Štev. 22«.
V Ljubljani, sreda, 5. oktobra 1921.
PoltahiB ptaCiHia v gotovini.
forum
izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
M celo leto K 144 —
»a pol leta K 72 —
v UPRAVI STANE MESEČNO K 10"-
Leto 1.
Uretffliitoo In upravmiiva » Kopitarje#'! ulici štev. 6 —■ Tc!«lcn nrecSniStva štsv. 5D — Telefon sas uprevništva Stev. 32S **=>
CENE PO POSTI:
za četrt leta R 36*—» ta en mesec K 12*-»
Z>EE«A.VSIO UST P0SAMEZNA številka so ™
Pred nsobiiizacliis?
Kadi dogodkov na albanski in motarski meji.
rlnr, ?f^rra^» 5. oktobra. (Izvirno.) Vsled goclkov na albanski in mažarski meji se veeraj vršila v vojnem ministrstvu seja nega generalnega štaba. Prisostvoval štaK^-11 mbiister in vsi člani generalnega ^ jn so razpravljali o ukrepih, ki naj lia ^^roejo za obrambo našega ozem-trel ,n^ei)° ie bilo, da se v slučaju po-^ mobilizacija, za sedaj pa se ^Pošljejo ojačenja.
5. oktobra. (Izvirno.) Ker se napada albanskih čet nahajamo z v an!J0 v faktičnem vojnem stanju, r. - je
0 ,a^afPentarnih krogih pričelo govorni akofnjem sklicanju parlamenta, ki
zlvwa ® ustave za časa vojne stalno zade°V Sociali) ode m ok ras k i klub je to-vn° zahtevo že vložil na predsadni-. narodne skupščine.
Jajgn-e	°^°bra. (Izvirno.) Na vče-
voini^1 ministrskega sveta je poročal tov f..®!!3^ster Zečevič o napadih Arnav-Wl S° -a rai)°“**i mestih prešli mejo,
•1 na ^naše ozemlje, kjer so se med nji-0^ n.nasimi obmejnimi četami vršile bitke.
Albancev se doznava, da tiran-kam •* P°dpira Italija z m uničijo, oble-j	se v Tirani nahajajo mnogi itali-
. skl častniki. Ker istočasno tudi Mažari v, tfajo na naši severni meji r_:očne voja-alK ®^®lke, je skoraj gotovo, da delata ganska in mažarska vlada sporazumno P° navodilih Italije. Ministrski svet je n!fe^l. Predlog vojnega ministra, da se ."Pošljejo na mejo ojačenja. Glede mobi-‘zacije in vpoklica gotovih letnikov se še
1 sklenilo ničesar definitivnega.
Belgrad, 5. oktobra. (Izvirno.) Vojni minister Zečevič in Pribičevič sta konleri-rala o načinu zavarovanja naših meja in je bilo sklenjeno, da se takoj odpošljejo mnogi vojaški oddelki na albansko m mažar-sko mejo.
Rim, 3. okt. Agenzia Stefani poroča: Listi objavljajo noto, ki jo je sporočilo jugoslovansko poslaništvo in v kateri naznanja belgrajska vlada, da mora vsled tega, ker tiranska vlada mobilizira in zbira čete ob jugoslovanski meji in krši demarkacijsko črto, ojačiti posadke ob albanski meji, da prepreči izaenadenja. >Tribtma« pravi, da je ta nota neverjetna in da zbuja začudenje in jo označuje kot izredno resno. Po njenem mnenju mora Jugoslavija zasesti severna albanska pristanišča. List izraža upanje, da je zunanji minister Della Torretta v razgovoru z jugoslovanskim poslanikom nastopil energično in mu pojasnil, da italijansko javno mnenje ne more dopustiti napada zoper neodvisnost. Al bani je. — Epoea piše, da je nastopanje Jugoslavije, ki namerava ustvariti fait accompli, žalitev zveze narodov in vseh držav, ki ji pripadajo.
Budimpešta, 4. oktobra. Po vesteh iz Skoplja je končana albanska mobilizacija ter se pričakuje v nekaj dneh splošna ofenziva. Poveljnik jugoslovanske vojske na južni fronti javlja, da postajajo albanski napadi vedno hujši in da dobivajo Albanci vedno večja ojačenja. Albanci uporabljajo močno topništvo.
P«
potu
Pot„£e!Pad’ oktobra. (Izv.) Protič od fireb .anes ali jutri z dr. Ivaničem v Za- j Voiv’ j- 0 Pa v Bečkerek in druga mesta v j kaj' ni> Potoval bo obrog osem dni, na Ui se vrne v Belgrad, kjer 15. t. m. izide, se ri 1 znano> njegov list Radikal . Kalc or izrabi113' 3’ ro^': uPa> da bo Hrvatski zaht s*tuac*j°> da doseže dosego
blok
svoje
l*#sfcri&!* uši.
o...
