urad, ki bo neodvisen, kakor so neodvisna sodišča. To pa kapitalistom zopet ne bo všeč in bodo skušali zakon sabotirati. Delavski pravni svetovalec Delovni čas v industrijah ne sme nikoli presegati 8 ur dnevno. (Šoštanj) Vprašanje: V naši tovarni delajo nekateri profesionisti dnevno preko >S ur, po 9 in 10 ur, ali tudi več, tako dolgo, da dosežejo skupno 48 ur v tednu, a potem jili podjetje pošlje za nekaj dni na dopust. Ali v tem slučaju res ni treba plačati 50 odst. poviška za nadure? Odgovor: O tem vprašanju smo nedavno obširno poročali v »Delavski Politiki« temeljem jasne razsodbe okrožnega sodišča v Mariboru in Stola sedmorice v Zagrebu kot najvišjega kasacijskega sodišča. Sodišče ie odločilo, da naš »Zakon o zaščiti delavcev« dopušča za industrije in rudnike le čisti 8 urni delavnik. Ne samo 48 ur tedensko, tudi preko 8 ur dnevno se ne sme nikdar delati. Ako je delavec v industriji vkljub temu zaposlen preko 8 ur dnevno, a nato morda v soboto ali kak drug dan ne dela. tako da tedensko ne opravi skupno več kot 48 ur. mu mora podjetje plačati vsako preko 8 urno delo dnevno še s 50T« poviškom. Podjetje pa mora radi takšnega prekoračenja predpisov zakona o zaščiti delavcev glede delovnega časa Inšpekcija dela tudi kaznovati, ker zakon o zaščiti delavcev za pomožno osobje ne pozna ni-kakšnili izjem, zlasti tudi ne angleške sobote. Je pa tako strogo izvajanje 8 urnega delavnika tudi v interesu brezposelnih. Podjetje tudi ni upravičeno pošiljati delavstva po izvršenih 48 delovnih urah na »dopuste«. Vsak tak delavec mora dobiti za čas dopusta v smislu §a 220 obrtnega zakona izplačano mezdo za 8 urni delavnik. Naj si delavci lepo zapisujejo takšne dopuste. Tekom 3 let jih bodo lahko vsikdar iztožili od podjetja. Tudi topogledno imamo že celo vrsto razsodb najvišjega sodišča. Športna rubrika Delavski športni prvak Jugoslavije v boksu. V nedeljo je bil pri boiksaških prireditvah v Zagrebu s. Ipavec proglašan za prvaka Jugoslavije. Čestitamo. Olimp — okrepljen! Pretekli petek se je vršil izredni občni zbor S. K. Olimpa, od katerega so mnogi pričakovali, da bo zadal temu simpatičnemu klubu udarec, od katerega bodo imeli koristi tisti, ki stalno preže na njegovo smrt. Zmotili so se in pokazali so s kako nizkega vidika gledajo na šport. Vodstvo Olimpa je samo izzvalo izredni občni zbor, da dobi članstvo priliko samo odločiti njegovo taktiko. Vprašanje je bilo postavljeno: ali vztraja klub na stališču, da je zanj šport sredstvo za dosego zdravega in plemenitega človeka — ali pa šport radi športa. Stara uprava je na tej odločitvi stavila vprašanje zaupnice, in izkazalo se je, da je zdrava tvorna sila članstva enodiušno za zdrav in plemeniti šport in da so iztirjenja le izjeme, ki naj potrdijo pravilo. Sicer pa moramo reči, da nas je strah irri misli, da se na:de;o med celjskimi športniki še sedaj liudje, ki bi radi ozlkih klubskih koristi žrtvovali iz-edno važno in nad vse koristno misijo, ki jo vrši Olimp pri športni vzgoji, predvsem industrijskega delavstva. Ali se ti kratkovidneži nikoli ne vmrašajo, kdo bi nadomestil Olimipovo delo, če bi ta likvidiral. Ali je še kak klub v Celju, ki je- v stanju, take množice delavcev zainteresirati za šport in jih voditi iz zatohlih stanovanj v zd-avo naravo? Ali bi ne bila nepopravljiva Škrka, če hi zapadli vri ti številni novi prijatelji športa zopet v brezbrižnost naipnam vsemu športu? čudimo se pa tudi okoliški občini in pa vodstvom tako velikih industrijskih podjetij, kakor je \Ve-sten in Cinkarna, da ne store nič, da bi dobil ta klub, ki je sestavljen večinoma iz njihovih delavcev, primeren športni prostor in vsaj nekaj naprav za gojenje športa. Povsod na svetu bi znali ceniti tako udejstvovanje, zakaj bi moralo ravno pri nas vsako pošteno in pametno delo zadevati vedno na nepremagljive težave? Nočne plavalne tekme. »Delavski Atletski Športni Klub« v Trbovljah razpisuje za soboto, dne 10. 8. t. 1. velike nočne propagandne plavalne tekine v občinskem bazenu. Ker je tekmovanje propagandnega značaja, se opozarja plavalce, da lahko tekmujejo, tudi ne glede na klubovo pripadnost. Razpisane so tri krasne nagrade, dve moški in ena za dame. Tekmovalni red bo sprejel vsak tekmovalec takoj po prijavi. Prijavlja se v gostilni »Dimnik« v Trbovljah. Prijava 2 Din za osebo. Pred in med odmorom bo igrala delavska godba na pihala. Na prireditev že danes opozarjamo cenj. občinstvo ter ga vabimo, da se te prireditve udelež.i in podpre stremljenje klubo-vega vodstva. — V kratkem bomo igrali z jeseniškim SK »Kovinarjem«, ki bo prvič prišel gostovat v Trbovlje. Občni zbor kluba DASK bo 18. avgusta t. I. ob pol 9. uri zjutraj v drugem klubskem lokalu. Dnevni red: reorganizacija kluba. »Delavski Atletski Športni Klub je tudi naročnik »Delavske Politike«. Posnemajte tudi drugi delavski klubi! 1 III II m v n Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.