Poštnina plačana v gotovim Maribor, četrtek S. februarja 1934 Stov. 31 Lato VIII. (XV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Mr Minili vo la ■prarai Maribor, Oo«|»o1ra ri. «1 / TalMea «rwtaattti 3440. uprav«: Uhaja razaa nadel]« la praatUkov vsak dan ek 16. url / Valja lacaCaa prejaiaaa « upravi al pa p alti 10 O la, deatavHJan aa deai 11 Ota / Oglasi po eeettca f Pskta apraJaaM tudi ogkaaM oddalak jaki« v LJaMjaal « WW lakoval raAaa M. 1U» 7T JUTRA ff Socialna demokratska stranka Jugoslavije Stališče nacionalne javnosti do nove organizacije Ce bi torej nova stranka pridobila vse te Po skoraj enoletnih načelnih debatah in ^tgamzatoričnih pripravah je sklicala na-Sa jugoslovanska socialna demokracija preteklo soboto v Beograd svoj kongres, na katerem je ob številni asistenoi sodrugov iz najrazličnejših ev-ropskih in celo prekomorskih držav ustanovila svojo Socialno demokratsko stranko Jugoslavije in jo takoj včlanila tudi v ^Ugi internacionali. Marksizem ima tako %et svojo politično organizacijo in možnost, da doseže ob obstoječih zakonih tu-^ uradno priznanje, če seveda izpolni v Odpisanem roku vse zahtevane formal-a°sti. Te bo najbrže izpolnil, saj je go-S že vnaprej proučil vse možnosti, 'ako zbrati zadostno število pristašev za “ftanovitev potrebnega kadra organiza-c>j. S te strani nas ta ustanovitev ne mo-re dalje zanimati, pač pa nastaja cela vrsta drugih vprašanj, ki so v zvezi že s samim dejstvom nastanka te no-Ve politične stranke. Po svoji naravi, izhajajoč iz m a r k s i-s 1 i č n i h dogem, je nova stranka inter-flacionalistična in razredna. To pomeni, da ima svoje središče v vodstvu druge internacionale, ki je prav tako izven naše države, kakor je n. pr. Rim, odnosno Vatikan. Nacionalizem kot tak zamika. dasi je na kongresu izrecno poudari-a> da priznava naše državno in narodno ®dlnstv0, kakor je v nasprotju z c^ange-henj marksizma zavrgla tudi republikanko in revolucijo kot sredstvo za dosego ''»lih ciljev. Odpovedala se je menda «di diktaturi proletariata, kar je vse sto-ila tem lažje, ker ima mnogo lepih zgledov pri sodrugih povsod naokoli po Ev-r°Pi in ostalem svetu. Ker pa vemo, da )e v strankarskem življenju često prodam in ideologija eno. praksa pa drugo, nonrc presojali njeno delo šele tedaj, ko p bomo v i d e 1 i. Samo praksa bo podala, če namerava biti Socialna demokratska stranka Jugoslavije zares tako °ia!na in pohlevna, kakor je obljubila na beograjskem ustanovnem kongresu. Če in se bo posluževala v svojem boju Obstojnih in dopustnih metod, ®°lem ji gotovo nihče ne bo kratil svobode dela in razvoja. Njeni akciji in uspehu so pa pri nas v J"goslaviji člane precej tesne meje, ^Orda bolj tesne kakor kjerkoli drugod, 'dasti v srednji in zahodni Evropi. Kot čredna stranka bo ostala omejena na pijavski razred, ki je pri nas skrajno ma-'°stevllen. Čistega industrijskega delav-^Va ni v vsej državi niti četrt mi-, [Uona, vštevši one v državnih obratih. ^-jiduGutji■ :?*rrr. rrio—mn n —nimm 11 n irmi volilce, bi pomenila njena volilna moč prav malo; toda računati moramo, da bo pridobila v najboljšem primeru komaj polovico, in še to le na tesno omejenih področjih industrije, tako v Sloveniji, Zagrebu, Karlovcu in Osijeku, Brodu, ponekod v Vojvodini, v par mestih Srbije in še kje drugod. Južna Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina in po ogromni večini Hrvatska, Slavonija in Dalmacija so pokrajine, kjer ne bo nikoli ničesar pomenila. Kmet in kmečki delavec, kakor tudi uradnik, obrtnik in trgovec so daleč od njene ideologije in bodo tudi daleč ostali. Daleč od nje bo ostal po veliki večini tudi delavec državnih obratov, nameščenec in uradnik. Taki so dejanski, objektivno prikazani izgledi za razvoj in moč nove marksistične stranke v naši kraljevini. Kdor misli drugače je zaslepljen iantast, ki ga ne vodijo stvarne razmere, temveč strankarske in osebne želje! Za sedanjo državno politiko ne pomeni nova stranka absolutno nobene nevarnosti, niti ne resne konkurence, ne za sedanjost ne za bodočnost; zato ji tudi celokupni jugoslovanski tisk, izven njenega lastnega, ne posveča nobene posebne pažnje, temveč samo registrira njen nastanek. Te politike tudi v Sloveniji ne bo mogla omajati, še manj seveda kakorkoli spremeniti, kajti dosegla bo kvečjemu lahko lokalne uspehe v posameznih občinah. Dosti večji kakor pozitiven, bo pa njen negativen pomen, posebno pri nas v obmejnem ozemlju, kjer so tiste plasti, iz katerih bo iskala pristašev, še vedno močno prežete s staro nemčursko miselnostjo pokojne Avstrije in se ji zato ne bodo pridruževale toliko iz marksističnega prepričanja, kolikor iz sovraštva do vsega nacionalnega in našega. Voditelji bodo zato morali dejansko izpričati, če so dovelj močni, da bodo o n i vcepili tej renegatski družbi svojo jugoslovansko voljo, ali pa Doume rešili Franciie DALADIER ODSTOPIL S CELOKUPNO VLADO. DEMONSTRACIJE KOMUNISTOV IN ANARHISTOV. MANDAT ZA SESTAVO NOVE VLADE NARODNE SLOGE PREJEL BIVŠI PREDSEDNIK REPUBLIKE DOUMEROUE. PARIZ, 8. februarja. Krvava revolta v noči od torka na sredo je pokazala, da je ogromna večina Parižanov sovražno razpoložena naprarn Daladierjevi vladi, val ogorčenja proti levičarjem se pa širi zelo naglo tudi po deželi, tako da trajno izgubljajo svojo dosedanjo zaslombo. Ker se nemir tudi včeraj dopoldne ni polegel, je odšel Daladier popoldne k predsedniku republike Lebrunu in mu sporočil odstop celokupne vlade, katerega je predsednik vzel na znanje. Odstop je utemeljil s komunikejem: »Vlada, ki je odgovorna za red in mir v državi, noče ohraniti reda z izrednimi odredbami, ki bi mogle povzročiti novo prelivanje krvi. Prav tako noče poslati vojske nad demonstrante. Zato je vlada sporočila predsedniku republike svoj odstop.