aiar pregovor pravi:	Besede mičejo,
vlečejo. To je resnica, ki je drago-Spi^z^asti tedaj, kadar gre za velike, ned*®0 koristne stvari. Med te pa moramo jju v9®no šteti protialkoholno misel. Ko-ftee	pretresljivega	in prepričeval-
no® ,s.e ie o tem že tudi pri nas pisalo in Usu?! » *°da brez posebnega željenega Pač smo dosegli prve rahle omeje n fHaa^evauia od zgoraj doli, po šolah ^ °'iai antialkohoinega prizadevanja, to-ge.v Praktičnem življenju zavzema alkohol W i ° mesto neomejene oblasti in tlam’ ^kor jo je zavzemal kdaj preje. Tu Sev Cl0le Poslužiti zgled, ki ga nam dajejo ettioameriške Združene države. štoi.la mogočna in ponosna država, ki eivi]- nes v svoji-mladostni sili na čelu lg2fli2llrane§a sveta, je z dne 16. januarja končnovel javno na celem svojem ^	_ ju uveljavila zakon, ki pravi kratko;
(^j* ^delovanje, prodaja ali prevoz alko-\>02	pijač, kakor tudi njihov uvoz in iz-
*ak S° PfeP°vedani.c Od tega dne se ta k(J? najstrožje izvršuje. Posebnemu drž. ?(wl-Saiiu je poverjena naloga, da nad-ureia izvrševanje zakona. Zdru-države so danes dejansko >suhe: . ^ave ni 80 usPebi protialkoholne polsti V °oromn‘ državi, v kateri je prej Poflr J^elavstvo prištevalo alkohol med ne-
6šljive življenjske potrebe? Preisko-tjg^ta komisija založniške družbe Curtis, <>trofV*i6ua lz nepristranskih trgovskih p0j {°vnjakov, je zbrala in objavila —
Strof ,^eaa 11 nepristranskih trgovskih poj i0Vnjakov, je zbrala in objavila 8 mnogih drugih — ta-le dejstva:
^7sled prepovedi se je zaprlo 16.000 krčem (salonov); ti lokali so se ne-nis °TOa oddali drugim obrtom, ki prej hf^^ogb dobiti prostora. Učinek te iz-(drv ein^e opisuje neki trgovec iz Seatle nil/(ava Waahington) tako-le: .Deli glavno n < so Prej Pozorišča neredov, skp ,11 važna trgovska središča, stran-P° katerih so se prej potikali J ♦$©puhu so sedaj torišča obrti ia trgovin
ne. : — Prehod gosiilniških uslužbencev v druge pridobitne stroke se je izvršil brez vseh ovir.
2. Zemljišča in zgradbe, kjer se je prej proizvajal alkohol, so se uporabile za druge koristne industrije: za izdelovanje sirupa, konzerv in slaščic, za mline, za izdelovanje žitnih olj in krmil; druge pivar-ne so se izpremenile v tovarne za čevlje, kartonažnih izdelkov, pletenin, vžigalic itd. Kadar bodo ysa ta nova podjetja v polnem obratu, bodo zaposljevala 8—lOkrat več ljudi nego prvotna alkoholna podjetja in plače delavstva bodo istotako za 8—lOkrat višje nego so bile plače pivovarniških in podobnih delavcev.
3. Žita, sadje in hmelj, ki so se prej rabila za izdelavo alkoholnih pijač, se sedaj porabljajo za živila; njihova cena ni padla, ampak poskočila. Posebno za grozdje se plačujejo sedaj tako visoke cene, kakor še. nikdar prej.
4. Denar, ki so ga prej izdajali ljudje za alkoholne pijače, poteka sedaj po čisto drugih strugah. Trgovina z manufakturo, jestvinami in drugimi življenjskimi potrebščinami se je vidno razcvetela, a družine delavnih stanov hodijo lepše oblečene in se dobro hranijo. Časopisi in knjige imajo sedaj vedno več kupovalcev — namesto v gostilni za kozarcem sede ljudje doma in čitajo. Hranilne vloge v denarnih zavodih so se skoraj podvojile. — Slaba in cena prenočevališča, ki so bila prej prenapolnjena, ostajajo sedaj prazna — ljudje se ne zadovoljujejo več s takimi revnimi razmerami in stanujejo ie po dostojnih stanovanjih. V newyorški ubožnici, kjer je mesta za 000 ljudi, imajo komaj še 60—100 oskrbovancev. Potepuhov ni več najti.
5. Podpredsednik livarskih podjetništev v Auburne, S. Z. Nickolls, je izjavil:
Pri nas ni več ljudi, ki bi jemali plačo naprej, kakor je bilo prej v navadi; ljudje delajo vztrajnejše in se počutijo mnogo bolje. Po praznikih manjka le malo delavcev; v njihovih družinah so se razmere očividno izboljšale. — Uradnik kalifornijske ladijske unije je izjavil, da je alkoholna prepoved blagoslov za delo. V Montani je 6000 delavcev glasovalo za prepoved Organizacija državnega delavstva v Jowi je izjavila, da je prepoved blagodat za organizirane delavke in delavce. Podobne izjave so podale mnoge druge delavske organizacije.
6. Ljudsko zdravje se je visoko dvignilo. Anglež Jone Freiser, ki je prepotoval Združene države, poroča: ^Opazil sem, kako zdravo je ljudstvo, kako čvrsti možje in žene in kako polni življenja otroci.
