iDMritl se sprejemajo in veljA tristopna vrst*:
8 kr., če se tiska lkrat,
,t II n	^ »»
16 n n II n	'i
Pri večkratnem tiskanji se «ena primerno smanjša.
Rokopisi
•e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravuištvo administracija) in ekspudicija na Starem trgu h. št. 16.
fif ftf tpif pp \ i/H NM
mMI V uiluv»
Političen list za slovenski narod.
Po pošti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
/.a pol leta	. . 5 .. — ,,
za četrt leta	, . 2 ,, 50 .,
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . , 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 ,, 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Stolnem t hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden ii v torek, četrtek in soboto.
Slovencev položaj.
Ni Se davno sem, kar smo se Slovenci začeli politično gibati, odkar se je začel jezik slovenski razvijati. Od 1848. leta Štejemo leta trdega boja za pravice milega naroda, za ravno-pravnost maternega jezika, za avtonomijo; mično popisujejo „Novice" čas pred 27 leti, kteri možje so takrat stali v naših vrstah. V kratkem času priborili smo si spoštovanje Avstrije, veljavo, ktero so zagrizeni centralisti neradi morali pripoznati. Ilej! to so bili časil Deželni zbor kranjski cminentno naroden, v njem najboljše moči, ki so neumorno delovale za blagor narodov, so trebile ljuliko, ki jo je zasejalo gospodarstvo centralistov po polji slovenskem. V državnem zboru sedeli so samo naši zastopniki, le pest velikih posestnikov zastopal je kak ustavoverec, tam so branili nekdaj pravice slovenskega naroda in so mogočno svojo besedo povzdigovali: Čeme, Dežurno, Toman, Svetec, dr. Costa, Ilerman. Ljubljanski mestni odbor bil je vseskozi naroden, njemu na čelu dr. Costa, večina meščanstva stala je na naši strani in še nekoliko časa naj bi bilo tako ostalo, in za vselej bi bil zagotovljen naroden mestni odbor. Kakor Ljubljana, bila so tudi ditiga mesta slovenska, njih odbori in župani narodni; odlikovali so se v narodnem delovanji: Kamnik, Kranj, Loka, Novomesto, Idrija itd. Slovenske dežele pre-prežene so bile s čitalnicami in bralnimi društvi, v njih se je gojila slovenska beseda in petje* In čas taborov! Oj to je vladala navdušenost za narodno reč, mogočno so jo pospeševali ravno tabori; na tisuče vrlih Slovencev poslušalo je navdušene govornike, sklepalo resolucije v prid domačinstva. Kdo se pač z ve-
seljem ne spominja vižmarskega tabora, njegovih 21.000 deležnikov v najneugodnejšem vremenu? Navdušenost za našo reč poprijela je mlado in staro, celo naš krasni spol čutil se je narodnega; vsa Slovenija bila je en tabor. In vse to pod ministerstvom Giskrovim. Še celo ko so prišle nesrečne šolske postave, imel je deželni šolski svet narodno večino tako, da ga ustavoverstvo ni moglo rabiti za orodje germanizacije. Res je, nismo dosti dosegli z vsim svojim naporom, skoraj nič, le pod Hohen-wartom vrgle so se nam neke drobtinice in razširjal se je up boljše bodočnosti; pa Hohenwart je padel — z njim splavale so naše nade po vodi.
Od tega časa gre z nami rakovo pot, kar smo si prej s težavo priborili, to se nam zdaj počasi sistematično jemlje. Ministerstvo Auer-spergovo je s svojo brezozirnostjo, s preziranjem postav, ktere je ustavoverstvo samo skovalo, res dovolj pogubljivega dovršilo. Zavoljo te brezobzirnosti se mu še vreduo ne zdi vsaj na videz pravično delovati, krivica je preočitna, ki se nam godi po vseh straneh! Kdo se ne spominja, kako hitro so vjleželni šolski svet eskamotirali ustevoverno večino? Kako je naenkrat odletel deželni šolski nadzornik dr. Jarec, kako so vzeli g. Šolarju nadzorovanje realnih predmetov na srednjih šolah; kako Štremajer jemlje po srednjih šolah, kar je dal Hohenwart slovenskemu jeziku pravic. -Ne bom dalje našteval krivic, k*i jih moramo ubogi Slovenci „P a r i a v Avstriji", kakor je davno že dejal Černe v državnem zboru, potrpeti od nenasitljivega nemškega moloha, od tujčeve pete. Omenim le še zadnje volitve v kupčijsko zbornico, po kteri nam še vedno srce krvavi, ko smo bili tako britko goljufani, kjer smo zadnjikrat dosegli
tako impozantuo večino. In kako se je to zgodilo? Po neopravičenem ravnanji vladnih organov, kteremu dovelj ostrega imena najti ne moremo in ne smemo. Zares osodepolne so bile zadnje volitve, deželni odbor je čez leto dni gotovo ustavoveren. Kaj pa bo z deželnim zborom, če bode ustavoverstvo šarilo kakor dosedaj? Ali pri novih volitvah bomo zamogli zmage svesti podati se v volilni boj? Zadnje volitve v državni zbor razkrile so nam čudno korupcijo. Lahko rečem, da so mesta za nas izgubljena, in kmečke občine? Na Gorenjskem je ljudstvo politično dovolj izobraženo, stoji kakor en mož za narodnega kandidata; žalost-neje je na Dolenjskem in naj bolj žalostno na Notranjskem, kjer je zamogel zmagati veternjak Razlag, skoraj ničlja proti Hohenwart!!. Z žalostnim srcem moramo reči: Ustavoverstvo se širi po deželi. Ustavoverstvo? Ne, ampak n eznačajnos t, renegatstvo, da kdor je zadnjikrat volil narodno že zdaj voli ustavoverno, in kdo je te korupcije kriv? Raz por! Liberalizem!
