K podržavljenju meščanskih sol. Usti nad Orlici, 9. maja 1908. Velecenjeni gospod urednik! V 17. št. BUčit. Tov." ste objavili dopis iz Prage, v katerem se tendenčno referuje o manifestačnem in protestaem zborovanju žofiaakem v Pragi dne 29. marca. Prosim, da izvolite objaviti tudi moj list, da slovenske brate inforrairate o goli resnici. Predvsem moram opomniti v boljše razumevauje: nikakor iz malibernih, morda osebuih, marveč sila važnih nagibov je stopila v življenje na Ceškem samostojna organizacija učiteljstva meščanskih šol. Ni prilike, da bi danes razjasnjeval, zakaj se je tako zgodilo, toda zagotavljam Vas lahko, da je bilo naše edino in najčišče stremljenje zadobiti meščanski šoli in interesom učiteljstva meščanskib šol boljše ohrane in preskrbe kakor pa prej. ko so nas tovariši iz ljudskib šol v s k u p n i organizaciji majorizovali, dasi nibče ne ve zakaj; saj vendar pribaja pretežna večina nas vseh iz vrst ljudskošolskega učiteljstva (pri zadnji regulaciji plač nam niso privoščili niti zvišanja letne plače). Zemska osrednja jednota učiteljstva meščanskih š o 1 , ki skrbi edinole za meščanske šole ib slednjih učiteljstvo, je bila in je še danes pripravljena v vseh s k u p n i b zadevab bratsko sodelovati. Toda prijateljski, absolutno kolegialni odnošaji so napram sedanjemu vodstvu nemožni in tako traja še nadalje napeto razmerje. Naša organizacija ni bila povabljena k žofiaski maaifestaciji in niti ni pozvana k letošnjemu praškemu slovanskemu učit. zborovanju, dasi je naša organizacija popolnoma samostojna, čisto učiteljska, napredna, ki združuje okrog 1200 članov. Ni čuda, če se izrablja proti nam vsaka prilika; zgodilo se je tako tudi t vprašanju o podržavljenju meščanskib šol. * Čemu neki kliče naša organizacija po podržavljenju meščanskibšol? Ne delamo aikdar za vesoljno učiteljstvo, kakor to dela — neopravičeno! — zemsko osrednje društvo, ki je pač prestalo igrati vlogo tolmača vsega učiteljstva.  Z. U. Jednota je sklenila na zborovanju dne 17. februarja naslednjo resolucijo: BKer se ni nadejati tolikega izboljšanja težkega stanja deželnih finane, da bi bile Bpodeželjeue" in v tej meri pomnožene meščanske šole, da bi lahko vsak zmožen otrok pridobil si v njib višje izobrazbe, in ker ne morejo biti izvedene niti najnujnejše, na vseh straneh priznane reforme meščanskih šol, se smatramo za popolnoma upravičene zahtevati zborno z učiteljstvom vseh ostalih avstrijskih dežel podržavljenje meščanskib šol. Oskrba teh šol in njib nadziranje naj bosta poverjena deželnim šolskim oblaste m", In edino le zaradi te resolucije se je pričela proti nana pod vplivom Z. U. S. v nekaterih dnevnikih prava križarska vojska. Naša organizacija, držeč se zaključka, da ima država danes všolstvu skoraj že vse v svojih rokah (učitelj se naobraža na c. kr. zavodih, polaga izpite pred c. kr. komisijo, ga nadzira c. kr. nadzornik, učne knjige in učila, učne naerte odobravajo in določajo c. kr. uradi, da, celo zvezke je e. kr. ministrstvo uniformiralo itd. itd.), zahteva, da držara šole tudi plača, če je že uredla splošno dolžnost šolskega obiskovanja od 6.—14. Ieta. Oskrba in nadzor n aj boata poverjeua deže1nim in okrajnim šo1skim uradom , seveda zreformovahi m , v katerih naj bibilavmnogo večji meri kak o r d o a 1 e j z a s t o pa n a poleg državnih organov tudi autonomijain učiteljstvo po izvoljenih zastopnikih. Sodite sami, bratje Slovenci, je Ii zaslužila naša organizacija za svoje stremljeuje tolikega zasramovanja iu očitanja izdajstva! Ali se niso mogle državnopravne stranke poprijeti naše resolucije vse drugače ia reči: BPrav pravijo! Hoče li imeti država v šolstvu vse v svojih rokah, naj tudi plača; če pa noče plačati, pa roke od šolstva proč!"