Zdravje angleškega ljudstva se z onim v Združenih državah ne da primerjati. Odkar sem se vrnil, me pretresa pogled na naše revne, blede, borne in očividno stradajoče žene. Nasprotje z Ameriko je jasno vidno.« — Bostonski zdravstveni list poroča: L. 1916. je bilo v bostonski mestni bolnišnici 203 smrtnih slučajev vsled za~ strupljenja z alkoholom, leta 1920. jih je bilo še 24, a v 1. 1921. ni bilo doslej nobenega slučaja bolezni delirium tremens vsled alkohola. Splošna blaginja se je v okraju, ki je prej zelo propadal zaradi pijanstva, izredno izboljšala. — Ravnatelj brooklynske trgovske visoke šoie je izjavil, da se učinek, alkoholne prepovedi 1 pozna njegovim 3000 učencem na cvetočem obrazu, skrbni obleki in vsem nastopu.
. Sploh je alkoholna prepoved, tako je zaključil, - največji kulturni korak, ki se je dosegel v zadnjih tisoč letih. -
7.	Povzdiga nravnosti, padanje zločinov nadkriljuje vsako pričakovanje. V Detroitu so se znižali zločini za 60—70 %, v New-Yorku, New-Hampshire, Massachusetts in drugih državah se ječe tako hitro praznijo, da za več mest, oziroma okrajev vzdržujejo le po en skupen zapor, ostale kaznilnice pa zapirajo in izpreminjajo v šole.
To je nekaj suhih dejstev. Ameriški
narod je po pravici ponosen na io svojo junaško, kulturno postavo prve vrste. Razumemo ga, da s svojimi izvoljenimi zastopniki in zakonitimi oblastmi skrbno čuje nad njo in jo varje pred nakanami njenih sovražnikov. Teh namreč ne manjka. V prvi vrsti so to v svojih interesih prizadeti pivovarnarji. Le-ti so ustanovili močno organizacijo, ki ima namen izpodkopavali prepovedni zakon in delati za njegovo odpravo. V to svrho podkupuje tisk in ga zalaga s primernimi poročili in vestmi. Njeno delo se razteza tudi na evropske liste.
To je ameriški zgled. Tudi Kanada ima svojo protialkoholno postavo, katero celo bolj hvalijo nego ono Združenih držav, dasi je prva manj strga ko druga. V. Evropi je temu zgledu doslej sledila Norveška, ki je pravkar sprejela državni zakon o prepovedi alkohola. Nič ne dvomimo, da ti zgiedi prej aii slej potegnejo za seboj še druge države — mlade in napredne prej, ostale pozneje. Med katere se uvrsti Jugoslavija? Slovensko krščansko delavstvo, ki si ob vseh prilikah pokazalo toliko občudovanja vrednega idealizma, dvigni zahtevo državnega protialkoholnega boja na svoj ščit v interesu delovnega ljudstva J
Fred deialsifo isiade.
Kraiiev povratek.
Belgrud, 5. oktobra. (Izvirno.) Vest, da pride kralj Aleksander v Belgrad še pred sklicanjem skupščine t. j. pred 20. t. m., je zelo razburila politične kroge, ker je s tem v zvezi de misija Pasice vega kabineta. Gotovo je, da bo Pašic sestavil vlado s popolnoma drugimi osebami. Demokrati so.vsled tega, ker še niso končana pogajanja, zelo v skrbeh, ker se govori, da bo Pašic poskušal pridobiti za vstop v vlado tudi druge parlamentarne klube, ki dose-daj še niso sodelovali v vladi.
Belgrad, 5. oktobra. (Izvirno.) >Bal-kan« piše, da je politična situacija z ozirom na skorajšnji prihod kralja zelo poostrena, ker je gotovo, da bo Pašic ne glede na to, če bodo pogajanja med domokrati in radikalci končana' aii ne, podal de misijo. Situacija pa je zelo riepovoljna, ker so se razmerja med posameznimi parlamentarnimi grupami zelo poostrila. Tudi niso glavna zapreka ministrska mesta, temveč leže vzroki izven parlamenta, v strankarskih bojih in interesih izven vlade.
Sirmsmi jiigosisosiuli) bssmisti m ttamiB.
Dunaj, 5. oktobra. (Izvirno.) Dunajska policija je aretirala člana izvršilnega odbora III. internacionale Ilijo Milkoviča, ki je imel pri sebi za 100 milijonov avstr. k.
Es| za ministrske porffelle.
a
Belgrad, 5. oktobra. (Izvirno.) Ugleden član demokratskega kluba je izjavil dopisniku »Jutarnega Lista«, da so kombinacije, da bi bili demokrati pripravljeni zamenjati porffelj notranjega ministra za zunanje ministrstvo, resnične in da so demokrati na to pripravljeni, če pristanejo na to radikalci. Pribičevič bi v tem slučaja ostal minister prosvete. Dopisnik : Ju-tarnega Lista« se je nato obrnil za informacije na člana radikalnega kluba, ki je dejal, da je izključeno, da bi Pašič prepustil zunanje ministrstvo demokratom. Pristal bi mogoče na to, da se za pomočnika zunanjega ministra imenuje kak demokrat.
tujega denarja. Tudi Sitna Markovič, ki je pred nedavnim časom prispel na Dunaj, je aretiran.
mm
BOJ MED BOFJŠEVikl IX MOHAME-DANCI.