Kaj pa smo mi Slovenci pred svetom, ako zgubimo narodni deželni zbor? Več nismo faktor, s kterim bi računala konservativna stranka, zgubljeni smo za njo. Ukljub temu, da je na Kranjskem ubogih 20000 Nemcev, imajo oni večino, priborili so si jo z dovelj umazanimi sredstvi in temu je kriva neznačaj-nostl Ni čudno, da se je pri tako žalostnem položaju polotil narodnjakov nek pesimizem, posebno duhovstva, ki je bilo pri vsakih volitvah odločiven faktor s svojim vplivom. Se ve da ne smemo prezreti, da stiskajo ravno duhovstvo na drugi strani verske postave in mu ovirajo politično delovanje. Slišal sem že mnogo poštenjakov, ki so vselej stali v vrstah
H a na ni,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. Guenot — poslovenil F.Jaroslav.)
(Dalje.)
Živo narisa Nahamani Esencu, na kak način se je spreobrnil veliki apostelj Pavel. „Savel se je bil zaklel, da hoče pogubiti učence Gospodove, za tega del šel je k velikemu duhovniku prosit priporočilnih listov za sinagoge po Damasku, da sme povezati in prignati v Jeruzalem vse kristijane, kolikor jih zaloti. Ali na tem potu blizo Damaska nakrat obsije svetloba nebeška Savla, ki, zgrudivši se na tla, zasliši glas: „Savel, Savel, zakaj me preganjaš?" Savel odgovori: „Gospod, kdo si?" Gospod odgovori: „Jezus sem, kterega ti preganjaš! Težko ti bo proti ostnu brcati." Trepetajo in strme odgovori Savel: „Gospod, kaj hočeš, da učinim?" Gospod odgovori: „Vstani in pojdi v mesto, tam ti bodo povedali, kaj ti je storiti". Tovariši Pavlovi stali so strme,
kajti glas so slišali, ali videli niso nikogar. Savel je vstal, in z odprtimi očmi ni videl. Spremljevalci so ga za roko peljali v Damask. Tri dni ni videl, niti je jel niti pil. V Damasku je stanoval Ananija učenec, kteremu je Bog naročil v prikazni: „Ananija, nemudoma pojdi v ulice ravne imenovane, in na domu Judovem vprašaj po Savlu iz Tarza. Ravno sedaj moli in gleda v prikazni, kako si ti k njemu prišel in roki položil na-nj, da bi zopet spregledal." Ananija odgovori: „Gospod, slišal seui bil od ljudi, koliko zlega je ta mož že učinil tvojim zvestim v Jeruzalemu, ter da tudi zastran nas ima oblast od velikega duhovna, da poveže vse, kteri Tebe molijo." A Gospod veli: „Pojdi I kajti izvoljena posoda mi je on, da ponese moje ime pred pogane, pred kralje in Izraclove otroke. Jaz hočem, da mu pokažem, koliko je treba trpeti za moje ime." Ananija je šel v hišo in položil roki na moža, rekoč: „Savel brat! Gospod Jezus, kteri se ti je prikazal na potu, pošilja me, da zopet spregledaš, in da boš napolnjen s sv. Duhom!" In gledi, kakor
luskinje palo je z njegovih oči. Savel je spregledal, in bil je pokrščen. Vzel je jedi, da se je pokrepil. Prebivši nekaj dni pri učencih v Damasku, začel je po shodnicah oznanovati Kristusa križanega, ter pričat i, da je Sin božji. Zavzeli so se vsi, kteri so ga videli in slišali rekoč: „Ali ni on tisti, ki je hotel v Jeruzalemu pogubiti vse one, kteri verujejo na Kristusa? Ali ni prav zato došel tudi k nam, da poveže in izroči velikemu duhovniku vse privržence Galilejca?" — Ali Savel je začel uganjati Jude v Damasku tako, da so umolknili.
Ilanani je osupnil, a Nahamani opazivši, da je povest njegova močno ginila Esenca, hoče ga do cela pridobiti. V ta namen začne pripovedovati mu, da je bil Peter bromovega Eneja ozdravil, in Kornelija stotnika pokrstil. llazloživši apostolsko vero pokazal je, da se ta vera oznanuje že po raznih pokrajinah, ker so se bili aposteljni po vsem svetu razšli. Matija je šel v Kolhiško, Juda na Mezopo-tamsko, Simon v Libiško, Matevž na Etiopsko, Jernej na Armensko, Tomaž v Indijo, Filip v
boriteljev, kako žalostno zdaj govorijo: „Kaj hočemo! Saj je vse zastonj, nasilstvo ustavo-vercev doseže kar hoče, moč je pred pravico!'1 Prosim vas v imenu zatiranega naroda slovenskega, nikar tako govoriti! Nikar se vdati po-gubljivcmu pesimizmu, treba nam je nove, neumorne, neutrudljive delavnosti, več navdušenosti, pred vsem pa več da rež Ij i vos ti. Le poglejmo, koliko nemškutarji in ustavoverci žrtvujejo za svoje krivične namene, koliko denarja raztrosijo pri raznih volitvah in časnikih. Se ve, da mi bo kdo rekel: tam je knpital, lahko dajejo. Kes je to; ali nekaj vendar vsak lahko daruje na oltar domovine; ako uni za nenasitljivega nemškega moloha toliko store, zakaj bi ne mi. primeroma manj, za pravično narodno reč V Žalostno bi bilo, ako bi pri tolikem številu liberalnih, ustavovernih časnikov, moral naš edini veči list, „Sloveuec", zaspati. To se lahko zgodi, ako rodoljubi globokeje ue posežejo v svoje žepe, več prave ž rt v o valil o s t i ne pokažejo. Še enkrat rečem: Pozor na prihodnje volitve, posebno vi duhovni, ki ste vedno še pravi voditelji, vi pripravite volilce, posebno dolenjske in notranjske, na prihodnje volitve. Dovelj gnjilega je očistiti, trud je velik, ali gre za našo čast pred svetom. Vse zgubljeno! — čast rešena! Na delo!