« PARIZ, 8. iebruarja. Tudi preteklo noč so nastali v Parizu krvavi nemiri, pri katerih sta bila 2 ubita, 150 jih je pa bilo ranjenih. Te demonstracije so pa bile docela drugega značaja, kakor prejšnje. Organizirali so jih pretežno komunisti, anarhisti in drugi slični temni elementi, ki so hoteli izkoristiti položaj po izsiljenem odstopu Daladierjeve vlade za plenjenje in ropanje. Oplenili so celo vrsto trgovin in razbijali vse, kar so dosegli. Škoda, ki so jo na ta način povzročili, je velika. PARIZ, 8. februarja. Vsi bivši predsedniki vlad od Tardieuja do Herriota so svetovali predsedniku republike Lebrunu, naj poveri mandat za sestavo nove vlade bivšemu predsedniku republike Dou-rcergueu in ponudili temu odličnemu državniku svoje sodelovanje. Predsednik Lebrun je o tem telefonično obvestil Dou-merguea in mu ponudil mandat za sestavo vlade narodne sloge, ki naj izpelje Francijo iz sedanje zagate. Doumergue se je danes pripeljal v Pariz ter izjavil zastopnikom tiska, da je sprejel po Le-bruna mu ponudi mandat za sestavo vlade narodne sloge, in sicer pod pogojeni, da pristanejo vsi bivši ministrski predsedniki na medstrankarsko notranjepolitično premirje in odobrijo sestavo vlade narodne sloge. Listi pozdravljajo Doumerguea, ker uživa med državniki Franclje mimo Poinca-rčja in pokojnega Clemenceauja največje zaupanje in spoštovanje. Že samo imenovanje njegovega imena je delovalo uničujoče na vse povzročevalce parlamentarnih spletk In mahinacij. Računa se, da bo Doumergue še danes sestavil nov"‘ avtoritativno koalicijsko vlado. Sir Simon za oborožitev Nemčije GERMANOFILSKI GOVOR ANGLEŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. SIMON BO POTOVAL V PARIZ, BERLIN IN RIM. LONDON, 8. februarja. Pri predsi-nočnem govoru v spodnji zbornici je sir Simon izjavil, da se morajo Nemčiji absolutno priznati stalne dopolnitve pri oborožitvi, in to iz dveh razlogov. Prvič, ker ima Nemčija pravico do enakopravnosti in drugič, ker je bodo podlegli njeni in bodo zaradi detna- j nemogoče, da bi se mogle razoroži-gogije in večanja števila trobili ž njo v j tj vse države tako, kakor je Nemčija isti rog. Od tega bo seveda odvisno tudi razorožena in je radi tega potrebno, vse zadržanje nacionalne in patriotične da se dovoli Nemčiji spopolnitev pri javnosti do obnovljene Socialne demokratske stranke Jugoslavije na meji. Bojimo se, da se bo zgodilo drugo, vsaj po slabih izkušnjah, ki jih imamo iz nedavne preteklosti. V tem primeru naj računa nova stranka s tem, da bo imela proti sebi vse, kar je slovenskega in jugoslovanskega ter neomajno zvestega naši nacionalni državi! r. Obisk kancelarja Dollfussa v Budimpešti &OLLFUSS JE PRISPEL V BUDIMPEŠTO VČERAJ. NAMEN IN POMEN OBISKA. IZJAVA UGRONA ČASNIKARJEM. BUDIMPEŠTA, 8. februarja. Avstrij-skt zvezni kancelar je dospel včeraj do-Ndne v spremstvu madžarskega poslala na Dunaju Nelkyja in avstrijskega fiUs!an!ka v Budimpešti barona Heneta v Budimpešto. Dollfussa so sprejeli na Bostajl predsednik ministrskega sveta ,8mbos in drugi člani vlade. Delegacije dijakov pa so tvorile špalir od ko-°dvorn do avtomobila, s katerim se je °Hfuss odpeljal na avstrijsko posla-burno pozdravljen. Poslopja okrog Vozniške postaje so bila okrašena z penjen, in z avstrijskimi ter madžar-Sl-ml zastavami. Budimpešta, 8. februarja. Bivši nošnji minister in znani zagovornik av-^ ko madžarskih odnošajev dr. Gabriel Kron je sprejel madžarske novinarje oborožitvi. Tudi je sir Simon nagla sil, da ne bo potoval v Pariz, Rim in Berlin samo Eeden, marveč se mu bo pridružil tudi on sam, da bosta na ta način pri direktnih pogajanjih dosegla rešitev razorožitvenega problema. Sledila je nato debata, v kateri je govornik delavske stranke Attlee dejal, da je govor sira Simona sramotna mahinacija. Vodja opozicionalnih liberalcev Herbert Samuel je pa soglašal z odločitvijo vlade, dočim je kon-zervativec sir Chamberlain izredno ostro nastopil proti vsaki oborožitvi Nemčije. Afene v zastavah BEOGRAD, 8. februarja. Danes ob 11. uri je prispel v Atene poseben vlak z jugoslovanskim In romunskim zunanjim ministrom, ki sta se pripeljala k podpisu balkanskega pakta. V spremstvu obeh ministrov so tudi mnogoštevilni jugoslovanski in romunski novinarji. Na peronu je izjavil zunanji minister dr. Jevtič zbranim novinarjem, da je izredno srečen, da je mogel priti v Grčijo v tako važni ulogi, da podpiše balkanski pakt, ki je dejansko ne le instrument za ohranitev in utrditev miru na Balkanu, I temveč v vsej Evropi sploh. Romun- in Jim izjavil, da je uverjeu, da bosta Dollfuss in Gombos na sestanku prav gotovo proučila položaj, ki je nastal po zaključltv! balkanskega pakta. Tudi je Izjavil, da Madžarsko veseli, da Italija podpira Avstrijo, ker je Italija tista dr-; ^i'in lugosbvanšk? zunanji' mhiišter zava ki ie