Pariz, 4. okt. Reuterjev urad javlja iz Baku o krvavi bitki med Mohamedanci in sovjetskimi četami. Mohamedanci so šli v boj s turškimi zastavami, ki so imele napis: »Samostojnost ali smrt' . V luki se nahajajoče ruske ladje so obstreljevale mesto. Končno se je boljsevikom posrečilo udušiti gibanje, vendar pa se pričakuje, da se bodo začeli pogajati z Mohamedanci,
RiTMUNIJA.
Bukarešta, 5. oktobra. (Izvirno.) Runi tinska vlada se nahaja v krizi, ker se je dosedanja koalicija razšla in so stranke prešle v oster medsebojen boj. Novo vlade lx) najbrže sestavil Bratianu.
Skopali.
Spisal Henrik Conscience —■ prevel M. J.
(Dalje)
»No, jaz ga poznam. Dolgo časa je bival v mojem rojstnem kraju. Tis je zapravil vse premoženje svojih starišev in je pripravil svojega očeta ob življenje, tako ga je mučil. Ker je bil precej učen, je postal kasneje nekak upravitelj in tako je dobil dostop v samostanski dvorec. Tam pa je takoj spozjial, da se bo dalo imenitno goljufati in vladati. Ta nekdanji zapravljivec in hudobnež se je istočasno delal skopuha, zmerneža in se na videz skrbi polno zavzemal za vašega strica, ln veste li zakaj? Da bi moj in toliko drugih potrebnih dedičev de! oropal. Mogoče tudi — toda ne, vaš stric vas vse preveč ljubi.«
Cecilija je stala s sklonjeno glavo in zrla pred se. V tihem samopozabljenju je pretehtavala čudna Kaetina razkritja. Ta pa je nadaljevala:
»Toda ne bojte se ničesar, ljuba deva; marsikdo^ ima, včasih sveč poguma in ra-
zuma za druge kot zase. Tis predobro ve, da mu zna uboga Kaet nekoč še prekrižati račune. Poleg tega ste vi edina potomka vašega rodu, in neposredna naslednica, saj je bil vaš oče pravi brat starega Jana. Kasneje bom še obširneje povedala o tem; za sedai vas pa le svarim pred ovitim in hudobnim Tisom. Že predolgo vas tu na mrazu zadržujem. Jaz grem domov, da bom svoje otročičke potolažila z veselimi novicami in molila z njimi vred za vas.«
Cecilija je povzdignila glavo, prijela prosjakinjo za roko in jo vprašala: »Kaet, ali hočete storiti nekaj zame? Toda mo ra te mi zagotovo obljubiti in izpolniti.«
»Z veseljem, deklica!«
»No dobro, ne molite zame, temveč za mojega starega strica. Toda ne boste
li pozabili?«
»Ne, gotovo ne!«
»Ostanite tedaj zdrava do jutri!«
Med vročini poslavljanjem je odšla nesrečna vdova po stranski poti, a se je še parkral ozrla za Cecilijo, ki je hitela domov. Globoko prevzeta jef rekla uboga mati svoji hčerki* /
politični dogodki.
'+' Nesrečnega Ivana Brenceta so zad-je dni zopet začeli izrabljati demokrati po svojih glasilih. Iz člankov in notic liberalnega časopisja o tej zadevi jasno zveni ne sočutje s pokojnim Ivanom Brencetom, pač pa divje osebno sovraštvo proti dr. Peganu in tudi proti Ljudski stranki. Gospodje demokrati bi se sicer čisto lahko prepričali o resnici, ko bi se hoteli, tega pa ne store, ker iim ni mar ne Brenceta ne resnice, pač pa jim je mar njihovo divje sovraštvo. Lahko pa rečemo, da to podlo gonjo danes velika večina razsodnih ljudi? v Ljubljani ostro obsoja. Da dobi javnost enkrat vpogled v to zadevo, ugotavljamo na podlagi aktov sledeče: 1. Dr. Peganu se očita, da je pri nekem razgovoru s stotnikom avditor-jem Julusom, ki je vodil razpravo ^ p rob Brencetu, omenil, da on o Brencetu še več ve kot to, kar je v aktih. (Dr. Pegan z vso odločnostjo prereka, da bi bil to ali kaj sličnega govoril.) 2. Stotnik avditor Julus, edina priča, ki dr. Pegana obremenjuje, je pa v svoji izpovedbi priznal, da je bil Brence soglasno, torej tudizJulu-s o v i m glasom na smrt obsojen. Zaradi tega glasovanja je Julus gotovo za demokrate klasična priča. 3. Kljub temu je pa avditor Julus prav odločno izpovedal, da je bila obsodba Brencetova sklenjena stvar, še predno je dr. Pegan z njim govoril, da torej razgovor z dr Peganom n a n j ni vplival, d a b i b i 1 drugače glasoval, kot je. 4. Isti stotnik avditor Julus je pod prisego izpovedal, da dr. Pegan tega, kar je o Brencetu proti njemu omenil, ni govoril iz zlega namena, ampak da mu je to le nekako ušlo.