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. marcija.
Avstrijske dežele.
C'exar se 2. aprila z Duuaja odpeljejo v Trst, kjer se bodo 2 dni mudili. Od ondot gredo za en dan v Gorico. 6. pa obiskat laškega kralja v Benetke, kjer ostanejo do 8. aprila. Še le potem gredo v Dalmacijo. Gori-čani so cesarja v posebni adresi povabili, da izvoli obiskati tudi Gorico; ljubljanskim nem-čurskim mestnim očetom pa to ni prišlo na misel. Jih mar peče huda vest in se boje, da bi ostali na cedilu, ker le predobro vedo, da ljudstva nimajo za seboj? Pa kakor smo že zadnjič omenili, Slovenci so najvišjemu prestolu še vedno zvesto vdani in bi cesarja gotovo z veliko navdušenostjo sprejeli.
(■uspoMka zliorniea državna je v soboto zopet prikimala nekterim od zbornice poslancev sklenjenim postavam, zbornica poslancev pa je obravnavala črneviško nemško vseučilišče. Nemškim liberalcem je veselja srce igralo, ko je Rumunec Tomaszczuk proslavljal nemško vedo! Poslanca Ozarkiewicz in
Hormuzaki pa sta v itnenu ruuiunskega naroda zahtevala, da naj se vseučilišče ozira tudi na potrebščine ruuiunskega jezika. — Moravci so v resoluciji izrekli željo, da naj vlada tudi na Moravskem, kjer imajo 20 gimnazij, vsta-novi vseučilišče in kakor hitro mogoče zbornici predloži dotično postavo. — Poravnanje Žile na Koroškem se je dovolilo. Stroški bodo znašali 763.000 gld.; 4 desetine bode dala država, 4 desetine pa koroška dežela, ktere ji bode država brezobrestno posodila. Ravno v tej seji je prišla na vrsto prošnja 265 kmečkih srenj zgornje-avstrijskih. ki prosijo volilne enakopravnosti s trgi in mesti. Grof Brandis je predlagal prošnjo izročiti posebnemu odseku, pa predlog je bil z večino le dveh glasov podrt. Prošnjo je podpisalo tudi mnogo čisto liberalnih srenj, zato so tudi nekteri liberalci glasovali za predlog Braudiscv. K sklepu ste bili stavljeni dve interpelaciji; poslanec Pfeifer in 21 tovarišev so interpelirali Stremajerja, zakaj za ljubljansko škofijsko stolico, ki je po odpovedi knezoškofa g. Widmerja že Čez dve leti izpraznjeua, ne imenujejo novega škofa, da-si po novih verskih postavah nobena du-hovska služba čez leto dni ne sme ostati prazna?
Ogerski minister Tisza, ki je po-stavši minister zgubil poslanstvo, se pismeno svojim volilcem v Debrečinu zopet pouuja za poslanca. Odgovorili so mu z oklici nabitimi na mestnih voglih: „Leta 1872 smo te volili zarad tvojih načel, ne pa zarad tvoje osebe". To je znamenje, da gotovo ne bode več voljen enoglasno.
Vnanje države.
Pruski kancelar Bismark nekaj časa sem več ne občuje osebno s poslanci vnanjih držav, češ, da nima časa; poslancem se to strašuo kadi. — Angleški listi se inočuo hu-dujejo nad Nemčijo, da je prepovedala izvaže-vati konje, razun v Švico. Angleži so vozne konje dobivali največ iz Nemškega in ne vedo kam bi se zdaj po nje obrnili. — 13. t. m. so hoteli zapreti mouastirskega škofa, ki pa je z doma ter biva v Klevu pri neki srenji, ki je brez duhovna. — Papež so pritrdili skupnemu pismu nemških škofov do kneza Bismarka o volitvi novega papeža, kar daje omenjenemu pismu tem veči pomen.
francoska ima zopet ministerstvo sostavljeno od Büffet a, ki je 12. t. m. narodni skupščini razodel svoj program, v kterem med drugim pravi, da novo ministerstvo bode
skrbelo vstavi ohraniti veljavo Pa koliko časa bode to trpelo?
1% Kima se poroča, da papež bodo v konzistoriju, ki je najbrže danes, imenovali 6 novih kardinalov. „Germania" za gotovo poroča, da med njimi je tudi poznanski nadškof grof Ledohovsky.
Iz Španjskej*» „Times" poroča o neki pogodbi med Don Karlosom in Alfonsom, vsled ktere se bodo zajeti vojaki zamenjali in Karlistom priznala pravica vojskovalne stranke. Stari Ivabrera, ki je skušal k nezvestobi zapeljati Karliste, ni nič opravil, marveč so nekteri njegovih dosedanjih prijateljev, ki so bivali v Bayonneu, prosili Don Karlosa, da bi jih zopet sprejel v svojo vojno. V Madridu se je Alfonsu poklonil stari Serrano, kteremu je mladi kralj rekel, da potrebuje generalov in sploh važnih mož, ki bi mu pomagali deželo pomiriti. Poklonil se je potem tudi kraljevi sestri, grofiuji iz Girgeuta, ktero je po sporočilu N. fr. Presse ljudstvo mrzlo sprejelo.