vsele, podpira a stremljenje sta dožh,ela v Atenah res nad vse pr| Madžarske in n šla v vsakem oztru na srgen sprejem s strani grškega preroke. Tesno sodelovanje med Avstrijo, stolničnega prebivalstva. Vse Atene Madžarsko in Italijo je potrebno ter bo ^ zavlte v zastave vseli držav pod-morala koncem vseh koncev uvideti to p|snlc balkanskega pakta. Na kolo-*a' ce 1,0 hotela pravično re- dvoru ^ bile prirejene velikanske šlti problem srednje Evrope. PODPIS BALKANSKEGA PAKTA. ATENE, 8. februarja. Atenska agencija poroča, da ho balkanski pakt podpisan jutrj v petek. manifestacije novi balkanski zvezi. Tiha revolucija Heimwehra LINZ, 8. februarja. Po tirolskem zgledu je bila predslnočnjim izvršena mobilizacija Heinnvehra po vsej Gornji Avstrijski. Vodje Heimwehra so se priključili zahtevam tovarišev iz Inomosta. Pokre-tu Heinnvehra v Linzu in Salzburgu so se pridružili tudi vodje iz Štajerske in bodo skupno s tirolskimi poklicani jutri v petek na Dunaj, kjer se bodo udeležili konference pri DoIIfussu, ki se bo jutri zvečer vrnil iz Budimpešte in bo rešil vsa sporna vprašanja. Vsi finančni predlogi sprejeti BEOGRAD, 8. februarja. Narodna skupščina je sprejela včeraj še ostale zakonske načrte, ki so v zvezi s proračunom. Sprejeti so bili zakonski načrt za spremembo in dopolnilo zakona o taksah, zakona o trošarinah, zakona o carinah, zakona o vojni škodi in naknadnem kreditu 20 milijonov dinarjev za kritje še nekritih proračunskih postavk. S tem je bila ta seja zaključena. Prihodnja bo sklican? pismeno. PREMALO NABORNIKOV V ČSR. PRAGA, 8. februarja. »Češke slovo« poroča, da letos najbrže ne bo naborov za mladeniče, ki so rojeni leta 1914., ker ni sigurno, da bi se pri teh naborih dobilo potrebno število vojaških novincev. Zato bodo nabori najbrže za dva letnika skupaj prihodnje leto. nam Dnevne vesti Razprava o banovinskem proračunu Zasedanje banovinskega sveta se je včeraj dopoldne nadaljevalo. Najprej je ban izročil novima članoma notarju Zevniku iz Kamnika in Josipu Javorniku iz Žalne dekrete, s katerimi sta imenovana za banovinske svetovalce. Nato se je nadaljevala razprava o proračunu za agrarne operacije in se je med debato med drugimi oglasil k besedi banovinski svetovalec Kuhar, ki je prečiva! resolucijo, ki zahteva regulacijo potoka Ledave, popravo nasipov ob Muri in čimprejšnjo otvoritev kmetijske šole na Rakičanu. Dolgotrajna in živahna je bila tudi razprava o naših cestah, ki merijo skupno 4.600 km. V razpravo je poseglo več svetovalcev in je šolar iz ptujskega okraja zahteval ureditev cest na Dravskem polju, novo cesto Sv. Martin—Št. Janž— Rače—Fram in Št. Janž—Pragersko—Ma ribor ter novo cesto med Polskavo in Šikolarai. Svetovalec Gornjak iz Slov. Bistrice se je zavzemal za ceste na Pohorju, svetovalec Janžekovič pa za ceste v Slov. goricah. Vsem je odgovoril ban dr. Marušič in izjavil, da je cestno vprašanje v naši banovini zelo težko. Storjen je tudi že predlog, da bi država prevzela nekatere banovinske ceste v svojo upravo, s čimer bi se stanje cest pri nas znatno izboljšalo. Pri včerajšnjem popoldanskem zasedanju se je proračunska razprava nadaljevala. Uvodoma pa je bila banu dT. Marušiču, ki bo dopolnil v letošnjem letu 50. leto svoje starosti izročena poklonitvena adresa, ki so jo podpisali vsi banovinski svetovalci. Bil je to svečan trenutek na zasedanju in je ob tej priltki spregovoril kot tretji banovinski svetovalec in mariborski župan dr. Fran Lipold. V svojem daljšem nagovoru je izrazil željo, naj bi se vse pozitivne nacionalne sile združile v jugoslovanski nacionalni stranki in naj bi bilo vse nacionalno delo jubilanta kronano še nadalje z uspehi. V imenu delavstva je čestital banu banovinski svetovalec, mariborski podžupan Rudolf Oo-louih. Svoje čestitke pa so izrekli tudi drugi svetovalci. Za čestitke in diplomo se je ban ginjen zahvalil in so vsi svetovalci njegovo zahvalo sprejeli z ovacijami, nato pa nadaljevali svoje delo. 'Sledila je razprava o proračunu za hi-drotefonična dela. Številni svetovalci so se zavzemali za regulacijo rek in potokov in je bila zelo stvarna in daljša debata o regulaciji Savinje, ki je povzročila ob povodnjih že toliko škode. Kot zadnja točka včerajšnjega zasedanja je bila razprava o našem šolstvu. K besedi se je oglasil med drugimi tudi svetovalec, mariborski podžupan Golouh. Zasedanje je bik) zvečer prekinjeno in se je nadaljevalo danes dopoldne. Obrtniški ples Naši gostilničarji zborujejo. V nabito polni veliki dvorani hotela pri »Orlu« se je pričel danes dopoldne ob 10.20. uri redni občni zbor Zveze gostilničarskih združenj za dravsko banovino. Občnega zbora se je udeležilo 88 delegatov, ki zastopajo 4.635 članov. Zbor je otvoril predsednik Zveze g. Ciril Majcen in uvodoma pozdravil vse navzoče ter številne zastopnike oblasti in drugih korporacij. Svo jo odsotnost so opravičili in poslali pozdrave zboru narodni poslanec dr. Pivko, ljubljanski župan dr. Puc, predsednik gostilničarske zveze g. Perišič iz Sarajeva, predsednik državne gostilničarske zveze g. Nikolič in predsedstvo banovinske gostilničarske zveze iz Skoplja in Ženevska zveza natakarjev iz Beograda. Z zbora je bila odposlana vdanostna brzojavka kralju, pozdravne brzojavke pa ministra trgovine in našemu banu ter podbanu. Nato so pozdravili