5.	Dve priči (sorodniki Brencetovi) sta enako pod prisego izpovedali, d a d r. P e-gan zastopstva Brencetovega ni nikdar prevzel. 6. Končno sledi iz izpovedbe ene priče, da dr. Pegan o Brencetu in njegovi aferi do tistega dne, ko je z Julusom govoril, ni ničesar vedel in mu je bila ta oseba popolnoma neznana. Kdor primerja te ugotovitve iz spisov in iz zapriseženih izpovedb prič, s pisanjem demokratskih listov, lahko vidi vso moralno propalost tega rodu. Posebej se moramo čuditi državni oblasti, kako je mogla prezreti, da eden izmed listov pozivlje sokole in dobrovoljce naravnost na poboj proti dr. Peganu. — Najsi sodi kdo o dr. Peganu tako ali drugače, najsibo liberalec, klerikalec ali socialist, če je le pošten, ta gonja, ki izvira iz tako neplemenitih nagibov, se mu tnora studiti!
-f Povest o Judežu. >:Slov. Narod- , ki je porabil prenos Brencetovih ostankov ža derviško hujskanje proti političnim nasprotnikom, se je spomnil tudi orožnika, ki je bil denunciral Brenceta in s tem povzročil njegovo nesrečo. »Narod : je povedal, da služi ta orožnik nekje na Dolenjskem kot hraniinični uradnik ter vprašal, da-li dela tam ta Judež pokoro za svoj vne-bovpijoči greh. Na to vprašanje odgovarja današnja »Jugoslavija tako-le: »Mi lahko »Slov. Narodu« čisto točno povemo, kje in kako dela Judež svojo pokoro. Uslužben je kot tajnik pri posojilnici v Moravčah in ker sta tam dve posojilnici (demokratska in klerikalna), povemo še, da je uslužben pri demokratski. Službo so mu preskrbeli moravski demokrati, dasi so vedeli, kakšen
»Micika, prošlo noč se ti je sanjalo o
angelčku. Glej, ta je angelj!... In oni hudobni Tis v dvorcu je satan!... Stopaj hitreje, da bova preje doiua,«
III.
Cecilija je odprla vrata svojega doma in vstopila. Nikogar ni bilo v sobi. Ledena samota tega kraja je še vseeno vplivala na deklico, čeprav je bila ona tega navajena. L dolgim pogledom je pregledala vso sobo in motrila pajčevine po stenah. Po njenem obrazu se je razlil izraz bolesti ali pa sočutja in v mislih zatopljena je stala nekaj časa sredi sobe. Gotovo se je njen au,h pečal s primerjanjem bivališča uboge matere Ann, ki izraža zadovoljstvo, vero in ljubezen —- s to mrtvaško tišino, v kateri se jc zdaj nahajala. Kmalu pa se je vsedla k ognjišču in zrla nemirno v pepel. Nekateri glasovi, ki so ji ušli med tem premišljevanjem, so pričali, da deklica še večino razglablja Kaetino pripovedovanje.
Komaj je sedela tu par trenutkov, ko se jc za njo pri polodprtih vratih sosednje sobe prikazala glava moža in kounaj je ta opazil deklico, se je na njegovem obrazu pojavil čisto poseben izraz. Njegove sive oči so se bliskale v posebnem veselju in govorile o zviti hudobnosti, njegova velika usta, potegnjena v zasmehljiv nasmeh, pa so drhtela v zmagoslavnem poželenju.
Mož je kmalu, izginil, a se je takoj spet vrnil, nesoč tri velike kose šote in kup trsak. Zdaj pa je bil njegov izraz mehak in miloben in tako priprost ter dobrosrčen, kot je sploh mogel biti.
»Dober dan, Cecilija,« je rekel ljubeznivo, »Kaj ne, mrzlo je. Vzemi svoje noge iz pepela in zakuril bom, da bo v sobi toplo,*
greh nosi Judež na svoji duši. Poleg tega je on sedaj vpliven funkcionar (tajnik, blagajnik, odbornik itd.) pri raznih demokratskih organizacijah. Čedna služba pri demokratih, prosto stanovanje v demokratskem »Zadružnem domu«, lepa orožniška penzija in ugodno socialno stališče, to je pokora Judeža za svoje Judeževo delo.« — Tako je tudi tu prišlo na dan, da je garjev tisti, ki se najbolj praska. Radovedni smo, če bo »Narod« z gornjim odgovorom postregel svojim čitateljem.
-f Črna in bela roka. Iz Belgrada poročajo, da se je 3. t. m. tam vršil letni občni zbor »Rdečega križa«. Ker pa je na občni zbor došla večina republikancev in črnorokcev, je policija zborovanje razgnala. Premoženje društva znaša 54 milijonov dinarjev ali 216 milijonov kron. Tega se hočeta polastiti bela in črna roka.
-f Zahteva zagovornikov aretiranih komunistov. Branitelji zaprtih komunističnih poslancev so vložili na sodišče zahtevo, naj se obdolženci postavijo pred sodišče, ker dosedanje postopanje nasprotuje jasnim določilom ustave.