*) Naša organizacija izda v kratkem brošuro. ki bo zagovarjala naše stališče. Dovolili si bomo poslati jo tudi Vam s prošnjo, da jo bodisi po odlomkih celo, bodisi le y ekscerptib bratom Sloveneem v informacijo objavite. * Preden končam, še malo kratkib opomb k žofioski manifestaciji. Oglasila se je v veličastnem protestu proti nazadnjaškim stremljenjem sploh in klerikalnim posebej. Drugače pa je bilo z vprašanjem o podržavljenju. Izkazalo se je, da ni to vprašanje zrelo za takovo manifestacijo, ki jo razumi A tako, Z zopet drugače, po tem, kakorjo boče razumeti. Našim govornikom na žofinski manifestaciji je bilo naravnost nemožno zlasti z ozirom na kratki čas, določen posameznim gororom, objasniti in utemeljiti stališče, ki ga je zavzela naša organizacija in z njo nemali del učiteljstva ljudskih šol. Podpisani predsednik se je omejil na golo izjavo in kolega Beneš je *) V nekaterih deželah bi bila to v današnjih razmerak sigurna katastrofa, da ni zavore — državnega zakona! izbral iz svojega odličnega referata — ki teinelji na njera omenjena brošura — katerega je izvajal v nekaterib delih na našem zborovanju dne 17. februarja, toda mnogo podrobnejše in natančnejše na zborovanju praškega učiteljstva Ijudskih in meščanskib šol dne 28. marca, le nekatere značilne točke (g. predsednik mu je molil žepno uro venomer pod nos, naj že neba). Izmed izjav, ki naj reagujejo, na našo resolucijo, spominja g. dopisnik zlasti na ono g. šolskega svetnika Metelke, ki je baje v nadobičajno sijajnem in utemeljenem govoru popolnoma pobil v naglici in umetno nagromadene razloge gg. Beneša in Skalickega za podržavljenje šolstva. Mučno nam je bilo, ko je metal krog sebe s npriplačevanjem" na šolstvo v pasivnib deželah. Eavno o tem piše naš vestnik BŠkola mžštanska" (1908, str. 118.): nToda nam se zopet zdi, da bi se dalo za to Bpriplačevanje" na šolstvo v pasivnih deželah navesti i marsikater zavezen, blagohotnejši nagib: Od teh sto in sto milijonov našega denarja, ki se k nam (no, kajpada do državnopravnega poravnanja!) tako kakor tako ne moiejo in ne bodo vrnili, denar, ki se žrtvuje kulturni povzdigi pasivnib dežel (in m e d temi so tudi dežele, v katerih prebivajo naši bratje Slovani!) bi prinesel pač več, kakor pa n. pr. denar, ki ga tako radodarno siplje naša patriotična delegacija vojaškemu molohu — dvignil bi te zemlje tudi narodnogospodarsko in iz silno pasivnib bi postale raarsikatere — ako ne aktivne — pa vsaj manj pasivne. Seveda, hočemo li mi 100%, smo narodne izdajice, hoče pa dr. Herold in E. Adamek samo 50 % — to se imeuuje saniranje deželnib fiaanc! . ..Pri 50% ne bomo priplačevali pasivnim deželam! ? .. . Eoliko se je že pri nas zabavljalo in tarnalo nad p o 1 j s k o politiko kot n e s 1 ov a n s k o ! Eo bi se s pomočjo denarja, ki se k nam (ponavljamo: do državnopravnega poravnanja!) ne vrača, dvignila kultura poljskega in rusinskega Ijudstva, bi iz tega za slovansko politiko ne vzcvetelo ničesar dobrega?! Vidi li g. šolski svetnik v podržavljenju zaklada za šolstvo nevarnost za manjšinske šole (kako naj postanejo razmero na manjšinskih šolah gorje, ko pa danes — za vlade autonomije v šolstvu nimamo nobenih in jib zaman zahtevamo!), bi se dalo z druge strani poudariti ravno nasprotno: pri podržavIjenju šolskega zaklada bi morale biti striktne zakonite določbe o ustanavljanju šole. I martirij bi bil manjši, kakor za današnjib norem, ko lahko krajevna autonomija tako neusmiljeno šikanira.*) * Lahko Vas, velecenjeni gospod urednik, zagotovim, da žofinska manifestacija v vprašanju opodržavljenju ni izreklazadnje in odločilne beaede! V poslednjem času se razmotriva že tudi v javnem tisku mirnejše, in vedno več je glasor, ki se ozivljajo za podržavljenje šolskega zaklada. *) Nadejamo se, da bi prišli tem potom tudi dunajski Čehi do državnih meščanskih šol. Dalje v prilogi. Vaša Bopomba uredništva" k dopisu v št. 17. nU. T." me je pravzaprav napotila, da sem napisal te vrstice. Outim z Vami! Z bratskim pozdravom najvdanejši Petr Sk ali cky, staiosta Z. U. J.