občni zbor v imenu ljubljanske občine dr. Frfilich, v imenu mariborske magistratni direktor Rodošek, v imenu zbornice za TOI dr. Koce, v imenu ljubljanske Tujsko-prometne zveze ravnatelj *Putnika« Loos, v imenu mariborskega gospodarskega predstavništva pa Andrej Oset. Sledila so nato poročila predsedstva zvezinega ravnateljstva in hotelirskega odseka. Ob čnsu poročila občni zbor še traja. Pisatelj Bevk konfiniran na 3 leta. Poročali smo že, da je policija v Gorici aretirala znanega slovenskega pisatelja Franca Bevka. Te dni je bil postavljen pod konfinacijsko komisijo v Gorici, ki ga je obsodila na 31etno konfinacijo. Ker še ni določen kraj, ga bodo zelo verjetno poslali kam daleč na jug Italije. Italijanske oblasti niso imele prav nobenega povoda za njegovo aretacijo. Ničesar ni zakrivil in se nič ni pregrešil. Italijanske šoviniste je peklo samo to, da je živel v Gorici in pisal slovenske knjige. Nikdar se ni bavil s politiko in je bil najplodo-vitejši slovenski sodobni pisatelj. Krivica, ki se mu je zgodila, bo odmevala preko mej in pričakujemo, da bo svetovna javnost spregovorila svojo besedo. Odvetniška vest. Ker je umrl v Murski Soboti tamkajšnji odvetnik dr. S5men, je za začasnega prevzemnika njegove pisarne imenovan odvetnik dr. Aleksander Waly v Murski Soboti. Iz poštne službe. V višjo položajno skupino so napredovali poštni uradniki in uradnice: Janko Firbas, Anica Žgurjeva, Lojze Novak. Jožica Nagličeva, Pavla Žakova, Frančiška Oblakova, vsi na pošti Maribor I., nadalje Frida Bairetova in Marija Lešnikova, obe na pošti Maribor II, in Anica Razlagova v Apačah. Današnja gledališka predstava odpade radi nenadne obolelosti g. Sancina. Nalezljive bolezni. V naši banovim je v času od 8. do 14. januarja obolelo za tifusom 23 oseb, za škrlatinko 34, za vnetjem priušesne slinovkc 155, za šenom 27, za otročično vročico 3, za grižo in krčevito odrevenelostjo pa po 1 oseba. Skupno so umrle za nalezljivimi boleznimi 3 osebe. Smrtna nesreča. V Breznem se je pripetila te dni smrtna nesreča, ki je pretresla vse tamkajšnje prebivalce. 381etni posestnik Robnik je vozil s konji tesan les. Na strmi cesti blizu Časove gostilne pa se je spotaknil in padel pod sani, ki so mu zdrobile prsni koš. Posestnik je bil na mestu mrtev. »Mucek« (Scatnpolo) na sokolskem odru v Studencih dne 17. februarja. Zopet bomo občudovali našega »Mucka«, ki je že večkrat ganil naše občinstvo do solz. V jedro je zadel neki gledalec iz mesta, ko je rekel — »z enim očesom sem se jokal, z drugim pa smejal«. Da, takšen ie »Mucek«. Pri vsej razposajenosti poln nežne sentimentalnosti. Ker je prijavljenih mnogo obiskovalcev iz mesta in okolice, priporočamo cenj. občinstvu, da si pravočasno priskrbi vstopnice. Igra se začne točno ob 19. z ozirom na družabni večer, ki bo po predstavi. Ta večer bo prišel vsak na svoj račun — gledalec, plesalec in tihi vživalec pristne kapljice. Torej na svidenje! . Ljudska univerza v Mariboru. Danes v četrtek ob 20.15 predava sloviti zagrebški sociolog g. univ. prof. dr. Milan Ivšič o kapitalizmu in boljševizmu. vNarodnem domu Vozne olajšave. Jadranska obala — zdravilna kopališča — višinska letovišča — objezerska mesta: po lOdnevnem bivanju brezplačen povratek na železnici. Maribor: Skupščina gostilničarske zveze 8. in 9. II., polovična vožnja pri vrnitvi do 9. II. na podlagi predpisane objave. Sarajevo: Vseslovanski ples v prireditvi kola Srpskih sester 10. II. Četrtinska vožnja za članice Kola srpskih sester, polovična vožnja za ostale udeležence v času od 6. do 14. II. na podlagi objave. Skoplje: Skupščina živinorejskih zadrug 12. II. Polovična vožnja v času od 7. do 15. II. za delegate. Dunaj: 40%ni popust pri vrnitvi na brzovlakih, vizuma prost vstop v Avstrijo in ugodnosti v hotelih, na koncertih, pri razstavah itd. na podlagi zimskosezonske karte po ceni Din 70.—. London in Bfrmangham: Britanski industrijski velesejem od 19. febr. do 2. marca 25% na znižana vožnja. — Vse nadaljnje informacije, nabava viz, izdaja voznih kart po originalni ceni, preskrba valut po najboljših dnevnih tečajih pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova 35, tel. int. 21-22. Radio Ljubljana. Spored za petek 9. t. m. Ob 11: šolska ura; 12.15: dueti narodnih pesmi na ploščah; 12.45: poročila: 13: čas, baletna reproducirana glasba; 18: naše vojaške godbe v reproducirani glasbi; 18 30: predavanje Narodne obrane »Svoji k svojim!«; 19; Sokolstvo; 19.30: izleti za nedeljo; 20; prenos iz Zagreba; 22: čas, poročila, venčki popevk na ploščah. Petek PeSete 9. !!! SVEN groze z dejansko sik), opozarja direkcija vse eru-irane radijske motilce, naj ovire takoj odstranijo, ker bo direkcija primorana obtožiti vsakega pri državnem tožilstvu. Prav taiko bo postopala direkcija proti vsem onim, ki bi organu državne kontrole kakorkoli grozili. Slednjič opozarja vse motilce in lastnike motilnih elektro-naprav, naj odrejenega blokiranja ne zavlačujejo in naj blokiranje čimprej in v redu izvrše. Italija je povišala carino na čevlje. Koncem letošnjega januarja je naša soseda Italija povišala carino na čevlje iz gumija in usnja. Carino na čevlje iz usnja je povišala celo trikratno. Najhiujše je zaradi tega prizadeta češkoslovaška industrija čevljev. Mnogo naročil j. bilo preklicanih. Vrednost