+ Razorožitev Nemčije. Iz Pariza poročajo, da je ententa pripravljena, odpraviti tudi vojaške sankcije ali odredbe na Nemškem, ako Nemčija odkritosrčno izvrši razorožitev in razpusti tudi razne nacionalistične čete. Ob tej priliki priobčuje »Pra-ger Tagblatk uvodnik pod naslovom »S silo do sreče«, v katerem dokazuje, da nekdanja veličina Nemčije ni obstajala v njenem dovršenem militarizmu, ampak v delu njenih učenjakov, v sposobnosti njenih inženirjev, industrijcev in trgovcev. Vse, kar so ti s svojim delom pridobili, je stavil militarizem na kocko in igro izgubil. V vsej nesreči — nadaljuje člnakar — je pa bila za Nemčijo ena sreča: razorožitev. In ravno v to srečo jo je treba sedaj še siliti. Kadar se enkrat glave v Nemčiji ohlade, ne bodo odlašali s popolno razorožitvijo, da se oproste ententnih vojaških sankcij. Potem bo Nemčija v srečnem položaju, da bo mogla sestaviti proračun, v katerem za morilna orodja in vojaštvo ne bo več mesta. Tem lepim besedam sledi vsekakor zaključni stavek: »Drugod bodo pa Udržali izdajali armadna povelja.« — Dejstvo je: Ali splošna iskrena razorožitev ali pa je vse le malopridna igra močnejčlli nad slabejšimi.
3)nevni dogodki
— Cenjene naročnike našega lista tem potom vljudno opozarjamo, naj obnove naročnino v najkrajšem času, ker 15. t. m. ustavimo list vsem onim, ki še nimajo plačane naročnine za mesec september.
— Jubilej rnonsg. Fr. Buliča. 3. okt. je v Splitu slavil znani učenjak msgr. Fran Bulič 75-letnico svojega rojstva. Ves dan je sprejemal mnogobrojne obiske svojih prijateljev in znancev. Med drugimi darovi so mu izročili tudi lepo plaketo. Prejel je mnogo pismenih in brzojavnih čestitk, med njimi čestitki društva hrvatskih leposlovcev in od arheološkega društva na Dunaju. Odličnemu hrvatskemu učenjaku k njegovemu jubileju naša iskrena voščila!
— Zemljišče za delavske domove. Su-botiški mestni svet je sklenil, da svoje zemljišče v Tavankutu razparcelira in odda po nizki ceni delavcem, da si tam zgrade svoje hišice.
— Brzovlaki na Južni železnici. Obratno ravnateljstvo Južne železnice objavlja glede vpeljave nočnih brzovlakov na progi Dunaj—Trst—Zagreb juž. kol.: od 10. okt. bodo vozili dnevno na progi Dunaj—Trst v zvezi z Zidanega mostu v Zagreb (južni kol.) D-brzovlaki po sledečem voznem redu: odhod z Dunaja 19.20, Gradca 0.21. Prihod Maribor gl. kol. 1.35, odhod Maribor gl. kol. 2. Prihod Zagreb juž. kol. 5.39, prihod v Ljubljano 5.03. Odhod iz Ljubljane 5.27, prihod Trst 9.35. V obratni smeri odhod iz Trsta 19.45, prihod v Ljubljano gl. kol. 0.05. Odhod iz Ljubljane gl. kol.
0.40. Odhod iz Zagreba juž. kol. 0.02. Prihod Maribor gl. kol. 3.50, odhod iz Maribora gl. kol. 4.21. Odhod Gradec 5.45, prihod Dunaj 10.55. Prvikrat vozi imenovani brzovlak v smeri Dunaj—Trst—Zagreb j. kol. v ponedeljek, dne 10. oktobra.— V obratni smeri prvikrat iz Trsta v torek,
11.	oktobra in prvikrat iz Zagreba juž. kol. v sredo, 12. oktobra. Ima I., II. in III. razred in en spalni voz na progi Dunaj—Trst, in en spalni voz Dunaj—Zagreb (juž. kol.).
— Nov izum v tiskarstvu. Sergije Baltič v Sarajevu je iznašel novo vrsto predalov za ročni stavek, v katerem so črke razvrščene tako, da se stavi za 80% lažje in hitreje nego s sedanjimi. Baltič je odšel v Belgrad, da svoj izum zavaruje s patentom.
— Brzojavne in telefonske pristojbine v inozemskem prometu v razmerju 1 frank = 6 dinarjev = 24 kron. S 1. oktobrom t. 1. je kot enakovrednost franku določenih šest dinarjev ali š t i r i n d v a j s e t kron. Od tega dne naprej je torej plačevati pri vseh inozemskih brzojavnih in telefonskih pristojbinah za vsak frank
,ali del franka šestkratni znesek v dinarčki
oziroma štiriindvajsetkratni znesek v kronski veljavi. — Brzojavne pristojbine v »Pri-stojbeniku za inozemstvo« (Služb, list 18, 1921) bo od 1. oktobra t. 1. nanrej treba pomnožiti s 24, da dobimo pristojbino v kronski veljavi. Pristojbina za Avstrijo, Italijo in Mažarsko je torej 18 cent. = 1.08 din. = 4.32 K, za Češkoslovaško in Nemčijo 15. cent. = 1.50 din. — 6 kron od besede itd. — Telefonski pogovori: Ljubljana—Praga 3.50 fr. = 21 din. = 84 K; Maribor—Graz, Ptuj—Graz 2 fr. = 12 din. = 48 kron; Celje—Graz, Zidani most— Graz 3 fr. — 18 din. — 72 kron; Ljubljana—Graz, Maribor—Wien, Zidani most —Wien, Celje—Wien, Ptuj—Wien 5 fr. — 30 din. = 120 kron; Ljubljana—Wien 6 fr. = 36 din. = 144 kron za enoto pogovora.