Izvirni dopisi.
Ise lvjtil>lj;uic. 15. marcija. (Ljubljanska realka in „Narod"). V zadnji številki prinaša „Narod" daljši članek o Ljubljanski realki naslanjanje se na naše prvo poročilo, da smejo na realki le tisti dijaki slovenščine se učiti, ki prineso za to od svojih starišev ali varuhov pismeno dovoljenje, — ter na naše drugo poročilo, ki naj bi bilo popravek prvega „Narod" pravi odločno, daje to res, kar smo mi prvič trdili. Mi smo priobčili oni „popravek," ker je bil gospod, od kterega smo imeli prvo vest, po nesreči zadržan nam dati natančnejša pojasnila. Zdaj pa, ko je „Narod" poprijel, kar smo mi na prvi hip iz rok spustili, in ko smo se do svojega poročevalca obrnili, ostanemo tudi mi pri tem, kar smo prvič pisali, namreč, da se slovenščina na ljubljanski realki na vso moč zatira, ker se ji še toliko veljave ne pusti, kolikor ima n. pr. laški, francoski ali angleški jezik. Le s tem se ne moremo popolnoma skladati, kar piše „Narod" o deželnem šolskem nadzorniku g. Šolarju podtikaje mu pošten del krivde, s tem, da se slovenščini tako godi. „Narod" mu očita, da je premalo energičen ali preveč boječ, kar bi ne bilo treba, ker se mu ni bati za prihodnost ali kruh; naj bi se toraj takemu početju odločno ustavil, Če prav bi prišel zarad tega ob službo. Ali tako zalitevanje od
Azijo, Andrej k Scitom, Jakob na Judovsko, Janez v Malo Azijo in Peter, knez apostoljski, biva sedaj v Antijohiji, kjer je že sedmo leto sedež cerkvenega glavarja. Ali Peter hoče po božjem duhu opomnjen Antijohijo zapustiti, ter se preseliti v Rim, stolno mesto zahodnih pokrajin.
Ilanani odgovori, da je do cela prepričan o istinitosti kristijanske vere: „Ves dvom sem pregnal, vendar mi dovoli še neke dneve za molitev in premišljevanje, in tudi vi molite za-me, mili prijatelji, da Bog blagoslovi moj sklep, da tudi jaz kmalo bodem to, kar vi."
Vsi veseli obljubili so mu vse, kajti za trdno so se nadejali, da resnega in resnice iščočega Esenca kmalo sprejmo v svojo družbo.
IX.
Svete skrivnosti kristijanske.
Naslednji dan je Nahamani še v tem in onem podučeval Esenca, kteremu se je bralo na obrazu, da že težko čaka sv. krsta. Tudi so ga oglasili biškupu jeruzalemskemu, ki naj ga do cela vtrdi v blagovitem sklepu.
Zaželjena ura se je približala. V tihej noči ima se zvršiti sveto dejanje, kajti več mesecev že morajo se kristijanje v temo zavijati.
Obširen podolgovat prostor odločen je za bogoslužno dejanje; ob treh stenah vzdigujejo se kamenite stopnice, po kterih stoje poslušalci, ob četrtej ožej steni pa so tla nekoliko vzdignjena, in tli stoji leča. Okna so visoko od tal, prostorna galerija seza do srednje notranje višine. Oltar stoji na najlepšem in očit-nišem prostoru, in je čisto priprost: miza, ki se da prenesti, ali pregrnjena s krasno tkanino, na mizi stoji tabernakelj, zagrnjen z dragocenimi zagrinjali, na desno in levo gore luči.
Ilanani in še drugi katehumeni krsta že-leči, med njimi tudi Dina, hči Derne Saducejca, čakajo na cerkvenem pragu.
Apostelj Jakob v spremstvu duhovnikov še en pot popraša čakajoče zastran pomenljivega in važnega sklepa. Na to se prične daljša skupna molitev, in po molitvi se vsa družba poda k viru. Nahamaui in Eleazar, kuma Ila-nauijeva, položita roki na-nj, ko biškup prične
krščevati; slehernega potopi v vodo izgovarjaje besede, ktere je bil Jezus Kristus zapovedal. Po svetem krstu biškup zbrane ogovori tako-le: „Pokrščeni ste tedaj, pokopani v smrt z Jezusom, da kakor je Kristus vstal od mrtvih po veličastvu očetovem, teko tudi vi v novem življenju hodite. Janez je krščeval s krstom pokore, ali njegov krst bil je le pomenljiv običaj. S krsta Janezovega napravil je Jezus novo kopel s prerodilno močjo, toraj morajo biti na novo pokrščeni vsi oni, ktere je bil pokrstil predtečaj Gospodov, če hočejo, da postanejo učenci Jezusovi, kar je bil mislil tudi Pavel, naš brat v Gospodu. Učinite, kar ste obljubili, t. j., da se hočete odpovedati satanu ter pridružiti Kristusu."
Esenec se je milo zjokal, ko je po svetem krstu in po končanih hvalnih moltivah na novo ugledal Nahamanija in Eleazarja, svoja kuma. Strastno ju je objemal ter venomer ponavljal: „Najpreje sta mi telo, a sedaj tudi dušo otela".