strupenih kač. V Hercegovini je pravo leglo strupenih kač, ki pa so postale nov vir zaslužka za tamkaijšnje revno prebivalstvo. Že lani je organiziral upravnik zdravstvenega doma v Mostarju lov na strupene kače, ki so jih polovili ljudje na tisoče. Za vsako kačo so dobili po 25 Din. Strupene kače pa so izvozili v Nemčijo, kjer uporabljajo njih strup v zdravstvene namene. Kačji strupi pa so zelo dobro sredstvo tudi proti raku m delajo take poskuse že deij časa na neki kliniki v Parizu. Zato je pričakovati, da se bo izvoz naših strupenih kač letos še povečal. Samouprava. Izšla je tretja številka »Samouprave«, glasila županske zveze v Ljubljani z naslednjo vsebino: Ivan Zupan: »Še enkrat trošarina«, Josip Šuš-tič: »Občinski kmetijski odbori«, doktor Mis: »Osrednja zdravstvena služba«, »poročila iz Županske zveze, vprašanja in odgovori ter razsodbe upravnega so-diSča. Skrb za narodno zdravslvo Delovanje Zdravstvenega doma v Mariboru v Jetu 1935 Preteklo leto je poteklo tudi pri nas v znamenju vseobče gospodarske krize. S tem hočemo reči, da mora nuditi dom kljub skrčenim sredstvom, ki jih ima na razpolago in maloštevilnemu osebju stalno številnejšim strankam svojo zdravniško pomoč. Jasno je v teh časih prav posebno. kako velikega pomena so socijalno zdravstvene institucije za naše ljudstvo, med katerimi čedalje bolj narašča število onih, kojih sredstva ne dopuščajo, da si plačajo zasebnega zdravnika. Delo, katero je opravil Zdravstveni dom v preteklem letu, je razvidno iz sledečih številk. L Šolska poliklinika ie opravila 5793 ordinacij, pomagala potrebnim z zdravili in zdravniškim materialom v vrednosti 10.000 Din, razdelila 77.540 brezplačnih, za plačilo pa 40.692 porcij mlečnih malic. Vzdrževala je v počitniški koloniji zaradi okrepitve zdravja 40 otrok in enega več mesecev v sanatoriju. 2. Bakteriološko-serološki oddelek je prejel v pregled 4134 različnih vzorcev v svrho bakteriološke, serološke, kemijske ali mikroskopske preiskave. Z dopo-slanimi vzorci je oddelek izvršil 11.356 preiskav. 3. Protituberkulozni oddelek oziroma dispanzer je izvršil 2554 ordinacij in 190 obiskov na domu bolnikov. Pneumotho-raks se je polnil 338 krat, obsevanj z višinskim solncem se je izvršilo 274. 4. Dispanzer za dojenčke je izvrši! sledeče delo: v posvetovalne svrhe je bilo izvršenih 1866 pregledov dojenčkov, ordinacij za bolne dojenčke in male otroke je bilo pa 4677. Med ubožne matere je dispanzer razdelil mnogo plenic, flanele, mila, jopic, rokavičk, kapic, ribjega olja in raznih drugih zdTavil. 5. V oddelku za cepljenje proti pasji steklini smo cepili 81 oseb, in sicer 51 moških in 30 žensk. 77 cepljenih je ugriznil pes, 2 mačka in 2 je ranil človek. Cepljenje je vse obvarovalo stekline. Zbolel ali umrl na tej bolezni ni nihče. 6. V letu 1933 smo priredili higiensko razstavo v desetih krajih bivše mariborske oblasti. Razstave so bile združene z mnogimi predavanji o zdravju in boleznih ter s projekcijami pojasnujočih slik. Razen razstav smo imeli za zdravstveno propagando v raznih krajih še skupno IS predavanj. 7. Asanacij nismo mogli izvršiti veliko zaradi pomanjkanja zadevnih kreditov, oziroma ker se je večina za to predvidenega kredita porabila za pomoč poplavljenim krajem. Napravili smo le javen higienski vodnjak v Podvincah pri Ptuju. S. V preteklem letu se je pojavila epidemija davice na Ptujski gori, v Ribnici na Pohorju in pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Pri Sv. Lovrencu se je pojavila tudi epidemija legarja. Raizen tega je izbruhnila manjša epidemija meningitisa med vojaštvom mariborske garnizije. V vseh primerih smo z uspehom intervenirali ter storili vse varnostne ukrepe za omejitev bolezni. 9. V pisarni je bilo rešenih 1755 aktov. 10. Že več let si prizadevamo, da bi nam uspelo končno izpopolniti ter zaokrožiti delokrog Zdravstvenega doma z osnovanjem tako potrebnega oddelka za bolne dojenčke, takoimenovane dojenske postaje. Na vsem ozemlju bivše mariborske oblasti ni niti otroške bolnišnice niti kake ustanove za obolele dojenčke. Ljubljana je za nas predaleč ter so tudi zadevne ustanove prenapolnjene, tako da za tukajšnje kraje ne pridejo v poštev. Prostor in inventar ima dom na razpolago, potrebujemo še kredit za vzdrževanje in namestitev potrebnega osebja. Žrtve bi torej ne bile tako velike, da bi jih z dobro voljo ne bilo mogoče doprinesti. Upajmo, da nam to v tekočem letu uspe, še posebno ko imamo obljubo z merodajnega mesta, da se bo skušalo našim potrebam priskočiti na pomoč. Sedem let težke ječe za dvoje življenj Dve kazenski razpravi pred tukajšnjim okrožnim sodiščem katerega so razkladali repo. V divji jezi je oče poiskal sekiro ter navalil na oba osumljenca, ki sta zbežala z dvorišča. Ko Trije ubijalci so se zagovarjali včeraj pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom' okrožnega sodnika g. Lenarta. Prva sta sedla na zatožno klop brata 28Ietni Avgust in 311etni Štefan Ki-rec iz Hotize v Prekmurju, obtožena, da sta lani v novembru dogovorno pobila do smrti svojega očeta Štefana. V Slovenskih goricah, pa tudi v Prekmurju niso redki primeri, ko se sin spozabi nad lastnim očetom ali lastno materjo. Tako sta prelila kri svojega očeta tudi obtožena Avgust in Štefan Kirec. Pri zločinu ie bila navzoča edino