— Nova draginja — nove zahteve po zvišanju plač. Med zasebnimi nameščenci na Hrvatskem se je spričo nove draginje začela akcija za zvišanje plač. Zahtevajo se 30—40 odstotne draginjske doklade, ki se stopnjujejo od zgoraj navzdol: čim nižja je plača, tem višja mora biti doklada. Zveza zasebnih nameščencev sklicuje za 7. t. m. javno zborovanje.
— Telefonski promet s Češkoslovaško. Po dogovoru, sklenjenem med Češkoslovaško in Jugoslavijo, znaša telefonski pogovor v prvem pasu 14.50 dinarjev, v drugem 13.50 dinarjev. Za sedaj je dovoljen telefonski promet s Češkoslovaško samo med postajama Ljubljana in Zagreb. Ko bodo dovršena dela na telefonski progi, ki vodi preko Mažarske, bodo dovoljeni telefonski razgovori tudi med Belgradom in češkoslovaškimi telefonskimi postajami.
— Novi češkoslovaški kazenski zakonik. Češkoslovaško justično ministrstvo je objavilo načrt novega kazenskega zakonika, o katerem prizna celo »Prager Tag-blatt«, da se more primerjati z najboljšimi deli te vrste in da je v čast državi. Zakon preveva človečnost in je prost policijskega duha in maščevalnosti. Izmed najznačilnejših novosti v novem kazenskem zakonu navajamo: Za krivce, ki jih z denarno globo ni mogoče neposredno zadeti, j s določeno prisilno delo. Smrtne kazni novi zakon ne pozna, razen za slučaj, da zločinec, ki je že obsojen na dosmrtno ječo, izvrši nov zločin, za katerega je določc ... dosmrtna ječa. Poostritve ječe s temnico novi zakon ne pozna. Zločinci, ki se zaradi nerazsodnosti oproste, se spravijo v posebne zavode za umobolne kaznjence. Ako kdo izvrši kak zločin v pijanosti, se obsodi, da ne sme 6 mesecev do 3 let obiskati nobenega javnega lokala, v katerih se točijo alkoholne pijače. Po vseh kaznilnicah se uvedejo posebna kaznilniška sodišča, ki razsojajo o disciplinarnih prestopkih kaznjencev; kaznjenec ima pravico do zagovornika. Po vseh kaznilnicah morata biti med uradništvom najmanj po en pedagog in en zdravnik. Velikega socialnega pomena je nadaljna določba, da mora kaz-nilniški nadzorstveni svet za vsakega kaznjenca, ki dosluži svojo kazen, preskrbeti primeren, zaslužek, tako da je kaznjenec ob izstopu iz kaznilnice takoj preskrbljen. Kjer ni bilo mogoče pravočasno preskrbeti za delo, sme kaznjenec na lastno željo ostati še nekaj časa — največ pa 14 dni — v zavodu, da mu nadzorstveni svet v tem času dobi službo oziroma delo. — Že iz teh kratkih podatkov se vidi, na kako visoko stopnjo človečnosti se je postavil sestavljalec češkoslovaškega kazenskega zakona. Sestavljalci bodočega jugoslovanskega zakona tega primera ne bodo smeli prezreti.
ljubljanski dogodki.
lj Odborova seja Jugoslov. Strokovne Zveze se vrši jutri v četrtek ob pol 7. uri zvečer (ne hocoj) v prostorih Konsuma na Kongresnem trgu. Odborniki, pridite vsi! — Načelnik.
lj Izjavljam, da »Josip Kremen«,ni dr. Andrej Gosar, ampak sem jaz: Josip Kremen. Sicer je pa oseba pri razmotriva-vanju načelnih vprašanj postranska stvar. Toliko v vednost svojim čestitim političnim nasprotnikom krog »Jutra«. O trgu »Tar bor« se je pisalo mnogo in se še bo. Le mirno kri! — Josip Kremen. — Ljubljana, 5. oktobra 1921. — (Op. uredništva: S članki Jos. Kremena nima posl. dr. Gosar nobene zveze. Kar napiše posl. dr. Gosar v našem listu, napiše vselej s svojim podpisom. Če »Jutru« članki Josipa Kremena niso po godu, je to znamenje, da zadevajo v živo. Radi tega pa »Jutro« še nima pravice napadati drugo osebo, ki mu je neljuba. Članki o stanovanjskem vprašanju v Ljubljani so bili pisani stvarno, vsled česar naj bi njihovo vsebino izpodbijalo »Jutro« le s stvarnimi razlogi. Če pa je »Jutru« zmanjkalo teh, naj bi molčalo.)
lj Za razširjenje ljubljanske bolnice. Vlada je sklenila, da kupi v svrho razširjenja ljubljanske bolnice od Kranjske hranilnice posestvo na Stari poti z vsemi poslopji in premičninami. Kupnina 18 milijonov kron se plača v devetih letnih obrokih. Bolnica se bo znatno razširila in izpopolnila z ginekološkim oddelkom in moderno porodnišnico..