(Dalje prih.)
narodnjaka gosp. Šolarja ni niti pametno, niti politiCno. Kajti, bi bilo li boljše na realki s slovenščino, ko bi se gosp. Šolar postavil ter rekel: „Jaz ne trpim tega" in bi čez teden dni dobil dekret, ki bi ga djal v pokoj in na njegovo mesto odločnega nemškutarja? Ali ne bi bilo potem še slabše za slovenščino, če bi bil novi šolski nadzornik bud sovražnik naše narodnosti in bi ne le gledal, kaj se godi, temveč tudi priganjal vodstvo, da naj še to mrvieo sloveuščine iz šole iztrebi, kar se je še trpi? In če bi imeli v gosp. Šolarju enega narodnega mučenika več, kaj bi to has-nilo naši reči?
Mi smo toraj tega mnenja, daje bilo grajanje gosp. Šolarja nepremišljeno, na vsak način pa prenagljeno. Zistemo bičati in grajati, pritožiti se pri ministerstvu, to je naša pot zdaj. Interpelacija v državnem ali vsaj v deželnem zboru zarad tega bi bila pa tudi po naših mislih na pravem mestu, naj dobimo na-njo odgovor tak ali tak, ali pa nobenega ne.
Ik jflitweiria na Nemškem, 10. mre. V št. 24. svari neki dopisnik Vašega cenjenega lista pred kupčijskimi „švindlerji iz rajha". Da se je res treba varovati takih goljufov, to je zgolj resnica. Pa „švindelj" tu ne ostaja le kupčiji in obrtniji, ampak razprostil se je čez vse poklice človeškega življenja. Pred kratkim sem bral v nekem šaljivem časopisu, da od resnice zdaj ne živi nihče, od laži pa njih stotine. Čeravno so stale te besede v časniku, ki se le s šalo vkvarja in nič resnega ne piše, so vendar-le premisleka vredne, ker žalibog so preresnične. Celo v šolo se je enak kulturni „švindelj" pritepel. Tu v Nemčiji je mnogo privatnih kupčijskih in tehničnih šol. Na tacih se ne gleda mnogo na prejšnje vednosti učenca, ampak da se le šolnina plača, pa ga sprejmö, če tudi mursikteri o nižji matematiki toliko razume, ko kranjski kmet o logaritmih. Tu hočejo človeka v dveh ali treh letih izobražiti za inženirja in kdo ve za kaj še. Da pa več učencev v šole dobe, pošiljajo naznanila po časnikih vse Evrope. In tako se potem ljudje, ki žele uka, obračajo do ravnateljstev tehnik. Ravnatelj pošlje potem hitro svoj načrt in navadno še v posebnem pismu šolo dijaku ali pa staršem priporoča. Jaz se sicer nočem spuščati v preiskavo vseli enacih šol v Nemčiji, ampak hočem le tukajšnjo popisati, kolikor mislim, da bi bilo Slovencem v prid.
Šolski prospekt ali načrt že na prvi strani kaže jako moderen „švindelj", namreč „die Anstalt steht in Verbindung mit Maschinenfabriken". Učencem pa še tukajšnje fabrike odprte niso, razen če je kdo z vodjo fabrike znan, drugače jako težko.
Dalje kaže prospekt jako vgodno, predmetov ni dosti mauj navedenih, kakor na kaki državni politehniki, samo da se jih mnogo gotovo nikdar ne predava, kakor: pivarstvo, izdelovanje papirja, porcelana, mehanično pre-divstvo in tkavstvo, pripravljanje plina in al-koholičnih pijač, izdelovanje železničnih vozov itd. Pa da je vse to v prospektu navedeno, je že zadosti, če se že uči, ali ne. Kemija se tu ua tehniki sicer predava, pa kako? Vsakteri izmed vas bo mislil, da jo predava učitelj, ki je izpit na kaki politehniki ali na kakem vseučilišči dostal. Kaj še I To bi bilo preveč, ampak vsaj tukaj podučuje v tem predmetu učitelj iz tukajšnje ljudske šole. Mož, sicer dobrega namena, pa ne more mnogo opraviti, ker mu prvič potrebnega izobraženja, drugič pa vseh priprav za dokazovauje inposkušanje primanjkuje. Prospekt dalje naznanja, da ima šola
razne zbirke modelov, knjig itd. Knjižnična soba je res tukaj. Vsakteri bo mislil, da je ]3olna kuj ig, pa če notri pride, zastonj se ozira po knjigah; mesto njih vidi dve glavi, namreč šolskega pisača in risalskega učitelja. Poslednji, kakor nekteri pravijo, nima nobenega spričala za risarstvo, ker ni uikakega izpita dostal. Sploh so pa vsi učitelji zelo slabi, gotovo še slabši, ko na ljubljanski pripravnici, razen gosp. mateniatikarja in inženirja, ki sta res moža, izurjena v svojih strokih. Predavanje druzih učiteljev je slabo. Direktor se s svojim razlaganjem mehauike nikakor preveč ne napenja, marveč ltitterjevo mehaniko od besede do besede bere.
S tem ni rečeno, da se tukaj ne more nič naučiti. Samo bolje bi bilo, ko bi Slovenci svoje sinove pošiljali mesto na privatne — na državne tehnike, če jih vsled izpita zrelosti ne morejo na domače, pa na nemške politehnike kakor v Monakovem, v Ilanoveru, kjer se tudi od tujcev mnogo znanosti, razen v matematiki, ne zahteva. Slovenski časniki naj bi pa tudi ne razširjali naznanil kakih privatnih šol, ki mnogo več obetajo, ko spolnujejo.
V prospektu stoji, da je življenje tu jako po ceni, tako da se z 12 ali 13 tolarji na mesec izhaja. Pata je bosa, tu ni cenejše, ko v družili mestih, in se s IG tolarji mora zelo varčno ravnati, če se hoče izhajati. Cena je le zato svetu naznanjena, da bi več dijakov prišlo. Želeti bi bilo, da bi tudi Jugoslovani dobili tehniko, da se ne bi bilo treba tu na tujem s šolami ukvarjati, in da bi se potem literatura čez tehnično polje razširila.