njuna mati Marija. Ker ni drugih prič, ki bi zamogle izpovedati, kako se je odigral krvav dogodek, bo resnica najbrže za vedno zavita v temi, ker se oba sinova izgovarjata, da ju je oče napadel in da sta ga ubila v silobranu. Kakor posnemamo iz obtožnice, je bil pokojni Kirec 24 let v Ameriki, od koder se je vrnil pred 3 leti. Za njim se je podala preko luže tudi njegova žena in v tem času sta gospodarila na domu obtožena sinova in njuna sestra, poročena Balašič. Ko se je oče vrnil iz Amerike, so se pričeli otroci ž njim kmalu prepirati. Zaradi prepirov in nesoglasja pod domačo streho, se je prvi izselil Štefan s svojo ženo, čez nekaj časa pa mu je sledil še brat Avgust in sestra Marija. Ko je pokojni Kirec bil primoran sam gospodariti na domačiji, je zopet pridobil otroke na svojo stran, vdal pa se je med tem pijači m je zapravil vse, kar si je prislužil v Ameriki. Ni se poboljšal niti takrat, ko se je vrnila iz Amerike tudi njegova žena. Popival je in doma pijan razgrajal. Kritičnega dne je pokojni, kakor to zatrjujeta oba sinova, že dopoldne grozil ženi, da jo bo zaklal. Z ozirom na to je opozorila mati svoja sinova in ju prosila, naj se izogibata očeta. Pokojni Kirec je bil tisti dan silno razkačen. Vsaka malenkost ga je razdražila, da je začel besneti. Tako ga je spravila iz ravnotežja tudi malenkost, ko je starejši sin ukazal njegovi sestri, naj gre z voza, s sta se zopet vrnila, je oče ponovno navalil na njiju. Mahal je s sekiro proti sinovoma, ki tega nista mogla več prenašati. Avgust je poiskal drog in udaril očeta po levi roki Kmalu nato ga je Štefan udaril dvakrat po glavi s tako silo, da se je oče zgrudil na tla in obležal. Ko sta videla, da'je oče brez moči in v zadnjih vzdihljajih, sta odšla po zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti samo smrt. Nato sta se osumljenca sama javila orožnikom. Pri razpravi je obtoženi Štefan priznal, da je udaril očeta dvakrat po glavi, prav tako pa je priznal tudi njegov brat Avgust Oba pa sta se izgovarjala, da je bil oče nasilen in da sta ravnala v silobranu. Njun zagovor sta potrdili tudi obe priči, mati in sestra Marija. Zaradi prekoračenega silobrana je senat obsodil vsakega na 14 mesecev strogega zapora. Nato je sedel na zatožno klop 321etni delavec Jakob Vogrinec iz Kamenščaka. Obtožnica mu je očitala, da je lani v oktobru na Stari cesti s polenom razbil glavo posestnikovemu sinu Ernestu Čer-nelu. Tudi v tej obtožbi je malenkosten vzrok, kakor to navaja obtožnica, zaradi katerega je izgubil mladi Čemel življenje. Tistega večera so kožuhali pri posestniku Francu Šošteršiču na Stari cesti. Po končanem delu je Šošteršič pogostil fante, med katerima je bil tudi obtoženi Vogrinec, z žganjem in jabolčnico. Ko je alkohol razgrel mladim fantom kri, so pričeli plesati. Med plesom pa je nastal prepir, ki so ga treznejši fantje udušili. Posledica pa je bila, da je zjutraj, ko so se fantje razhajali, Vogrinec dvakrat udaril s polenom Černela po glavi. Udarec je bil tako silen, da je Čemel kmalu nato umrl. Pri razpravi je obtoženi Vogrinec vse skesano priznal. Senat ga je obsodi! v smislu obtožbe na pet let težke ječe in na iztgubo Častnih državljanskih pravic za dobo 5 let V Mariboru, dne 8. II. 1934- bmiib iriinri'nrni[rr'r~'nn T—-Tr~—^ Sokolstvo Delo Sokola Pobrežje Sokolstvo je na svojem občnem zboru H. jan., katerega poročila smo že čitali, v polni meri pokazalo, kako globoko je prontkk pri nas že sokolska ideja, kako se vsi zavedamo svojih sokolskih dolžnosti. Z novimi silami in s še večjo sokolsko voljo srno začeli novo leto, da izpolnimo naš program stvarno in z novimi vidnimi uspehi, Predaijaški zbor je na svoji prvi seji obširno razpravljal o delu v tekočem letu. Za veliko nalogo si je stavil zbor pridobitev članstva iz sosednjih krajev Pobrežja: Zrkovc, Device Marije v Brezju. Pod spretnim vodstvom načelnika br. Albina Bana in celokupnega prednjaške-ga zbora, bo mogoče drugo leto podati povoljnejše rezultate. Ne samo telo, tudi duha si mora krepiti vsak Sokol, S tem geslom je začel prosvetni odbor pod predsedstvom prosve-tarja br. Ivana Petroviča, si začrtal pot, sklenil prirejati predavanja in nagovore. Da bo propagandno delo uspešnejše, se bodo po možnosti prirejala predavanja tudi pred začetkom kake igre, da bodo sokolsko besedo slišali tisti, ki jih še ni v naših vrstah. Dramatični odsek, pod predsedstvom br. Milana Klemenčiča pripravlja dve igri. Dne 18. febr. bo ponovil dramo »čmošolec«, ki jo občinstvo zaradi krasne vsebine in scenerije ponovno zahteva. Dne 4. marca pa bodo naši diletanti igrali burko: »Velika repatica«. Nihče naj teh iger ne zamudi, da mu ne bo žal! V nedeljo 28. januarja so priredili naraščajniki vsemu članstvu prav lep družabni večer. Sami imajo svoj naraščaj-niSki odbor, ki ga nadzira njih vaditelj br. Petrovič. Večer je bil dobro obiskan, a tudi naraščajniki so skrbeli, da je vsak prišel na svoj račun, Naraščajnice in naraščajniki so ponavljali svoji točki od akademije in sta obe zopet bili burno sprejeti. Dosti smeha sta izzvali dve igri, ki so ju istotako odigrali naraščajniki. Ves večer }e potekel v prijetnem razpoloženju. Lepo je bilo gledati mlade obraze, ki so s ponosom in zadovoljnostjo govorili: »Tudi mi zmoremo in hočemo kaj!