lj Le ven z živili! Minister za polj®* delstvo je odredil, da se sme izvažati meso v Italijo preko Rakeka tudi z avtomobili. Le ven z živili — državljani naj stradajo še bolj nego doslej, potem jih bo lazj® krotiti. Ta politika se je doslej pri nas še vselej obnesla, enkrat bi znala pa le it podleteti.	,
lj Pri železniškem prelazu na Dunajski cesti. Izvošček Avguštin Pollick j®.0®! meraval dne 8. avgusta iti čez železniški prelaz na Dunajski cesti, ko mu je kretnik južne železnice pred nosom zaprl železni* ški prelaz. To je Pollicka tako razjezilo, da je kričal na kretnika: »Prokleti cigan, osel, kaj ravno zdaj moraš zapreti, ko j^ pridem!« — Na dežel, sodišču so prisodili Pollicku dva dni strogega zapora, poostrenega z enim postom.
lj Če imaš psa. Vpokojeni sprevodni® drž. železnice Janez G. ima psa, radi k*1! | terega je bil že večkrat kaznovan, ker j« pes letal brez nagobčnika okoli. Ker je g-G. sodil, da ga je naznanil okoliški pob* cijski nadzornik Stante zato, češ, ker i«8 piko nanj, je 20. avgusta na Krakovske« nasipu kričal na Stanto: »Vi imate piko ®8 mene, krivično ste me naznanili iz maš®®* valnosti in spravili v kazen.« Dež. sodišč® je prisodilo G. 50 dinarjev denarne globe
I.	K—K:
JCaža društva.
d W i 1 d g a n s : Uboštvo. V nedelj®: 9. oktobra ob pol 20. uri otvori Ljuds®1 oder s tem znamenitim Wildgansovim lom svojo V. sezijo. Ako je imel dosl®l Ljudski oder največ prijateljev med del®v' skira stanom, bo s to igro, ki z brezobSj' no odkritostjo slika bedo uradniške drj®1' ne, pridobil na svojo stran tudi one, ki ® iskali doslej utehe le v poklicnem » lišču, v našem ljudkem gledališču p® 8*®' dali vedno le cirkus za ljudi brez duše. H8 se je naše ljudsko gledališče odločilo vP/1' zoriti to moderno delo, znači, da reflekV® tudi na prijateljstvo naše inteligence. delja bo pokazala, v koliko bo smel Lj®8' ski oder na nje sodelovanje računati v b®* doče.	f
d Pozor, posetuiki Ljudskega oAr®-Doslej je bila navada, da je bilo v predpr®* daji razprodanih vedno le malenkosti}® število vstopnic. Posledica je bila gnječa i® neprijetno prerivanje pri večerni blagaj®1 in navadno pol ure kasnejši začetek Pre?* stav. Uprava bo poslej skrbela, da bod® vstopnice vedno že vsaj en teden Pre predstavo občinstvu na razpolago v Lj}1®' skem domu. Ker je dalje uprava odredih da se imajo pričeti predstave vedno tocfl® ob pol 20. uri, prosimo p. n. občinstvo, si odslej redno oskrbi vstopnice že tednom v II. nadstropju Ljudskega dom8, Tam bo blagajna odprta vsak dan od 8. d®
12.	ure, od 15. do 17. ure in od 20. do P* ure (ob tem času v I. nadstr. odnosno ^ dvorani). Dvorana Ljudskega doma bo v1 prihodnjih dneh zadobila precej drug8®1?? lice. Na to posebno opozarjamo one, imajo vstopnice za galerijo in balkon. te je odslej vstop le z Lončarske steze. * ® sklepu uprave se morejo stojišč v parter posluževati samo gospodje, za dame je st®* j išče na balkonu z vstopom z Lončari steze. — Uprava Ljudskega odra.
d »Luč-j:, glasilo Jugoslovanske katoD' ške dijaške lige. Na sestanku zastopnik®11 katoliškega dijaštva iz Slovenije in Hrv®*' ske se je sklenilo mesto dosedanje »Zor®} Luči« izdajati glasilo »Luč«. Enako so 80 stvorili važni sklepi, ki bodo odpravili of* ljube nedostatke v uredništvu in upravi i® ki so spravili preteklo leto mnogo naših B naročnikov v upravičeno nevoljo. Uprav® »Lučk bo enotna s sedežem v Zagrebu, slovensko plat uredništva pa bo skrbel p®* sebni uredniški odbor pod okriljem SM** venske dijaške zveze. Tako upamo prijat®.' lje našega dijaštva vsestransko zadovoljit1, — Prva številka »Luči« izide že 15. t. & in se naroča: Uprava »Luči«, Zagreb I" Pošt. p:::«nac 109.
jKuhura.
k Fizika za višje razrede srednjih Soj*
Spisal Jožef Reisner, profesor v Ljubija®1, Druga izpremenjena izdaja ima 422 slik i? 1 barvno spektralno karto. Cena vez#111 knjigi 144 K. — Ta učna knjiga je pravk®1 izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne * Ljubljani. Z ozirom na velik obseg, mn01 žino klišejev in ilustracij, lično vezavo ittf knjiga za današnje razmere jako nizk* ceno.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar-Izdaja konzorcij »Novega Časa*.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
KoBeta, pnevma* tiko, motocikli?
vse dele in opremo prlporola
J. GOREČ
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta ilev.