Domače novice.
V Ljubljani, 10. marcija.
(O Matici slovenski.) V sredo 10. t. m. je odbor Matičin imel XXXII. skupščino, ktero je vodil podpredsednik g. P. Kozler, in ktere sta se razun 15 ljubljanskih vdeleževala dva odbornika vnanja: g. L. Svetec osebno, g. J. Parapat pismeno. — Najprej pokloni dr. Bleiweis podobo ranjkega dr. E. Coste, ktero je umetno naslikal g. J. Franke po naročilu iu plačilu nekterih prijateljev, naj bi se bila podarila njemu v nekoliko povračilo za premnoge britke napade celo iz tabora mladosloveuskega, sedaj po nenadejani smrti v svojem in druzih častiteljev imenu slovenski Matici, naj v sobanah svojih poleg slike I. svojega predsednika dr. To m an a hrani primerno tudi sliko II. predsednika, nepozabljivega dr. Coste, kar odbor hvaležno sprejme s pristavkom, da se po dr. Bleiweisu posebna zahvala za to izreče vsem darovalcem.
Zastran občnega zbora Matičnega se je z ozirom na bližnji zbor deželni prepustilo sedanjemu predsedništvu, naj ga po pravilih koj po tega dovršenji skliče, da se tedaj donapol-nijo vzlasti volitve v odbor. Po vrsti izstopijo letos odborniki voljeni 1. 1870: dr. Bleiweis, J. Tušek, J. Vavru, J. Barbo, J. Gorup, Fr. Kandernal, L. Svetec in dr. J. Ulaga; ker je namesto dr. Gr. Kreka vstopil bil J. Žolgar, bode voliti še naslednik prostovoljno odstopiv-šemu dr. J. Razlagu, ter umrlima gg. dr. E. Costi in Vončini. Po občnem zboru volil si bode še le odbor novo predsedništvo ter oprav-ništvo. — O knjigah za 1. 1875 je bilo odločeno, da se dovrši letos knjiga Schödlerjeva, in da se da torej družuikom po njej vravnauo „Rastlinstvo", poslovenil prot. J. Tušek, „Živalstvo", poslovenil prof. Erjavec, in „Letopis", čegar opravilni del sostavi Matični tajuik, pod-učni in zabavni del pa vredi po prošnji odborovi letos prof. Plcteršnik. V Letopisa drugem
delu nahajali se bodo „Slovanski elementi v Venetščiui" II. sp. D. Terstenjak; „o telegra-tiji", spis dr. Šubic itd.
Pri razgovoru o životopisu dr. Costovem je bilo povedano, da ga sostavil bode prof. V. Urbas, in ker je po odborovem sklepu na svetlobo dati še životopis dr. Tomanov z nekterimi govori in pesnimi njegovimi, kar po naročilu pripravlja že g. A. Praprotnik, prepustilo se je odseku za izdavanje knjig določiti, kako iu kedaj naj se ona spisa spravita na dan, ali po Letopisu ali posebej, letos že ali prihodnje leto. Tako se je želja razodevala o popisu dr. Vončinovem, Čopovem itd. po knjigah Matičnih. — Dr. Bleiweis naznani iz pisma sodnijskega predsednika Lušina, da ima prvi botanik naše dežele, g. župnik Val. P leni el, ki jena razstavi Dunajski dobil I. vrste svetinjo za napredek, v spisu dovršeno „Flora Carniolica", ktero hoče dati Matici, da jo priobči. Da potrebue stvari v ta namen izvrši, naročeno je bilo odseku že omenjenemu. —
0	pismu, v kterem g. M. Cigale presoja slog in jezik nekterih sostavkov v knjigah za 1. 1873, in o njegovem nasvetu, kako naj se vanje pripravi veča edinost v pisanji, poroča g. Pleteršnik, kteremu soglasno pritrjujeta odbornika Svetec in Marn, da odsek priznava mnogotere pomote in nedoslednosti, da želi veče pravilnosti, da pa po sedanjem stanu naše kjiževnosti Matica ne more ukazovati posebnih pravil in da se odgovornost prepušča naj do-tičnira pisateljem. Tudi po Schödlerjevih knjigah, pristavlja nadzornik g. Šolar, bode naposled treba sem ter tje popraviti napake ali zboljšati prestavo itd.
Po tem je bil razgovor o spominku dr. E. Costi. Posvetoval se je bil o njem najprej v to izbrani odsek, potlej odbor družbe Kmetijske, iu sedaj odbor Matice slovenske. Ker se iz premnogih razlogov na javnem prostoru spominek naroden postaviti ne more, je sklenil odsek nasvetovati le pristojen spominek na grobu, naprositi umetnike potrebnih priprav, in da naj se v ta namen brž ko brž začno nabirati darovi, povabilo k temu naj podpišejo načelniki vseh društev, kteri so podpisali bili ranjkemu list mrtvaški. V družbi Kmetijski je odbor sklenil, naj se postavi dostojen spominek na grobu, razun tega pa napravite dve v stanovi Costovi, in sicer ena v družbi Kmetijski, ena pa v Matici slovenski. Po prvi naj se obresti dajo vsako leto marljivim učencem v šoli kmetijski, po drugi pa posebnim pisateljem, na pr. o zgodovini slovenski, ali učencem najboljšim iz po-vestnice dežele kranjske. Določiti se ima vse to še le naposled ter ravnati se po nabranih darilih; vendar se je nadejati, da v napravo tako koristnega domoljubnega spominka bode rad daroval po svoji moči vsak rojak slovenski in deželjan kranjski. Upati hočemo, da nam pripomorejo tudi rodoljubi slovanski sploh. — Povabilo k nabiranju dotičnih doneskov sostavi naj dr. J. Bleiweis, in priobči naj se po listih domačih in vnanjih po prej omenjenem načinu.
(Zvonove), jako krasne po vnanji obliki, opravljene po novi iznajdbi, so pelja li včeraj skozi Ljubljano. Vliti so pri Hilcerji v Dunajskem Novenimestu za farno cerkev pri D. M. v Polji poleg Ljubljane. Kakor slišimo, so vozove, zastave itd. za vožnjo blagodušno podelili gg. Val. Krisper in Trpinčevi dediči. Na poti skozi Ljubljano je gledalo te 4 krasne zvonove jako mnogo ljudstva in vse je reklo, j da Samassovi niso bili nikdar taki. Ko jih bomo
1	slišali, bomo spregovorili več o njih.
(ZavaŠnikov naslednik v deželnim šolskem »vetu) bo g. kanonik pl. Prem er s t ein, kakor se te dni govori po Ljubljani. Nam se ta govorica ne zdi kaj verjetna, ker g. kanonik nima rad opraviti z javnostjo in se, kolikor je nam znano, s šolo kar duhovnik nikdar ni posebno pečal. Ako ima to res biti, ne bo-li g. kononik sam branil se službe, v kteri vspešno delovati more le pravi šolnik? Gospodje ka-telieti srednjih šol najbolje poznajo nakane, s kterimi se sistematično podira opliv katoliške cerkve v novem šolstvu in toraj n. pr. v Gorici dva kateheta sedita kot zastopnika ško-tijstva v deželnem šolskem svetu. —
Razne reči.
—	Iz Ljutomera se nam piše: Dobili smo že k nam novega fajmoštra, vis. č. gosp. Sinka iz Maribora. Veseli nas, da imamo zopet narodnega, previdnega in jako izobraženega moža na čelu naše fare. Posebna previdnost božja nam daje že od nekdaj le prav izvrstnih župnikov, opomnim samo na pokojnega dr. Klemenčiča in njega prednika Cvetka in Jaklina. Čvrst in nepokvarjen narod naš še se bo ohranil pod vodstvom pametnih in narodnih mož, kteri še vendo z veseljem v naš lepi kraj dohajajo.
—	Iz N o v o m e s t a se nam piše: V Vi-nodvoru (Weinhof) blizo sv. Petra je na svojem
posestvu po dolgem bolehanji umrl g. France Grm, previden s sv. zakramenti; izdihnil je blago dušo 12. t. m. dopoldne v nepopisljivo žalost sorodnikov in podložnih, še ne 25 let star. Bil je z ljubezujivim vedenjem pridobil sercč vsakterega, s komur je občeval, in brez skrbi smem reči, da ni imel sovražnika. Čutil sem se dolžnega naznanili to vest vsim prijateljem in sošolcem rajnega, kojim naj bo pri poročen v prijazen spomin in molitev. S.
— Edinost in n e e d i n o s t. Pytho, imeniten pizanski govornik, hotel je enkrat ljudstvo opominjati, naj ohrani mir. Bil je pa nenavadno debel tako, da se je jelo vse ljudstvo smejati, ko je nastopil na govorniški oder; ta smeh pa je on v svojem smislu porabil rekoč: „Somestnjani! smejate se moji debelosti; jaz imam ženo tako debelo, kakor sem jaz; pa vendar, ako sva edina, imava prostora dovolj v mali izbi; ako se pa prikaže needi-nost, je nama vsa hiša premajhna."
Slavno vredništvo „Slovenca"!
Blagovolite sprejeti sledeče pojasnilo na dopisa Vašega cenjenega lista št. 28. in 30. iz tržaške okolice:
Politično in bralno društvo „Edinost" za tržaško okolico ima namen na podlagi svojega imena „Edinost" neutrudljivo delati tudi za zedinjenje „Mlado- in Staroslovencev" v eno
samo stranko in sicer: pod zastavo edinosti v vseh pravično potrebnih, narodnih in cerkvenih reči. Za ta blagi trud in koristni namen je bil odbor v omenjenih številkah od dveh gg. dopisnikov nepremišljeno napaden, kakor da bi res bil turške vere, žali Bog! Odbor je sklenil zborovati po zimi ob 11. uri zjutraj, po leti pa ob 5. uri popoldan; toda vsak mora dobro vedeti, da o takih urah se ljudje ne odvračajo od službe božje.
Da so pa vabilui listi zbor naznanili ob 10. uri, bilo je ravno prav, in tudi odborova misel, da so šli ljudje pred zborom k sv. maši v rojansko cerkev, potem pa v zbornico. In tako bomo vedno delali, ker upamo, da bomo Bogu in ljudem vstregli.
Pri sv. Ivanu v Vrdelji 12. marcija 1875.
O d b o r.
IM Zdravnik dr. Tänzer
učitelj zobozdravstva na vseučilišču v Oi-adcu,
bo pričel v Ljubljani „pri Slonu" 14. t. m. svojo zobozdravniško in zobotehniško prakso.
Bivati more tu le 14 dni t. j. od 14. do vštetega 27. t. m., na kar podpisani svoje p, n. bolnike opozoruje.
V Gradcu 11. marca 1875.
(23-1)	Dr. Tau z er.
Pri	v Gorici
so prišle lani — pa prepozno — na svetlo bukve:
SVETI VELIKI TEDEN
in	v
VELIKA i\0C,
ali cerkvena opravila tega svetega časa v latinskem in slovenskem jeziku
s pravili za duhovne in pojasnili za ljudstvo.
Sestavil
Andrej Marušič,
učitelj verstva na e. k. gimnaziji v Gorici.
Naprodaj so pri založniku Seitz-u v Gorici; — pri M. Gerber-ji, Giontini-u, Kleinmeyer-ji & Bamberg-u, Lercher-ji in Ničman-u v Ljubljani; — pri C. Tand-ler-ji v Novem mestu; — pri Leyrer-ji v Mariboru; — pri T. Drexel-nu in Geigerji v Celji; — pri Bertschinger-ji & Klein-u, in pri Kleinmayer-ji v Celovcu; — pri Ii. Krišper-ji v K ran j i. — Naročujejo se lahko tudi pri vseh drugih bukvarjih ali pa naravnost pri založniku Edv. Seitz-u v Goriai za poštno povzetje (Postnachnahme).
Cena pa jim je mehko vezanim f gld. kraje.; trdo vezanih cena se ravna po tem, kakor so lepše in draže ali manj lepo vezane.	(17—3)
(32-29)
IMesič-eva
c. k. izklj. privilegirana
turška «fe turška grška f||§ grška obrazna poinada za ženske.
najbolj nedolžno sredstvo za ženske, posebno se priporoča za gube. pene, mazol.je, lirapovo kožo in dü obraza zelo gladko kožo in nježno barvo. Reči, iz kterih je narejena, je avstrijsko-ogerski urad pregledal in za izvrstne pripomočke spoznal. Pohvalna pisma se ne razglašajo.
Cena pomade 1 gld. 50 kr.
Vsako naročilo se točno izvrši (Stempel j ni) vseh dežel se jemljö namesto (15-10)
Nešič-eva
c. k. izklj. privilegirana turška turška arabska ^^ arabska tinktura za barvanje las in brade,
dozdaj neprekošena v svoji lastnosti, her je no le1 popolnoma neškodljiva, ampak tudi rast las zelo pospešuje in lase koj črno, tcnilio-riljnvo, rumen- . knsto-rujavo itd. pobarva, da je treba le takrat vnovič, barvati laso, ko so že vnovič zrastli. Dokaz izvrstnosti jo ta, da imam med stalnimi p. n.naroče-valci najviše kapacitete, gospodo, doktorje, častnike itd. 1 steklenica s podukom o rabi vred 2 gl. 20 kr. proti poštnemu povzetju ali če se znesek naprej posije. — Pisemske marke in koleki denarja. — Prodajalci clobč primerne odstotke.
Napis: J. B. Bešlin, Wien, Ippenplatz 1.
Nešic-evo
c. k. izklj. privilegirano
grško milo (žajfa) grško milo (žajfa) za rodovine.	za rodovine.
Vzhodno toilctiio milo za zdravje in olepšanje,
lepo dišeče, prekosi gledč dobrote in vrednosti res najboljše milo, odpravi gotovo vse nečistosti na koži, kakor izpuslkc, llinzoljekc itd. in dA koži njež-nost iu gladkost, kakoršne nobeno drugo toiletno sredstvo ne. Pohvalna pisma najviše gospode, pa tudi meščanskega stanu ie vsakemu videti dovoljeno.
Cena I kosa 30 kr., dvojnega kosa 50 kr.
GaMfil Mi,
lar jri aieljf f Ljoiljaiii, dunajska cesta,
priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane zdraviliške (IrOge :
Anatherinova ustna voda in zobni prah. ^Lvso\\\ny-envslwaSerab:
ljenje moje ustne vode in mojega zobnega pralni, kajti ta dva produkta služita osobito za to, da se ojači zobno meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da se hrani zdravi duh sape in naravna barva zob, da se zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamei om, ki je zobni glazuri tako nevaren. Ona llaše ustne vode (iO kr., škafi ja zobnega pralni 40 kr.
I^lfi/iplr I'/ rill'np in ('nlrt» Najbolj!! dozdaj znani želodčni liker; pospeši cirkulacijo, I£ICCC1\ IA Vvlllllt, III lune. olajša prebavljivost, in poda različnim organom in členom novo moč in novo življenje. Cena llaše 80 kr.
Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici,
je pa izkušena istina, in vs»k bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, se bode vesel prepričal, da je najkrepkejše in najgotovejše sredstvo zoper mrzlico med vsemi dozdaj znanimi. Flaša velja 80 kr.
Pravo norveško dorševo jetrno olje, ir^ÄÜ
ševo olje proti revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa proti nkrofeljnom proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam. Cena originalne llaše 80 kr.
Pravi Seidlitzev prall, t tacat äkatijic 7 goia, po.samne so kr. Pravo borovniško žganje s soljo, , fla,a i0 k,
Vnrln lnneüfitprelrp liliif» (Lancaster's Lily-Water.) Ta voda di'i koži nenadejano belos1 V mirt Ittliuisicinac ,mJc iu mehkost, jo obvaruje prezgodnjih gub ter naredi, da vidoma zginejo. Dalje se rabi, da se preženo pege in mozoli, iu se ozdravi naglo poke, ktere s^ narede zaradi suše ali negladka. Z eno besedo, ta voda je pravi zaklad za toaleto, zarad česar jo po pravici vse dame, kterim je za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo. Cena llaše 1 gold. Naročilu zunaj I. j ubij a ne na zgoraj imenovane droge, kakor tudi na vsa druga fgT" zdravi/a se, če mogoče, z vračajoča pošto proti poštnemu povzetjrt izvršujejo. "942 Strašite za embalažo in ekspedicijo i. t. d. nagradijo gospodje komitenti. "^HjJ