« Le tako naprej — bratje!! Zdravo! So® rt Denis Diderot: Skrivnosti samostana Pri teh besedah sem se naslonila na mizo in brezciljno gledala predse, dokler me ni iz zamišljenosti prebudil opomin, naj bom bolj marljiva. Nikoli si nisem popolnoma prisvojila samostanskega duha, moje obnašanje me zato nikoli ni izdajalo. Naučila pa sem se bila mnogih verskih običajev, ki sem jih izvrševala mehanično, tako na primer, da sem se trkala na prsa in pokleknila, čim sem zaslišala glas zvona, če kdo potrka na vrata, odgovarjam »Ave!«, namesto »Naprej!«; na vprašanja odgovarjam z »draga mati«, ali draga »sestra«; ako vstopi v sobo kak neznanec, prekrižam roke na grudih, namesto da bi ga pozdravila m se globoko priklonim. Moje tovarišice se mi smejejo, ker mislijo, da za šalo oponašam redovnice, toda kako dolgo more trajati to prepričanje in me ne bodo morda kmalu razkrinkali? V tem primeru bi bila izgubljena, ker tu ne smem pričakovati milosti. To so moji doživljaji; pošiljam jih vam, gospod markiz de Croismare. Vi ste edini človek, katerega poznam, edini na svetu, ki mi je storil dobro. Pomagajte nesrečnici, ki ste jo po last- Roman. 65 nih besedah spoznali za časa procesa. Če mi hočete pomagati, potem storite to prej, preden ne bo prepozno. Kar vas prosim, ni mnogo. Moje častihlepje ni veliko. Želim le mesto sobarice, gospodinje ali služkinje na posestvu na deželi, pri dostojnih ljudeh, kjer ni mnogo o-biskov. Plača je postranska stvar, samo če najdem zaželjeni mir, gotovost in kruh. Z menoj bodo zadovoljni, ker sem se naučila delati že v očetovi hiši, v samostanu pa poslušati. Mlada sem in vedrega značaja. — Če mi ozdravi noga bom imela mnogo več moči, kakor je potrebujem za svojo službo. Znam kvačkati, plesti, šivati perilo. Sposobna sem za vsako delo in nobeno mi ne bo pretežko. Imam lep glas, glasbeno sem nadarjena in znam tako dobro igrati na glasovir, da morem zabavati mater, ki ima za to smisel, in odgajati njene otroke; toda bojim se, da bi me ti znaki boljše vzgoje mogli izdati. Če je potrebno znanje likanja, imam za to mnogo okusa, onega, česar ne znam, se pa lahko kmalu naučim. Vse kar želim, je dostojno mesto, ki ga ne morem najti. Kar se tiče morale, ste lahko pre- pričani, da sem, četudi to na prvi pogled ne izgleda tako, dostojno dekle in skromna. O, moj gospod, vse moje trpljenje bi izginilo in ničesar ne bi več potrebovala od Jjudi, — da me sam Bog ni zadržal; kako često sem stala pred vodnjakom v samostanu in mislila na samomor. Da se nisem vrgla v globino, je krivo samo to, keir so želeli, da bi to storila. Ne vem kakšna usoda me še čaka; če bi se morala vrniti, četudi za en sam dan — v samostan, tedaj vem, kaj bi se zgodilo. Vodnjaki so povsod. Gospod, usmilite se me in prihranite si kesanje! P. s. Smrtno sem trudna. Okoli mene so nevarnosti. Misli, ki sem jih stavila na papir, čitam znova in vidim, da sem se opisala tako nesrečno, kakor sem v resnici bila, toda brez želje pokazati se bolj pošteno in dobro, kakor sem. Morejo mar biti ljudje bolj pristopni opisu naše revščine, kakor naše dražesti? Premalo poznam svet in sebe samo, da bi mogla o tem presojati. Toda če markiz, ki je ob darovan z najfinejšimi čuvstvi, zares spozna, da se obračam k njemu zato, da bi mu bila v breme in ne zato, da mi stori dobro, kaj bo potem mislil o meni? To me vznemirja. Zares, storil bi krivo, če bi mi osebno pripisoval nagon, ki pripada vsemu spolu. Zenska sem in kot taka morem pasti, če je pa tako, je to v moji naravi in ni umetno. KONEC. Gledališka predstava SK Boča. V nedeljo 11. t. m. gostuje na tukajšnjem sokolskem odru SK Boč z igro »Charlejeva tetka«. Začetek ob 16. uri. Občni zbor JNS bo v nedeljo 18. t. m. v hotelu Bauman ob 17. uri. Člani se pozivajo, da se zbora polnoštevilno udeleže. Pri tej priliki se bodo bržčas sedaj deljene organizacije za Poljčane, Pekel in Studenice združile v eno z imenom Poljčane. Poroka. Poročila sta se v tukajšnji cerkvi vdovec, vpokojeni pismonoša gosp. Karl Stojan in gdč. Alojzija Rahletova, Bilo srečno! Konjice Smuška tekma pri Sv. Martinu. SPD Slovenska Bistrica priredi v nedeljo 11. t. m. prvo propagandno smuško tekmo, in sicer na 16 km. Začetek tekme za seniorje ob 9.30, za juniorje ob 10. uri. Zre banje pred startom v gostilni Koren. Nagrajenih bo šest najboljših tekmovalcev praktičnimi darili, razen tega dobe prvi trije diplome. Tekmovalci imajo brezplačna prenočišča. Vsi, ki se zanimajo, naj pošljejo prijave do 9. t. m. Stare podlage snega je 80 cm, pršiča do .30 om, smuka idealna. Vabljeni so vsi prijatelji belega športa. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo ostane nespremenjeno* Na sinočnji seji upravnega odbora JNS je bilo sklenjeno, da ostane sistem državnega prvenstva nespremenjen, tako, da bo tekmovalo 10 klubov, in sicer BSK, Jugoslavija, BASK, Hašk, Concordla, Gradjan-ski, Hajduk, SK Split, Primorje in zemunska Sparta. V nedeljo ne bo skakalnih tekem v Mariboru. Mariborska zimskošportna pod-zveza nam sporoča, da v nedeljo U. t. m. na podzvezni skakalnici ne bo tekem. Jugoslavija in Primorje bosta odigrala v nedeljo 11. t. m, prijateljsko tekmo v Beogradu, in sioer v znamenju pomiirje-nja po burni 0:1 liglni tekmi v Ljubljani. Revanžna tekma se bo odigrala v nedeljo 1R. t. m. v Ljubljani. Poljčane Planinsko rajanje pri Mahoriču je razmeroma dobro uspelo. Za kraljico večera je bila izvoljena gdč. Gina Matičeva. Na pustni torek pa priredi isto tam maškera-do tukajšnja strelska družina ia bo to njena prva prireditev te vrste. Maske na plan! Iz delovanja JNS. Na Svečnico sta se vršila občna zbora JNS pri občinski organizaciji Loče v Valandovi gostilni po rani maši, pri krajevni organizaciji pri Sv. Jerneju pa v Valšerjevi gostilni ob 10. uri. Pri obeh orgamizacijah, ki sta izkazali na občnem zboru izredno živahno de lovanje in lepe uspehe, je bil izvoljen z malenkostnimi spremembami stari odbor z našimi zaslužnimi delavci na čelu. Na obeh zborih sta poročala o političnem in gospodarskem položaju v državi in o delu v okraju gg. narodni poslanec Gajšek in član ban. sveta g. Jereb. V nedeljo 4. t. m. se je vršil občni zbor občinske organizacije JNS v Zrečah po rani maši v Kračunovi gostilni, ki so jo napolnili številni pristaši do zadnjega kotička. Iz podanih poročil funkcionarjev sledi, da spa da ta organizacija med najdejavnejše v okraju in je zaznamovala v preteklem letu prav lepe uspehe, pri volitvah je bil z nekaterimi spremembami izvoljen stari odbor s predsednikom g. Mauherjem na čelu. Na zboru je podal g. narodni poslanec Gajšek poročilo o političnem in gospodarskem stanju in o podrobnem deln za okraj, podpredsednik okrajne organi zacije JNS g. dr. Mejak, je obravnaval ukrepe vlade glede omiljenja gospodar ske krize in razpravljal o nekaterih organizacijskih vprašanjih, Na vseh teh zborih je bila izrečena z velikim odobravanjem zaupnica gg. narodnemu poslanou Gajšku in članu ban. sveta g. Jerebu. Usod«! požar v gradu veleposestnika dr. Huga VVindischgraetza. V ponedeljek 5. t. m. zjutraj ob 3, uri je zbudila tržane iz spanja tromba tukajšnje gasilske čete. V gradu je v najlepšd sobani, v kateri sta dragocena rodbinska knjižnica in rodbinski arhiv, izbruhnil ogenj v steni, skozi katero vodi kamin. Tleti je moralo že več ur, ker je bila vsa oprema sobe ob prihodu gasilcev v ognju in se je po vsem gradu valil gost dim. Vrli gasilci so z razkopavanjem tlečih in deloma že gorečih predmetov omejili ogenj na to sobano, uporabo vode so omejili, da ne bi nastala prevelika škoda v krasnih sobanah, po taterih so bile napeljane cevi. Uničena je dragocena rodbinska knjižnica, rodbinski arhiv, razne starinske oljnate slike so po veliki večini težko poškodovane, poškodovana je tudi dragocena oprema v tej sobani. Škoda znaša, kolikor se da že sedaj ugotoviti površno, daleč preko Din 100.000 in pomeni za lastnika marsikaterega nenadomestljivega uničenega predmeta velikansko izgubo. Požrtvovalni gasilski četi gre vsa pohvala, da se je ogenj udušil in omejil pravočasno. Na „Imuniziranje“ gozdov pred ogn era Švedskem poskušajo že nekaj lev saditi in gojiti neko vrsto drevja, IC. nikakor ne gori. To drevje je doma v krajih z južnotropsko klimo, največ ga je v Avstraliji. Najnovejše ugotovitve so pokazale, da se je to drevje že aklimatiziralo tudi na Švedskem. To dejstvo je zelo važno za ogromne švedske gozdove, ki jih bodo lastniki nekako »imunizirali« pred požari s tem, da bodo okrog njih nasadili omenjeno negorljivo avstral sko drevje. 40» I.Obrtniški ples Za jedno noč pozabiti vse težave, obrtnikom privoščiti tud’ malo zabave. Zato vsi 10. februarja na prvi obrtniški ples, dvorana bo topla, kot bilo bi v kres. Da Židane volje in veselja bo res in drugih senzacij ter dumping japonski bo vmes. Prijavili obisk so Japonci, Turki in tudi Zamorci, da vidijo kako podjetni so obrtniki Ma >:i>rel. Okoličani ter pa meščani kot vedno bili vneti tud’ akcijo Vajenski dom želijo podpreti. Soho išie DVA GOSPODA iščeta opremljeno sobo. Naslov pustiti v upravi jVecer-nika«. sot Prodam MIZARSKO ORODJE prodam- Smetanova ulica 38, priti., Kumer. ________504 lokal Dvorana Narodni dom, vsa bo v cvetju, spremeni se kot bilo bi že maj. v raj, Da rajali boste pod košatimi drevesi črešenj, breskve, cvetočih marelc vse to krasi že iznajdljivi naš Jemc. Vabimo, da pride vsakdo ker vse bo tako, zato Je poroštvo Slovensko obrtno društvo. Mali oglasi f lužbo dob* UČENCA za trgovino mešanega blaga v Mariboru spreimem takoj. Potrebno le predpisana Šolska izobrazba in poštenost. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Pošten«. S02 Sobo odda VELIKA SALONSKO OPREM LJENA SOB 4, sredi mesta ob Glavnem trsu na ulico, s posebnim vhodom In uporabo kopalnice se odda z zajuterkom vred solidnemu gospodu. Iniormaciie v upravi i »Večernika«.__________ 300 TRGOVSKI ALI OBRTNI LOKAL s še enim prostorom c.ddain s 1. marcem. Stritarjeva ul. 5. _____ 484_________________ KROJAŠKI LOKAL s še drugim prostorom, na vpeljanem prostoru, oddam s krojaško opremo s 1. mar-cem. Stritarjeva ul. 5. 483 _ Stanovanje_______________ IŠČEM STANOVANJE v centru mesta, t—3 sobi. kuhinja in pritikline. Naslov v upravi »Večernika«. 503 SOBO s štedilnikom oddam- Pobrežje, Zrkovska c. 7. 505 STANOVANJE sobo in kuhinjo, s kletjo, oddam. Studenci Kralja Petra cesta 77. 506 Inventurna PRODAJA svilenih ostankov Ugoden nakup v Trpinovem bazarju »♦••••©eaeeeeeeseee Kupujte ivoje po-trebftilntt pri nailh inserentih I Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru. v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik