Šlev. 61
T mm t Ur % te tf. D8TC8 IS& Posamezni nevnica stane V5G Dtn LelO LE
Naročnina
za državo SHS:
aa mcsec......Din M
sa pol leta..... .12*
sa celo leto .... .24«
za inozemstvo: mesečno.......Din 5®
Sobotna Szdnja: celolctno
v Jugoslaviji . v inozemstvu.
. D!n 66 . . 89
LOVEHE
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-30 ia Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 5 — in 4'-, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—.
Pr! večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan Izvremil ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri sjutraj.
tedensko prilogo „ Ilustrirani Slovenec" Pešininammvootevlid.
UredniStvo je v Kopi<arjevl ulici 6 III. Rokopis! se ne vračajo: neirankirana pisma se ne spre-'ema o. Uredništva lelelon 30. apravniilva 338.
Političen list za slovenski mrofl
Uprava ]e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljano 10.650 in 10.349 (sa inserate) Sara* |evo 7.363, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
hi odbop razveljavil 61 radiMih mandatov.
RADIKALI SKUŠAJO DOSEČI KOMPROMIS Z OPOZICIJO. -.OPOZICIJA ODKLANJA VSAKRŠNA POGAJANJ- RAZ-PllAVA O ŠTAJARSKEM VOLIVNEM OKROŽJU. - PONESREČEN DEVIŠKI GOVOR JN DENUNCIJACIJE DR. PIVKA. -DR. HOHNJEC P0BIJE PRITOŽBE SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV IN RAZKRIJE NEPOSTAVNO AGITACIJO VL VDNiil ORGANOV OB V01LTVAH. - VERIFIKACIJA VSEH ŠTAJERSKIH MANDATOV SE < DL0ŽI. - MANDATI V0LTVNEGA OKROŽJA LJUBLJANA—N0V0MESTA IN MESTA LJUBLJANE OVEROVLJENI. — POSL. SMODEJ OŽIGOSA TEROR ORJUNE IN SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV V LJUBLJANI. - OPOZICIJA ZAPUSTI VERIFIKACIJSKI ODSEK. - RAZVELJAVLJEN JE RADICEVSKIH MANDATOV. - V PETEK PRVA SEJA SKUPŠČINE.
Belgrad, 16. marca. (Izv.) Včeraj je verifikacijski odbor ves dan razpravljal o mandatih v Bosni in na Hrvatskem. Na dopoldanski seji je radikal S i m o n o v i č »dokazoval :, da je treba člen 18 zakona o zaščiti države uporabiti tudi napram Radiču. Ugotavljal je, da se v skupščini nahajajo poslanci, ki z ozirom na ta člen zakona o zaščiti države ne morejo vršiti te funkicje, zato predlaga, da se mandati kandidatov na listi dr. VI. Mačka v Sremu razveljavijo na podlagi citiranega člena.
Nato je govoril poslanec dr. Trum-b i č. Njegov govor je trajal dve uri. V njam je pobijal posamezne točke obtožte proti Radiču in njegovi stranki. Protestiral je naj-energičneje, da se tako nastopa proti hrvatskemu narodu in da se mu s to namero jemlje možnost javnega udejstvovanja. Dokazuje, da se ukrepi, ki jih nameravajo proti poslancem HRSS, morajo ravno tako uporabiti proti poslancem HZ, ki so izvoljeni na listah Radičeve s!ranke. HZ dela v soglasju s HRSS, zato se ne sme delati razlike med poslanci ene ali druge stranke. Na strani hrvatskega naroda, ki je pokazal toliko odpornega duha, je moralna zmaga. Vlada je izdala obznano in pogazila vse pravice in zakone. Vlada beži pred sodiščem, pred legalnim bojem. Radi tega izjavlja, da je vladna namera nezakonita in da se bo hrvatski narod zna! na svoj način boriti za svoje pravice.
Po njegovem govoru je bila seja prekinjena. Nadaljevala ?e je popoldne in s presledkom trajala do 2. ure zjutraj. Dr. Trumbič je tudi popoldne nadaljeval svoj govor.
Vladna večina je skušala priti v stik z opozicijo in jo pridobiti za kompromisno rešitev. Nastop vladne večine ni bil siguren, vsled česar je na vse načine poskušala, da bi poslanci opozicije pristali na pogajanja. Opozicija v svesti si svoje moči in pravice, pa je odbila vsak nastop ter se ni spustila niti v pogajanja niti v razgovore. Radi tega je vlad. večina odstopila od svoje namere, razveljaviti mandate in je našla novo formulo, da se to vprašanje odgodi. Na ta način so bili tekom včerajšnjega dne verificirani mandati v Sremu, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in na Hrvatskem, izvzemši Zagreb, in sicer vsi mandati vseh strank razen HRSS. Razprava o teh mandatih je bila določena za današnjo sejo, in sicer z ozirom na politično stran tega vprašanja.
Belgrad, 16. ?r,arca (Izv.) Na današnji popoldanski seji se je pričela razprava o volitvah v Sloveniji. Poleg Slovenije so ostali nerešeni še mandati mest Zagreba in Belgrada ter okrožje Bregalnica in vsi mandati HRSS. Ker je danes poslednji dan, namenjen delu verilikacijskega odbora, se splošno smatra, da bo vlada morala pokazali svoje karte in zato je bilo zanimanje za to sejo izredno veliko.
Kot prvo jo prišlo v obravnavo mariborsko okrožje. Razpravljali so o dveh pritožbah, ki sta bili vloženi proti volitvam: 1. od mariborskih advokatov, 2. od SLS.
Pri tej priliki js imel dr. Ljudevit Pivko v verifikacijskem odboru svoj nastopni govor in pokazal svojo popolno politično nesposobnost. Govoril je, kakor najslabši agitator proti slovenski duhovščini. D -jal jo, da jc duhovščina po cerkvah agi-1'ra'a za volitve tako pobožno, da bi bil še on po:tal -klerikalec:, če bi sploh še veroval Hvalil se je z knrzanskem činom in se hud r,val na časopi se SLS, češ, da ga je ime-neviro izdajalca. S svojim govorom je sra-rrolil slovenski narod, zlasti obmejne Slo-vcnce, c!a so avi trijakanti in pruiidržavni.
Ta insinuacija je izzvala odpor. Poslanci Frnnc Ž e bol. dr. H o h n j e c in Fr. S m odej so mu klicali: »Sramota! Vi de-nuncirate svoj narodi To je Vase prvo delo!
j Vi boste učili nas in naš narod narodnega i čuvstvovanja k
I Ker je hotel dr. Pivko še naprej denun-cirati slovensko ljudstvo, so poslanci Sir.o-dej Franc, dr. Hohnjec in Žebot Franc odločno nastopili proti takemu nemoralnemu govorjenju in sramotenju slovenskega naroda ter mu niso pustili, da bi nadaljeval. Radi tega odločnega nastopa poslancev je : dr. Pivko bil primoran prekiniti svoj govor. • Po pavzi se je opravičeval, da ni mislil na navzoče poslance. Svoj govor je moral prekiniti, nakar je predsednik verifikarajskega odbora med splošno tišino sejo prekinil.
Za dr. Pivkom je govoril poslanec dr. Hohnjec ter izvajal sledeče:
»Pritožba SDS zoper neštevllne nepravilnosti pri volitvah v okrožju Maribor— Celje ja take vrste, da služi bolj-v zabavo kakor pa v resno razmotrivanje. Zabavna je po svoji argumentaciji, kakor tudi po in-tenciji, ki jo ima ta pritožba. Namen SDS je, ker 25.000 oddanih glasov razveljaviti, in s io matematično operacijo oropati SLS enajstega mandata ter dr, Pivku sfabrieirati drugi mandat. Česar samosfojno-demokrat-ska gospoda ni mogla doseči na volišču, k temu ji naj pripomore priprosta matematična operacija v verifikacijskem odboru, ozir. v narodni skupščini. Ni dvoma, da je laka intencija ramo;tojnih demokratov zelo zabavna. Zabavna so tudi dokazovanji, ki jih navajajo. Na Čelu njihovih dokazovan] stoji agitacija katoliške duhovščine o priliki ho-gOslužnih dejanj. V pritožbi niso navedli nobenega slučaja, nobenega duhovnika nobenega kraja, nobenega bogoslužnega dejanja. Kateri duhovnik je tako agitiral, o tam ni nobenega podatka. Zato pa se mora io prvo in poslednje dokazovanje zavrniti pro znani prislovici: :Qucd gra h as eri.ur, gra-tis nega tur.« — Kar se brez dokazov trdi, se brez dokazov lahko zavrne.
Res je, da slovenska d ihovščiua nt Izrabljala cerkve, temveč v obče ni skoro nič posegala v agitacijo. Je pa druga stvar. Samostojni demokrati so se sami podali na tisto pot, ki jo očitajo »klerikalcem«. Izdali so letake, v katerih razglašajo niredbo s podoisom kardinala Gasparija, s čimer raj bi bil ta zabrc- il kandidiranje slovenskim duhovnikom. Enostavno so potvorili na-redbo kardinala Gasparija ter zlorabili tako cerkcv in vero.
Ravno tako je lažnjivo drugo dokazovanje, češ da so voditelji SLS agitirali z razširjenjem »plemsnrlce« mržnje in da so uspevali v krajih ob državni meji, kjer se še ljudje niso iznebili pogubnih vplivov av-strijsko-nemškega pritiska. Te besede so denuncijacija slovenskega ljudstva ob meji. (Fr. Žebot: »Dr. Pivko, Vas ni sram te de-nuncijacije slovenskega naroda?«) To lj -d-stvo je v najtežjih časih stalo na brariku slovenstva, in grda nehvaležnost je, če ga J- skušajo samostojni demokrati pokazati v proti-narodni in proti-državni lači.
Nasprotno je res, da so samostojni demokrati agitirali in vzbujali »plemensko« mržnjo. Dovolite, da navedem dve i-reni. Neki učitelj v obmejni ž »pniji, pristaš SDS, Robnik — ne bi navedel njegovega imena, ko ne bi bila stvar pred sodiščem — jc prišel na zborovanje na*,e stranke ter ga hotel razbiti, hujskajoč: »Dr. Korošec je prodal Slovence S^bom«. (Fr. S m o d e j : »Čujte, čujte!« Žebot: Ali poznate svojega Robnika?«) Neki dr"gi mož, ki je bil okrari kandidat SDS, je v nekem kraju b!i-"i državne meje izrekel iste očitke zoper dr. Korošca. Ako na se pomisli, kako samostojni demokratje v Belgrad « nastopajo ser-vilr.o napram celokupni vladi in parlamentu, moram tako hujskaško agitaciio imenovati nerfidno in hudobijo rrve vrste.
Samosto'no-demokrr'-ki nritoSb*^ razen k podlim denuncijacijam o zlorabi
cerkvo in vere ter plemenske niržnja ravno-t-'-ko zatekajo k nesramnemu dokazovanju o uporabi nepravilnih volivnih imenikov. Iz tega se vidi, kako "d^ba so njihova dokazovanja, da morejo v tako velikem volivnem okrožju, kakor jc Maribor - Celje, ki voli 15 poslancev, navesti samo en slučaj, to je občino S a v c i blizu Ormoža. To je mala občina, ki šteje 140 volivcev, ki so pristaši SLS. Župan je prinesel na volišče res nekoliko starejši volivni imenik, ker je pred kratkim izmenjani župan novejšega nekam založil. Predsednik volivnega odbora je bil nek koncipijent iz pisarne demokratskega odvetnika dr. Koclermana. Ta je imenik odobril in nekateri volivci, ki niso bili v vplivnem imeniku, so bili zavrnjeni. Popoldne so našli novejši imenik in pokazalo se je, da so vsi volivci, ki so volili, vpisani tudi v novejšem imeniku. Kar je bilo zavrnjenih so bili vsi pristaši SLS.
Na drugih voliščih, tudi na onih, ki jih navaja pritožba z meglenimi namigavanji o nekakih nepravilnostih, so uporabljali no-tojenc stalne volivne imenike. Ako bi bilo r.a kakem volišču drugače, bi morali pritožba natančno navesti te nepravilnosti. Ker pa tega nestori, dokazuje s tem le, da nepravilnosti sploh ni bilo. Mesto dokazovanj se poslužuje pretveze, da glavnemu volivnemu odboru niso bili dostavljeni stalni volivni imeniki, marveč abe-ccdni. Ponekod so bili poslani okrožnemu sodišču in od njega potrjeni volivni imeniki, snisani v abecednem redu, kar nt protizakonito. Predsedniki volivnih odborov, ki so prinesli volivne rezultate, so izjavili glavnemu volivnemu odboru, da so za podlago stalni volivni imeniki. Župani so bili mnenja, da bi stare volivne imenike obdržali, ker jih je treba 10 dni po volitvah uradno popraviti.
Na tem »solidnem dokazovanju«, ki popolnoma spada v okvir samostr jno-derr.o-kratske politike, prihajajo samostojni demokratje z zahtevo, da se morajo uničiti vsi odd ni glasovi, kar pomeni uničiti 16.614 glasov. Ti glasovi naj bi sc ne uničili radi tega, ker se volitve niso vršile na podlagi stalnih volivnih imenikov, ampak radi tega, ker nekatere občine glavnemu volivnemu odboru niso pravočasno poslale stalnih volivnih imenikov, češ da jih morajo poslati v Belgrad.
Če bi se verificiranje mandatov vršilo v Abderi. ki je znana po svoji posebni brihtnosti, bi sc samostojni demokratje s takimi razlogi takoj prikopali do mandata. Iste vrednosti je pritožba samostojnih demokratov zoper nanake, ki jih nahajamo v nckatefih zapisnikih volivnih odborov. Te napake so malenkostne in na morejo imeti nobenega vpliva na ugotovitev voliv-negi izida, ker so samo formalnega značaja. Še bolj kakor tako postopanje samo-stojno-demokratske gospode nas pa mora iznenaditi njihova zahteva, ki izhaja iz te po bistvu malenkostne napake, da sc morajo uničiti vsi glasovi, oddani na voliščih, katerih zapisniki volivnih odborov izkazujejo jvalenkostne napake. Tako bi bilo uničenih 10.762 glasov. (Posl. Žebot: »Dober ape!it imate. Česar niso prikradli, hočejo uničiti!«)
To je drugi nnčin uničevanja oddanih fki^ov, ki ga predlagajo samostojni demo-kraije.
Tr tji način pa obstoji v združitvi obeh načinov, vsled česar bi se popolnoma uničilo 35.030 glasov. Tako abotna in neumna je ta zahteva, da moramo reči: »Risum tene-atis, a-lici k, tako strašno smešna je zahteva SDS po mandatu, ki jim g« slovensko ljudstvo ni dalo.
Sedaj mi jo govoriti o drugi pritožbi, ki je bolj resnega značaja. Pritožba zahteva, da naj se uniči dr Pivkov irnn'nt, ker so se vršilo velike nezakonitosti in po zako-
nu prepovedane stvari, prepovedane po uradniškem zakonu.«
Poslanec dr Hohnjec našteva posamezne člene zakona in pravi, da se je Sloveniji ve~. uradniški aparat od velikega župana pa do poslednjega slugo postavil v službo SDS in njene volivne agitacije. Dr. P i r k m a y e r je prononsiran pristaš SDS. Njegova ljubezen do samostojnih demokratov ni samo platonske narave, ampak tudi praktične, ki se je v volivni borbi dobro izkazala. V tem oziru je značilen predlog za razvrstitev volišč. Po njegovem predlogu bi se moralo kasirati veliko število starih volišč. Ljudje bi bili morali 2—iS u1"? daleč na volišče. Veliki župan je med v. 'ivnimi pripravami prirejal razne ankete. in sestanke, pri katerih je razvijal veliko agilnost. K a teh sestankih je delal obljube, kaj vse bo naredila sedanja vlada, ako ostane na krmilu. S tem je bil agitator za vladno stranko, ki pa je po volitvah izpolnitev teh obljub odložila -ad Kalen-das. graecas«1*. Veliki župan je pred volitvami pokazal veliko skrb za posamezne občine, posebno v Prekmurju. Namen teh podpor je očividen, posebno, zakaj so so delila pred volitvami odlikovanja. Veliki župan je obračal veliko pozornost na to,, kakšne so šanse posameznih strank ter si je dal poročati, koliko upanja imata »nacionalni blok.: in SLS. Klical je može m posameznih krajev ter jim naročil, naj pridobe za »nacionalni bloke saj par glasov. Kakor je protežiral pristaše SDS, tako je r svojo oblastjo zatiral pristaše SLS. Plenil js njeno časopisje in ga ustavljal. Tako ja ustavil »Slovenskega Gospodarja« ln »Stražo«, ki sta neprimerno mnogo storila za napredek ljudstva.
SDS je pred volitvami izdala poročilo, da je edino državotvorna stranka, vse druge pa nimajo državotvornega značaja, ne izvzemši Narodno Radikalno Stranka
Dr. Hohnjec našteva še druge nepravilnosti ter nezakonitosti in uradni pritisk. Dejal je, da jo navedel nekoliko slučajev in veliko število protipostavnih dejanj, ki se jim SDS ima zahvaliti za svoj mandat Zato zahteva, da se dr. Pivkov mandat uniči.
Pri ponovni kratki repliki je prišlo do burnih prizorov, nakar je samostojni demokrat Bran kovic predlagal, naj so za ugotovitev pravilnosti volitev v roari-borsko-celjskem okrožju izvoli parlamentarna anketa. Njegov predlog je vladna večina sprejela.
Verifikacijski odbor je nato razpravljal o Ijubljansko-novomeškem volivnem okrožju. Dr. Hohnjec utemeljuje pritožbo, ki navaja nepravilnosti, ki so se dogajale tudi v tem okrožju. Navaja obširno vsa preganjanja uradništva in učiteljstva. Navaja podkupovanja, ki so jih izvrševali Žerjavov! agitatorji, ter dobro oriše celokupno delovanje državnega aparata, ki je stal pod pritiskom Žerjavovega eksponenta Viljema Baltiča. Dr. Hohnjec zahteva glede na to, da se dr. Žerjavov mandat razveljavi. Predlog je bil od vladne večine odbit.
Zatem so razpravljali o volitvah v Ljubljani, proti katerim je vložil pritožbo dr. Žerjav z zahtevo, da naj se dr. Korošcev mandat razveljavi in razpišejo novo volitve.
Pri tej priliki je govoril poslanec Fran Smodej in izvajal sledeče:
»Kakor čujemo, mi hočejo omejiti govor. Govoril bom samo o stvari, ničesar drugega se ne bom dotaknil razen kar se tiče pritožbe proti mandatu dr. Korošca. Stvarno bom pokazal, da niti ena trditev ni pravilna, da niti ena trditev ni dokazana, temveč ravno nasprotno. Ta pritožba pravi, da so volivni imeniki nepravilno sestavljeni radi tega. ker so sestavljeni na podlagi popi a prebivalstva iz leta 1920. — Gospoda dobro ve, da tega popisa nismo delali mi, kajti leta 1920. je bil v Ljubljani župan dr. Ivan Tavčar.<c
Poslanec Franc Smodej dokazuje posameznost! iz tega volivnega spisa in reagira nn točke pritožbe, ki govore o nepravilnosti spiska. Na podlagi argumento. pobija ir iitvr> in nadaljuje:
»V pritožbi se pravi, da so policijske oblasti delale za nas. Policijske oblasti dr. Žerjava? Želel bi poznati tistega policista,
ki je delal za nas. Res je nasprotno. — V
soboto pred volitvami je bilo 11 policajev od onega števila, za katere so oblasti mislile, da so naši pristaši, premeščenih v Maribor, da ne bi mogli v Ljubljani glasovati. Ali veste, kako je policija sodelovala? Uplivala je še na ta način, da je plenila naše liste. Ustavila je »Domoljub«, ki je izhajal že 40 let. Skoro vsak dan je plenila »Slovenca«. To je bilo delo policije in njen »vpliv v naš prilog«.
Poslanec Smodej nadaljuje: »Pritožba pravi, da je policijski stražnik Ravber na prvem volišču agilirul za nas. Imamo dokaze, da to ni res, Nadalje pravi pritožba, da je nek policijski agent glasoval dvakrat. Vemo dobro, da je glasoval samo enkrat. Nadalje nam pritožba očita, da smo uplivali na izid volitev. Kdaj in kako? Oblasti so j razpustile občinski odbor, namesto njega je veliki župan postavil gerentski svet. Dva . dni pred volitvami je šel gerent tja, kjer so siromaki in jim pretil, da morajo glasovati ! za dr. Žerjava, sicer morajo posledice sami sebi pripisati. Ali je to vpliv ali ne?«
Kar se tiče terorja, se poslanec Fran Smodej omej.:je na karakteristične dogod ke: »Eto Vam dogodka. 1. februarja b: bil moral dr. Korošec imeti shod v Unior?>\o ! dvorani. Prejšnji večer je dr. Žerjavova bor- ' bena organizacija izdala letake, da je treba dr. Korošcev shod razbiti. Na shod ie prilo 5000 do 6000 ljudi. Kaj je delala policija? S pomočjo žandarjev je dopustila, da so Žerjavovi četaši prišli v dvorano z b.-joneti'in onemogočili shod. Ta tolpa je grozila celo vladnemu komisarja. Iz vseh teh in drugih slučajev se je videlo, da je to sistem, da je bil dogovor med voditelji le oborožene ban-de in Žerjavovo stranko. Kj lb temu imajo ti ljudje toliko poguma, di govore o nasilji drugih strank. Resnično je baš nasprotno. Ako se pravi, da je bil teror, moram izjaviti, da ga je izvajala Žerjavova stranka. Na svojih shodih sem govoril kot politik politično.«
Poslanec Smodej se v nadaljnem obširno peča z drugimi točkami oritožbe. Pobija jih s stvarnimi argumenti in pismenimi dokazi in predlaga, da se izvolitev dr. Korošca v Ljubljani potrdi.
Po njegovem govoru so člani opozicije zahtevali od predsednika Srskiča, di kratko prekine sejo. Ob devetih je predsednik sejo pi-kinil za deset minut.
Med odmorom so se opozicionalni poslanci sestali. Glede na najnovejše nasilje vladne večine v verifikacijskem odboru so imeli kratko posvetovanje, nakar so se vrnili v dvorano. Po otvoritvi je poslanec Dragutin Pečic izjavil naslednje:
PROTEST CELE OPOZICIJE RADI SKLEPA O STAJERSKIH MANDATIH.
»Danes je verifikacijski odbor povodom vprašanja o mandatih v mariborsko-celjskem okrožju storil sklep, ki ne soglaša niti z zakoni niti ne odgovarja pravnemu čutu, ne pojmovanju nikogar, Sklenjeno je, da se skliče anketa o aktih, ki jih ima v rokah verifikacijski odbor in o katerih je sklepal, dočim se tam, kjer so se vršile nezakonitosti in nasilja, kjer so se izvršili poboji, kjer so se potvarjali protokoli, verifikacijski odbor ni ni niti zmenil za zahtevo, da se skliče anketa,
Iz takega delovanja vidimo, da se bo na isti način sklepalo o bregalniških mandatih in mandatih HRSS. V takem aktu gledamo akt nasilja in nezakonitosti iz osebnih razlogov. Zato je nemogoče, da bi Se nadalje sodelovali v postopanju veriiikacij-skega odbora.«
OPOZICICIJA ZAPUSTI SEJO.
Po tej izjavi so opozicionalni člani ve- i-fikacijskega odbora zapustili sejno dvorano. V dvorani so ostali sami radikali in samostojni demokrati. Odločen nastop opozicije jih je zelo iznenadil. V prvem trenutku sami niso vedeli ali naj nadaljujejo sejo ali ne. Po kratkem odmoru, me-l katerim so se radikalni prvaki dogovorili z vlado, so sejo nadaljevali.
Prešli so na glasovanje o volitvah v Ljubljani. Radikali so glasovali za to, da se volitve v Ljubljani odobre. dočim so samostojni demokratje glasovali proti: Tako so bile volitve v Ljubljani potrjene.
Nato je posl. T r b i č predlagal, da naj se volitve v bregalniškem okrožju razveljavijo, ker je »dokazano«, da so se vršile pod »inozemskimi vplivi«. — Na ta nnčin ce bodo v Bregalnici vršile nove volitve ra tri mandate.
Radikal S i m o n o v i č predlaga, da naj verifikacijski odbor v svojem poročilu v narodni skupščini predlaga, da se v vseh okrožjih, kjer so bili poleg ostalih izvoljeni kandidati IIRSS, ti mandati razveljavijo. Ta predlog je vladna veČina sprejela.
S tem ie bilo delovanje vladne večine končano. Vladna večina je določila za poročevalca v skupščini Simonoviča in L c o v a c a , oba radikala.
Po do'o"ilih poslovnika morajo biti ta p rotila o delovanju in poslovanju verifikacijskcga odbora dotiskana tekom 3 dni in tekom 24 ur razdeljena poslancem, na-kr.r mora biti seja skupščine tekom 24 ur sklicana. Tako bo seja narodne skupščine sklicana najbrž za petek.
Mogočen vtis odhoda opozicije.
Belgrad, 16. marca. (Izv.) Vladna večina je na predlog posl. Simonoviča sklenila razveljaviti mandate HRSS. Kakor so radikali izjavljali je razveljavljenih 61 mandatov HRSS, dočim so potrjeni mandati HZ.: Dr. Trumbič, dr. Bazala, dr. Polič, dr. Lorkovič, dr. Žanič, dr. Krajač. Vendar pa mislijo, da ta sklep pri vladni večini ni de-finitiven, da pa ga je smatrati kot pritisk na predstavnike HRSS, da bi postali po-pustljivejši in stepili v razgovore z radikali. To potrjuje tudi nastop glede mariborskega volivnega okrožja, ki ga je istotako smatrati kot pritisk na SLS.
Nasproti takemu postopanju vladne večine je opozicija pokazala svojo absolutno kompaktnost in čvrsto odločnost vztrajati v svoji borbi za ljudske pravice, njegovo suverenitelo, do konca. Njen nastop na današnji seji verifikccijskega odbora se sp ošno zelo mnogo komentira. Mora se reči, da je napravil posebno mogočen utis na radikale, ki so se zelo zanimali, tli je eksodus definitiven in ali morebiti zr.ači definitivno cbstinenco ali samo trenuhio. Voditelji opozicije, kakor tudi poslanci niso hoteli dajati o tem nikakih podrobnih izjav._
"Senzacionalni potek ~ afere Turn- Taiis.
SAMS0T0JNI DEMOKRATI DVIGNILI DENAR.
Zagreb, 16. marca. (Izv.) Današnji »Večer« objavlja glede afere Turn-Taxis sledeče podrobnosti: Kakor hitro je Pašič izrekel »pardon« nad san estojno demokratsko stranko, je samostojni demokrat J. K. v imenu ramostojno demokratskega konsorcija odšel v Zrgreb in dvignil pri zagrebški Srbski banki in pii državnih uradih ves denar s konta sekvestra Turn-Taxisa. Isto je napravil tudi v Sisku. Tako je omenjeni konsorcij prišel v last 8 milijonov dinarjev. Kako se je razdelil ta denar, se vidi iz razgovora med samostojnim demokratom D. in njegovim prijateljem (ki je ta razgovor izdal). Prijatelj: »Torej 15 milijonov?« Gosp. D. se je nasmejal in rekel: »Niti tretji del.« Prijatelj: »Vendar več kot en milijon?« Gosp. D.: »Več kot dva milijona pa že!«
PREISKAVE
PRI ZAGREBŠKIH PUŠK AR JIH.
Zagreb, 16. marca. (Izv.) Danes je policija izvršila hišno preiskavo pri vseh tukijš-njih puškarjih. Zahtevala je municijo nad 7 in pol milimetra, ki jo sme rabiti samo vojaštvo. Zaplenili so več krogel. Uvedena je preiskava, če so imeli puškarji dovoljenje, če smejo prodajati to municijo. Puškarji so razen enega Srba sami Zidje.
PRIKRAJŠEVANJE PREČANSKIII URADNIKOV.
Belgrad, 16. t. m. (Izv.) Kakor se do-znava iz nradniških krogov, rešuje državni svet odslej vse uradniške prošnje za vštr tje vojnih let negativr~s dasiravno je v nekaterih slučajih, ki po bili že v »Slovencu« objavljeni, doslej reševal ravno v nasprotnem smislu.
KOMUNISTIČNE DEMONSTRACIJE V K0LNU.
Berlin, 16. marca. (Izv.) Včeraj so poskusili komunisti v Kolnu uprizoriti večje demonstracije. Na glavnem trgu se je zbrala precejšnja množica demonstrantov, ki je poskušala ustaviti promet cestne železnice. Vsled tega je prišlo do ostrega spopada s policijo. En demonstrant je bil težko ranjen in je v bolnišnici umrl.
2ELEZNIČARSKI ŠTRAJK V NEMČIJI.
Berlin, 16. marca. (Izv.) Na zborovanju štrajkujočih železničarjev niso sprejeli in odobrili razsodbe razsodišča, pač pa je vladalo veliko navdušenje za proglasitev ! genoralnpga štrajka.
OTVORITEV VELIKE ELEKTRIČNE NAPRAVE V GRADCU.
Gradcc, 16. marca. (Izv.) Dne 23. marca bedo otvorili veliko električno cu^lo ] ' na Gorenjem Štajankem, ki bo preekrho- \ i vaja z električnim tokom tudi Grrd<>? r j okolico. Na ta dan bodo iavna poslo^in v j Gradcu slavnostno razsvetljena.
j	SA VINKOV P0MIL0ŠČEN.
Roval, 16. mart"\ (Izv.) Sovjetska vla-j »'.n je Savinkova pcni'ostiia. Savinkova bodo poslali v Parir d" vodi propagando med tamošnjimi ruskimi emigranti.
za 54, Češka za 50, Jugoslavija pa 5 milijonov dolarjev. Vse druge evropske države (Anglija. Francija itd.) pa bi rade dobile 762 milijonov dolarjev. Počasi postane cela Evropa ameriški dominijon.
Dopisi.
vesti.

POTEK KOVINARSKEGA ŠTRAJKA V ITALIJI.
Pim, 16. marca. V soboto so se na Mon-tecitoriju začela pogajanja med tajništvom fašistovskih sindikatov in industrijalci, pri katerih je posredovala vlada. Sporazum se zaenkrat ni dosegel. Izvršilni odbor fašistovske stranke je objavil sklep, v katerem odobrava solidarnost pokrajinskih fašistovskih zvez s štrajkujočimi kovinarji.
Tajnik Gcnrraine konfederacije dela posl. D'Aragona jc v nekem pogovoru označil verjetni izid štrajka sledeče: Sporazum se bo sklenil neposredno med vlado in delodajalci in prizadete korporacije se bodo pozvale, da sporazum podpišejo in ga uporabijo. Fiom in interesirane organizacije ne bodo imele pri tem nič opraviti. Nato bo vlada proglasila, da je gospodarsko gibanje zakl jučeno. Sporazum pa po vsej priliki ne bo odgovarjal delavskim zahtevam, vsled česar bo Fiom nadaljevala agitacijo, a vlada bo nastopila proti njej, češ, da zasleduje politične cilje.
POLJSKO POSOJILO V ITALIJI.
Rim, IG. marca. V sobotni seji je veČina v poslanski zbornici odobrila zakon o 400 milijonskem posoji'u, ki ga Poljska najame v Italiji. Posojilo zajamči Poljska z dohodki iz tobačnega monopola, v drugi vrsti pa jamči zanj italijanska vlada.
ZA IZBOLJŠANJE LIRE.
Rim, 16. marca. Glasom odloka finančnega ministra, ki ga je te dni objavila Oaz-zette Ufficiale, se je znižala cirkulncija bankovcev za okroglo 128 milijonov lir.
PERI S
»Sam0beHn«-a¥t03!!at0m!
4- »Istia<u o g. Korošcu« se glasi naslov »•■vodnika v x Samoupravi« z dne 15. marca. V članki' hoče pisec dokazati, da dr. Koro-šcc in listi SLS »sistematično zastopajo či-.što separatistično ideologijo« in da »po načrtu, spretno in zahrbtno izpodkopavajo mor-ln1! in kulturne temelje našega narodnega jedinstva.« ker zastopajo načelo, da Slovenci ne bodo nikdar odnehali zahtevati svoje avtonomije, ker se branijo pačenja slovenskega jezika v uradih, in zahtevajo, da se morajo iz šole odstraniti »učbeniki, koji ne bi govorili o posebnom slovenač-kom narodu, t. j. o slovenačkom separatizmu.« — Iz članka »Samouprave« je razvidno dvoje. Prvič razvidimo iz njega, da dr. Korošca in SLS svojega delovanja v pro-speh in obrambo slovenstva ni treba biti niti najmanj sram. Kdor zahteva, da se iz uradne slovenščine izločijo razne »direkcije« in vsrezi« in »slanice« ter »inšpekcije«, dela gotovo prav, kajti kakor smo se otepali in branili nemških tujk, tako tudi z drugimi izrazi ne bomo dali kvariti svojega jezika. Drugič pa so razvidni iz omenjenega članka »Samouprave« pravi nameni naših ult< a-centralistov, ki smatrajo vsako poudarjanje slovenstva že za »protidržaven separatizem«! Ti ljudje bi najraje videli, da bi se Slovenci čimprej — posrbili in tako oni tudi razumevajo »narodno in državno edinstvo«. Zakaj pa oni ne opuščajo srbščine in je ne mešajo s slovenščino? Zakaj oni govore dosledno o srbskem narodu? Odgovori, »Samouprava«! .
Beležke.
Poglavje o separatizmu. Današnji naši »državotvorci« so moderni ljudje in uporabljajo vse moderne metode za dosego svojih političnih ciljev. Tako so gotovo nekje nekaj brali o medicinski metodi, ki se je poslužuje gospod Coue v Lyonu. Coue namreč zdravi ljudi na ta način, da jim priporoča vsak večer govoriti glasno: »Jaz sem zdrav — jaz sem zdrav — jaz sem zdrav« —, kar mora bolnik sam sebi ponavljati tako dolgo vsak večer, da končno res sam sebi verjame, da je zdrav. Te metode so se posluževali nekdaj tudi častniki -učitelji v šolah za enoletne prostovoljce, katerim so celo leto s tako vnemo pripovedovali, da je »častniški stan prvi stan«, da so po preteku enega leta fantje res verjeli, da so »prvi stan«, ki je vzvišen nad vsemi drugimi. Teh metod so se oprijeli tudi naši državotvorci, ki dnevno z neverjetno vztrajnostjo pišejo o pristaših vseh drugih strank, da so »separatisti«. Pristaši muslimanske stranke so »separatisti«, pristaši SLS so »separatisti«, pristaši vseh hrvatskih narodnih strank so »separatisti«. To pesem ponavljajo naši centralisli ljudem dan za dnem, in ljudje začenjajo tej melodiji verjeti. Ni nam treba naglašati, da jc ta melodija napačna, kakor je napačno vse, kar prihaja iz »jutrovskih« ust. Kdor hoče imeti državno zgradbo drugače urejeno kakor vojašnico, še ni sovražnik države in tudi ne sovražnik »edinstva«, ampak je le nasprotnik centralizma, in resnica je, da so državotvorni elementi samo oni, ki centralizem pobijajo, ne pa oni, ki ga branijo in zagovarjajo. Mi »separatisti« hočemo imeti dobro ure'eno državo namesto centralistične komande, ki se je še po vsem svetu izkazala kot največja poguba za države in za državljane.
Za ameriški denar. Amerika je danes glavni denarni vir za ves svet. Kdor potrebuje posojila, sc mora obrnili na ameriške bankirje. Vsota vseh posojil, ki bi jih rade evropske države dobile od Amerike, znaša 1 milijardo in 200 milijonov dolarjev. Nemčija orosi /a 193 milijonov dolarjev, Avstrija
Črnuče. Naše izobraževalno društvo nas je v nedeljo popoldne prijetno iznenadilo z uprizoritvijo Nušičeve komedije »Sumljiva oseba«, ki so jo igrali ljubljanski dijaki. Dolgotrajna predstava ni utrudila mnogoštevilnega občinstva, ampak ravno nasprotno: gledalci so vztrajali do konca, ter z zanimanjem in pozornostjo zasledovali potek igre. Za smeh in zabavo je bilo v obilni meri preskrbljeno. Kajti igra je sama na sebi polna zdravega, neprisiljenega humorja, povrhu tega pa je bila Se dobro našludirana in so se tudi vsi igralci popolnoma vživeli v svoje uloge ter nam izvrstno podali različne humoristične tipe. Občinstvo tudi ni štedilo s priznanjem. Izobraževalnemu društvu bi priporočali, da nam še večkrat preskrbi takih iger in da še povabi na gostovanje mlade, nadarjene igralce dijake.
Tržič. Josip Klofutar, ki je občinski svetovalec. bivši načelnik Orjune in član Sokola, steber SDS v Tržiču, je bil v Feldkirchnu aa Prednrlskem obsojen na 8 mesecev ječe zaradi požiga. — Tukajšnji carinik Čop je zaradi nasilstva in groženj z orožjem na dan volitev naznanjen državnemu pravdništvu. Je pa še več oseb, ki so ob volitvah proti postavno podkupovale volivce s pijačo iu ki so tudi sodniji naznanjene. Kako se bo ta stvar razvijala, bomo seveda ob svojem času poročali.
Iz Novega mesta. Nek brezvesten poročevalec je, hoteč list pri bralcih diskredirati, poslal dne 12. t. m. pod naslovom iz Novega mesta, namenoma izmišljeno poročilo o uči-teljstvu tukajšnje šole. Resnici na ljubo povemo. da tu no vemo za nikako deputacij^ učenk, ki bi šla radi tega, ker je njihova prejšnja učiteljica stavljena na razpoloženje, posredovat za njen povratek k g. nadzorniku in g. glavarju. Tudi ni res, da bi omenjeno učiteljico g. nadzornik oštel in tudi nasprotno ači-teljstvo ni napravilo v zadevi nobenega koraka. Toliko v pojasnilo.
Iz Jesenic. Javnosti naznanjamo, da nam je uprizoritev »Slepe Jerice« prinesla 1038 dinarjev čistega dobička. Denar porabimo za dvodneven šolski izlet v Ljubljano in za nakup priprave za razvijanje svetilnega plina. Vse se izvrši pod kontrolo šolskega vodstva. Odbor šolske mladine.
Stari trg pri Ložu. Nisem vajen pisati » časopise. Kot kmet, gostilničar, trgovec in župan imam dovolj drugega posla. Ker pa j« že neljubi nastop polnika tvrd. Antičevič (Logatec) zašel v časopise in je »Jutro« dne 11. 3. t 1. priobčilo dopis, v katerem se očita »Slovencu« laž, in se o meni piše, da sem se neotesano obnašal proti gostu potniku, naj tudi jaz dam malo pojasnila o tej zadevi. Dne 27. februarja t. 1. zvečer sta se pripeljala dva gospoda do moje hiše in prosila večerje ter prenočišča. Hitro smo vse storili, da se premočeni posuše, dali kuhat večerjo, konjem v hlevu krmo, pripravili postelje itd. Kar se začne eden gospodov (potnikov) kregati, da mu je nekdo ukradel sokolski znak. Ko eem mu prigovarjal zlepa, da to ni mogoče, ker nimam takih ljudi v hiši, je zarohnel nad menoj, aa sem ga jaz sani ukradel in da bo šel takoj dalje. Jaz sem odločno in dostojno to obdolži-tev, ki me je v dno duše žalila, zavrnil. Da sem pa pri tem žalil Sokola, kakor piše »Jutro«, to ni res. V moji odsotnosti je potnik grozil z revolverjem. Na mojo zahtevo je moral prej plačati naročeno večerjo, in ker je sam ni hotel jesti, sta jo pa pojedla njegov sopotnik in voznik. Plačala nista meni, ampak najemnici moje gostilne, katere pravico sem ščitil. Obnašal se je omenjeni gospod tako, da ao se vsi navzoči gostje zgražali. Eden je celo rekel: »Jaz sem Sokol z dušo in teleso, ampak takega obnašanja še nisem videl in če ga vi ne greste tožit, ga bom jaz.« Potem je ta jezni potnik odšel okoli 10. ure zvečer, voznik pa je ostal čez noč. Zjutraj je hotel voznik odpeljati, pa ni mogel plačati, kar je porabil on in konji. Zvečer je bil potnik plačal 53 Din, voznik pa je ostal dolžan 56 Din 25 p, ker je trdil, da je brei denarja in mora zanj plačati potnik. Ker Je potnik pustil svoj potniški kovček v moji hiši, smo ga obdržali, dokler ne plača za voznika Voznik pa je petem 1. marca t. 1. prišel zvečei okrog 7. ure zvečer plačat in je vzel kovčeg. Potnik pa vina pri meni sploh nič ni ponudil in sem se čudil, da ima tvrdka take ljudi * službi, in da se proti meni tako obnaša, ko vendar vedno vsakega gosta ne glede nato, kd« ali kaj je, po najboljših močeh postrežem.
Nadlesk, dne 14. 3. 1025. Ludvik Kržič.
Orlovski vestnik.
V šmartnom pri Litiji priredi 19. t. m.
»Orel« svojo akademijo z lepim dnevnim sporedom 9. točk in z živo sliko »Kralj Matjaže Vsi iskreno vabljeni!
Tudi VI
bi si /a Vcllkonoč v svojo popolno zadovoljnost nabavili novo pomladansko obleko iz prvovrstne^* suknja najlepših vzorcev pri
DRAGO SCIiWAB - Ljubljana.
L
JOnevno novice.
Belgrajska statistika.
Belgrad se razprostira na površini, ki jnari okroglo 12 kvadratnih kilometrov. Mesto je razdeljeno na šest okrajev (»kvartov«), pred vojno je imel Belgrad 223 ulic, danes ili šteje 430. Vse ulice skupaj so dolge 280 lilometrov. Leta 1921. je bilo v Belgradu 7655 iiš, danes pa jih je 11.550.
Otrok se redi v Belgradu povprečno 2S0 na mesec, umre pa 200 ljudi mesečno. Bolnišnic in sanatorijev je 12, lekarn 15, zdravnikov pa 233.
Društev je v Belgradu 107, med temi 6 znanstvenih, 15 športnih in 9 pevskih.
Dnevnikov izhaja v Belgradu 11, ki im^jo vsi skupaj 150.000 dnevne naklade. Največjo naklado ima »Politika«, katere sc tiska okoli 50.000 izvodov dnevno.
Javnih parkov ima Belgrad 6. Za zabnvo skrbita 2 gledališči, 4 varijeteji in 8 kin.o-g'e-dišč. Za tujce je pripravljenih 33 hutelov s 1754 posteljami. Za okrepčila skrbi 452 gostiln in kavarn.
Ljudskih šol je v Belgradu 24, katere obiskuje okoli 7000 otrok. Poučuje 72 učiteljev jn 92 učiteljic. Dalje ima Belgrad 4 moške in 3 ženske gimnazije in 1 realko. Srednje šole obiskuje okoli 800 dijakov, poučuje pa 241 profesorjev in 171 profesoric. Trgovsko akademijo obiskuje 950 učcncev. Na vseučilišču jc vpisanih 5800 dijakov, poučuje pa 146 profesorjev. Razne strokovne šole obiskuje približno 2500 dijakov.
Vlakov pride v Belgrad d-evno 100 do 110. Blaga iztovorijo dnevno 2C0 do 300 vagonov, nalože pa blaga za odvoz povprečno za 70 do 80 vagonov dnevno. Tramvajskih prog je 8, vozi se pa s tramvajem dnevno okeli 70.000 oseb. Avtomobilov je v Belgradu 1C80, irvoščkov 300, postreščkov 310. Telefon ima okoli 4C00 oseb. Bank jc v Belgradu 64, ki imajo 394,000.000 Din vplrčanega kapitala. Industrijskih podjetij je v Belgradu 170. med temi jih jc 20, ki imajo zaposlenih nad 100 delavcev. Trgovin je v Belgradu 3900.
—	Nagrade ra najboljše napovedi vcllv-aega izida, ki jih je razpisalo uredništvo »felo-venca«, so dobili: 1. Za mesto Ljubljana je mjbolj pogodil Izid vseučilišnik Branko Dorčič v Ljubljani. Nagrade dobi 500 Din. Vseli tekmovalcev 361. — Za ostalo Slovenijo : učiteljica I. D. Dobi 500 Din nagrade. Vseh tekmovalcev 405. — Za vso državo: Aleksander Grobelnik. Ljubljana, Knafljeva ulica St. 13. Nagrada 1000 Din. Vseh tekmovalcev 351.
—	Poglavje o postni hranilnici. Nedeljsko »Jutro« poroča, da je sklenil sedanji ravnatelj poštne hranilnice in ž njo zvezanega čekovnega urada v Belgradu g. Nedeljkovič ves denarni promet teh zavodov centralizirali v Belgradu, vsled česar bi prenehala sedanja praksa, da vsak provincijalni čekovni zavod daje iz svojih sredstev posojila v prvi vrsti trgovcem, obrtnikom in denarnim zavodom svojega območja, kakor je to bila navada doslej. Ljubljanski čekovni urad je že moral vsled tega centralističnega fermana odpovedati domačim zavodom visoke kredite da je mogel ves svoj denar — naš denar! — hitro poslati v Belgrad. Tako centraliziranje bije v obraz vsaki pravici in pameti. Celo na nemškem Dunaju so nekdaj imeli toliko čuta za pravičnost da so dali ves denar, kar ga je v poštno hranilnico vložila n. pr. kranjska dežela, na razpolago kranjskim trgovcem in industrj-eem, in niso nikdar hoteli pomagati s kranjskim denarjem edinole Dunaju in Nemcem. Tega upravnega načela pa belgrajska uprava ie pozna ln belgrajskiin upravnikom sploh ni mogoče dopovedati, da se da velike države pametno in pravično upravljali samo po lem principu. Tega jim ne morejo dopovedati uiti naši centralistični priganjali niti »klerikalci«, iz prostega razloga, ker merodajni gospodje o tem principu nič slišali nočejo in proglašajo vsakega za »separatista«, kdor zastopa nasprotno mnenje. V nedeljo je nasprotno, t. j. proticentralistično mnenje zastopalo enkrat tudi »Jutro« in nas prav veseli, da se je z »Jutra« vsaj enkrat, odkar obstoji, dvignila centralistična megla, čeprav le za trenotek.
—	»Vi vsi sto sužnji strojev in siroji vas bodo uničili « Pariški list »Quotidien« priob-fuje vsebino razgovora svojega sotrudnil a z »velikim Ir.mo«, ki gospoduje v himalajskih hribih nad 4000 menihi. »Veliki lama« je pisal n. pr. o letalcih: »Ti ljudje se zelo spretno gibljejo v zraku, nikdar pa ne bedo letali tako visol o, da bi dosegli Boga.« Na vprašanje, kaj misli o strojih, je pa odgovoril: »Vi ste sužnji svojih strojev in stroji vas bodo uničili.«
—	Nov arhitlijakon ? Iz nekega kraja v Sloveniji nam piše'o: Zelo smo se začudili občani, ko smo videli zadnji uradni dan v predsobi nekega visokega urada kar pet duhovnikov čakajočih, da slopijo pred-strogo obličja predstojnika doli"nega urada. Ker je bil mod njmi sam g. dekan, okoli katerega se šifer duhovni' i zbirajo, je bilo upravičeno začudeno povpraševanje ljudi, odkdaj jo vodja riviine^a urada tudi predstojnik našo duhov-:''ne. Kaj ro imeli pri njem opravili nc vemo, rr so prihrj li zelo molčeči izpred njegn. sli-
š"li smo v predsobo le zelo razburjeno debato 'n videli, da so sa. duhovniki odhabili ravJmr-
jeni in zelo slab© volje. Pozneje smo izvedeli, da je pel znani »kancelparagraf« in sicer na ovadbo znanega »nnprednega« denuncijanta '.z našega kraja, ki je pošiljal pred volitvijo v vse župne cerkve v okolici svoje dične orjunce špijonirat, kaj bodo duhovniki v cerkvi govorili. Zato se ta »odlični naprednjak« na uradni dan ni upal po trgu domov iz svoje pisarne — po trgu so namreč hodili naši možje, čakajoči neke seje — ampak zavil je okoli hiše in za dvorišči in plotovi se je plazil prav po „u-deževo domov. Je pač čutil, kako je zrastel njegov ugled, odi ar niti hiše božje niso ✓eč varne pred njegovim ogabnim ovaduštvom. Čudimo pa se žerjavovski gorečnosti omenjenega gospoda uradnega predstojnika. Do pred zadnjih volitev smo ga spoštovali radi priznanega nestrankarska, toda odkar je imel znani visoki obisk, se kar vrstijo njegove zasluge za SDS. Bazpust več občinskih odborov, razveljavljenje občinskih občinskih proračunov, razveljavljenje volivnih list brez vsake veljavne podlage in sedaj ta nustop proti duhovnikom. Znano je, da je čl. 12. ustave lex imperfecta in ne določa niti kompetence, kalera oblast ima Izreči kazen, niti ni določena kazen, ki se ima naložili, a naš praetor se za to ne zmeni. Vemo, da ;'e strah za ljubi kruhek mogočna sila. ali kdor je mož, mu mora bili še mogočnejša zavest pravice.
—	Smrtna kosa. V petek 13. t. m. je umrl na Cviblu pri Žužemberku g. Franc Mrvar, p. d. Bobnar, vzoren krščanski mož in vrl pristaš SLS. Bil je svoj čas dolgoleten občinski svetovalec, do smrti odbornik hranilnice in drugih naših društev. Pokopali so ga v nedelja dopoldne ob ogromni udeležbi ljudi lz domače in sorodnih župnij, kjer je užival splošno spoštovanje. Svetila mu večna luč!
—	Pod Pribičevič—Žerjavovo ero. Množijo se znamenja, da se sedanji režim ne bo ustavil pri učiteljih, ampak bo posegel tudi po profesorjih, ki niso nršim samostojnim demokratom ljubi. Iz Maribora se poroča Ha je v soboto prejel prof. H i b a r i č odlok, s katerim se premešča v Leskovac, v južno Srbijo. Za premestitev nI bilo robenih službenih argumentov. Odločilo je samo to, da je profesor Hibarič med voiivno borbo nastopi! za bratski sporazum, oziroma za listo prof. Bože Mar-koviča, na kaleri je bil tudi on kandidat.
—	Velika tatvina na pašlnom nradu v Kranja. V noči na seboto je bilo vlomljeno v poštni urad v Kranju. Neznani roparji so si nedvomno že prej temeljto ogledali poštno poslopje. V noči, najbrže po polnoči, so prišli od zadaj čez vrt do poštnega poslopja. Tam so si izposodili iz drvarnice par metrov dolg ln zelo močan kol, ki so ga ošplčlli ter ž njim razlr-gali mrežo v oknu. Skozi lo odprlino sta se nato splazila dva vlomilca v notranjost, tretji je p.a čakal zunaj, da pazi. Roparji so bili zelo pazljivi. Kajti o polnoči je šel mimo poštnega poslopja na Glavnem trgu upravnik kranjske pošle g. Cof in nI videl ničesar sumljivega. Pri-bi žno ob istem času so morali biti vlomilci že pri odpiranju blagajne. Z ostrimi škarjami so izrezali v trikotu kos blrgajne ob strani Izrezali Istotako drugo steno in trko so prišli do Loga'e gotovine — D n 61.01"). I.i so jo n"glo pobnsali v svoje globo! e m T e. Z ma'In!m plenom pa se vlomilci niso vrnili po str.ri poti nazaj ampak so odprli glavna vrčki na Ol ivni trg. Od tukaj fo jo poplhcl! n m. 'eno v Stra-ž.šče, I.jer so si drnar raz 'elili in odhiteli proti jutru v bližnje hribe. Sumi se dn so odšli proti Sv. .loštu. Vse sledi krž?>. da so storil, i Trža-čani. To se s' lepa r di deVva. da se zadržujejo samo v k ran j ' eni kolu blizu meje, kjer jim je lahko uiti zn slučaj nevarnosti čez mejo. Ker so kmetje v okolici videli prejšnje dni tri neznane o.-r' e sumljivega ve lenja, s o varnostne oblrstl podvzcle vse korake, da ugotove njih identiteto.
—	Nov dominikanski samost n v Za~ro"-n. Uprava dalmatinske dcminikansl e province j3 sklenila, dn zgradi v Zagrebu velik srmostan in cerkev. Olcje bo stalo na velikem trgu io-vega mestnega okraja, ki se snuje v Mnksimi ru, kjer je projektirana nova železničars.' a naselbina. Samostan bo dovršen že prihodnje leto.
—	Uvoz slovenskega 'teta iz Amerike v našo državo dovoljen. Minister notranjih dol jc dovolil, da se sme uvažati v našo državo zopet slovenski list v Ameriki sAmeri-kanski Slovencov Glas«, kateremu je bil svoj čas uvoz v našo državo zabranjen. List izhaja v Betlemu v Ameriki.
—	Otvorjena nova poš'a in brzojav. V Blatu na Cetini v področju poštnega in brzojavnega ravnateljstva Split se je otvo-rlla nova pošta z brzojavom.
—	Razpisane službe pri poštah. Razpisan jo natečaj za službo starešine pri poštah Žužemberk in Polzela ter za službo poštnega odpravnika pri pošti Libollče. Prošnje naj se vlagajo pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani.
—	Uvedba aclske dostave pri pošti Gorn'a Lendava in izprememba poštnih okolišev pri poštah Rogaševci In GonTa Lendava. Dno 1. febrnarja t. 1. se je uvedla pri pošti Gornja Lendava selska dostava, in sicer v kra> Dollč, Knzdoblanje, Matjaševei, Trdkova in Vldoncl ob pondeljklh, sredah In petkih, v kroje Dolnji Slaveči, Motovllcl, Kruplivnlk, Rndovcl In Kovnftvci pa oh
t tnrkih. fatrtklh ln sobotah. Istotam je bila
izločena občina Motovllci lz okoliša pošto Rogaševci iu priklopljcua okolišu pošte ^oruja Lendava.
—	Umrln je v Dobrunjah pri Ljubljani v nedoljo popoldne gospa Helena W a c h-ter, roj. Zimmermann v visoki starosti 91 let. Pokopali jo bodo danes popoldue ob 4 url na pokopališču pri Sv. Urhu.
—	Izpopolnitev pravilnika o radioapara-tlh. Ker v pravilniku o radioaparatih, ki je izšel preteklo leto, niso lile natančno navedene osele, ki so oproščene kot posestniki takih aparatov od vsake pristojbine, je izdalo poštno ministrstvo dodatek gorenjemu pravilniku, ki se glasi: Plačanja pristojbin so oproščeni: Dvor Nj. V. kralja, aktivni ministri, generalni ravnatelj, njegov pomočnik, vsi načelniki ln vse osebje telefonskega in brzojavnega oddelka poštnega ministrstva, ravnatelji poštnih ravnateljstev, osebje telefonskih in brzojavnih ter tehničnih odsekov in pa njih delavnice. Nadalje so oproščeni upravniki telefona in brzojava ln glavnega rndio-brzoj-.va v Belgradu ter ra-dloklubi v Belgradu, v Sarajevu, v Zagrebu, v Ljubljani, v Mariboru, Splitu, Cetinju in Skop-lju, če imajo najmanj sto čhnov. Vsi ostali po-štn! in brzojavni uradniki in njhova društva pa plačajo letno pristojbino 150 Din zn pokrit]-* stroškov družbi, ki prireja radiotelefonske koncerte in drugo. Vsa prejšnja določila se s to odredbo ukinejo.
—	Prc£arjar?s cercJir.irkiga t!ri«, Odgovorni urednik šiberišlce »Narodne Slrf"e« je bil obsojen na 1000 Din globe ali 20 d zapora zaradi vesti, ki jih ja posnel iz »Balkana«. — Urednik sp'itskega »Jadrana« jc bil otscjcn ra 5"0 Din globe ali 10 dni zrpo-a, ker je objavil vesti o raznih ministrih, ki jih je posnel po dru;'ih listih.
—	Paško Vufetif umrl. Minolo soboto je umrl v Belgradu znani akademični slikar la kipar Paško Vučelič, st:\r 53 let. Pokojnik je bil rojen v Splitu ter je študiral v Benetkah, Miinchcnu in Rimu. Njegova dela so znnr.if razs'av v Belgradu, Zrgrebu, Splitu, Rim j, Trstu itd. Prosvetno ministrstvo je Vučciiču priredilo pogret) na lastne stroške.
—	Romun ka kraljica odpotovala. Dne 11 t. m. je rumunska kraljica zrpu -lila Eelje in se vrnila v Bukarešt. Kralj in kraljica sta jo spremljala do postaje Svetozar Miletio in se nato z avtomobilom vrnila na Eelje.
—	Muz?J kra'ja Petra, Kakor znano, je država odkupila vilo trgovca Pavloviča na Topčiderskem brdu, kjer je bil umrl blngo-pokojni kralj Peter. V vili urede muzej kraka Petra. Prosvetno ministrstvo je poverilo ureditev muzeja posebnemu odboru, v katerem so: Todor Radivojevič iz prosvetnega ministrstva, polkovnik v pok. in mnogoletni adjutant pok. kral n Petra — 1'orisav Todorovič ter upravitelj bolgrajskega Nar. muzeja IL Petkovlč.
—	Covšzija denarnih zavodov. Minister za trgovino je določil komisarje, ki imajo nalog, da pregledajo poslovanje vseh deni rnih zavodov v državi. Z reviz j;.mi začno že ta teden in sicer v Belgradu. Za vsako nepravilnost v poslovanju se bo najstrožje uporabil zai on.
—	Strokovni svet prosvetnega ministrstva -a leto 15-5. V stro' ovni svet prosvetnega ml: islrstva za leto 1925. so imenovani: pomočnik v prosvetnem ministrstvu Todor Rrdi-vejevič; r.a?eln'k splošnega oddelka v iste n m uistrstvu Ivsn Dimtrijevič; ravnatelj 111. gimnazije v Belgradu Svetozar Tomič; načelnik upravnega odseka v finančnem ministrstvu Pavel Krstič in referent v prosvetnem ministrstvu Jovan P. Jovanovič.
—	Novi vagoni na račun reparacij. Kakor j "vi J a naša reparacijska komisija iz Nemčije, pošlje Nemčija n/ ši državi na račun reparacij še te' om tega me.eca pril 1 žno G00 vagonov in 25 lokomotiv za normalne lire.
—	Vlom in tatvina. V noči od četrtka na petek so neznani tatovi odnesli iz prodajalne Pr. Jurelič na Češnjicah pri Krši cm blaga in denarja v vrednosti do 200.000 K. O storilcih ni .nikakega sledu.
—	Na Dolenjih Skopicah je otvoril novo prodajalno domačin Fr. Dečeko, ki je imel doslej trgovino v Podzemlju in na Prežganjem.
—	v Bučcči vasi se šolska mladina pripravlja na lepo igro. Igrali bodo v dvorani v Cerkljah, ker tam nimajo primernega prostora.
—	Dve tavIrJ. V Češnjicah pri fteparji vesi je bilo vlomljeno v kočo Martina Viranta. Tat je odnesel nekaj posteljnine in pa razno moško in žensko obleko in perilo. — Konjarju Mihi Weissu pri Milanu Lenarčiču v Josipdo'u jc ukradel prijazen tovariš nove čevlje, vrcdr.c 332 dinarjev.
—	Vlom v Zgornji Brezovici. V Zg. Brezovici, občina Preserje pri Ljubljani so preteklo nedeljo tatovi prav strokovrjnško vlomili v lovsko hišo dr. Ravniharja v Ljubljani. Pobrali so prekajeno meso celega prešiča. zaboj plve, in še več drugih dobrih in potrebnih stvari. Da bi si pa tudi pozneje še lahko preskrbeli lz Tavčarjevega lovišča srnjakove pečenke, so vzeli tndi d\e lovski puški in nmni-cijo. To pojedino in zabavo so pa preprečili podpeškj orožniki, ter ukradeno blago, ki je bilo skrilo po raznih tujih gospodarskih poslopjih. celo v meji in zemlji zakopano, izsledili. Tiči e so pa vtaknili v luknjo. I.e izkušenemu delovanju, ki so crn n- si o; ž.niki zopat po' a zal i se Imamo zahvnHti. da so tatovi prišli na dan. Glavni je sin neke priseljene družin j.
Orožništvo je rešilo svojo nalogo, sedaj naj jo pa še županstvo, da se napravi red v naši občini.
—	Ptice se'ivke ca Jad.asu. Splitska »Novo Doba« poroča iz Dubrovnika, da so pred-minolo nedeljo na Boninovu videli na morju kakor dolg splav, ki se je pomikal naprej. To je bila velika jata ptic selivk, ki so počivale na morski gladini. Zaradi oddaljenosti ni bilo mogoče dognati, katere vrste ptice so bile.
—	Velika nesreča ca morju. Dne 9. t. m. zvečer so se z ladjo vračali v Kale delavci iz tovarne maraskina v Zadru. Pri otočku OSljck jih je nenadoma zgrabil silen vihar, ki jim je v trenotku preobrnil ladja. Na njihove obupr.e klice so jim prihiteli na pomoč otočilni in italijanski parnik »Clupcr«. Rešili so 20 dclav-ctv, štirje pa so utonili.
—	Prvi iz'etriški parebrod v da'matirsk'li lulrch. Začetkom tekočega meseca je obiskal splitske luke 7CC0 tonski nemški potniški parnik s 73 izletniki, večinoma trgovci. To je letos prvi inozemski izletniški parnik v Dalmaciji.
—	Novosadski mestni proračun. Novosad-
ski mestni proračunski odsek sestavlja pro-rrčun za bodeče proračunsko leto. Dohodi i so določeni na 13 447.C00 Din. dočim cenijo izdatke na okroglo 20 milijonov dinarjev.
—	Volilen, žopn". tatvina v Zagrebu. Krnela Vinku Goluerju iz Dr.Ija so minolo soboto m zagrebškem kolodvoru, ko jo nekoliko vi-n'en šel na vlak žeparji u' radli iz žepa listnico. v kateri je imel 17 000 Din. Golner jo U.Ivino opazil šele v vlaku.
—	Snmcmor mr.!ur.in(in'e. V Skoplju ,e je ustieli'a učenka 8. razreda na tamkajšnji gimnaziji Jelena Miljkovič, hčeri a polkovnika Milana MPjkoviča. Vzrok samomora ni znan.
—	>Iov most na Vcravi. Minolo nedeljo « blrgoslovili novozgrrjeui železni most na Mo-ravi med Aleksincem in Zitkovcem (v ai-šk.em okraju). To je prvi železni most v Srbiji po osvobojenju.
—	Čcšeen"e rct;e D lirii, Te dni so po dolgotrajnem trudu preko Skoplja in Ohrida spravili v Strugo stroj za čiščenje rečnih strug. Stroj montirajo na Drlmu, kal»-rega korito je zasuto z razno naplavino. Z regulacijo Drima liodo pridobili za obdelavo do I 1)0 ha plodne zemlje.
—	Promet po Tisi. Dne 18. t. m. se otvo-ri tedenska zveza iz Belgrada do Srpskega Krstura oh Tisi.
—	Naučna raz?skovanja v 7"ti. Upravnik Narodnega muzeja v Be'gradu V. Pet-koiic se pripravlja na razi<kavanja stnrln v Zeti, l jer je vladal sveti knez Jovan Vladimir. Tik pod Tarnbošem. blizu Skadrskega jozera .in albansko meje, je do danes ohranjena mala cerkvica >sv. Bogorodlce Krajinske«. To je ostanek cerkve iz 10. ali 11. stoletja, ki Je v narodnem predan ju zvezana s spomini na sv. kneza. Tu bo g. Petkovič vodil lzkopavan'e.
—	Pcugcot-bicikli vseh modelov po nrj-n'žji brezkonkureučni ceni. O. ZužAi, Sodna ulita U.	1727
h Sir.
t Ji
'Sk3.
bijaSki or lovski dan v
MARICOIIU..
K proslavi dijaškega orlovskega prazrika, dne 19. t. m. smo povabili vse prijatelje dijaštva in orlovstva, ki imajo priliko udeležiti se o' jr,.šl:ef;a dneva. Njihova navzočnost bo priznanje idealnemu orlovskemu gibanju med di-j^štvom. Stojimo tik pred našim dijaškim praz-nikotn. Našemu občinstvu sporočamo glavne tečke sporeda dlj^šk^ga orlovskega dneva.
Predpoldne: Ob po! 6. uri bo v cerkvi sv. Alojzija med sv. mašo sv. obhrjilo dijfištva, starešinstva in katoliškega uCiteljstva iz Maribora. Po sv. maši jc pridiga za dij;.ke.
Ob pol 11. uri bo v dvorani Zadružne gospodarske banke slavnostno dij&ško zborovanje. Govorijo: g. dr. F. Kovcčiči Naše kulturne naloge; g. dr. J. Jcrsj; Dijak —katolik in vzor osebnost; nazadnje če eden od dijakov.
Kot sklep zborovanja zapoje dij;,štvo orlovsko himno.
Popoldne: Popoldanske s uibe božje »e udeleži di-;.:štvo v cerkvi Matere Milosti,
Ob po! 20. uri ;e v dvorani Zadružne gospodarske banke dijr.ški orlovski večer.
Vsa prireditev bo posebnost, Telesne vaje, ki smo jih večinoma videli na raznih akademijah, stopijo tukaj v ozadje, pride pa do izraza idejna sila orlovstva. Simbolične vtjs Mati in sin, David pleše pred skrinjo zaveze, bodo skušale podati nekaj povsem novega. V celem obsega spored večera 12 ločk z daljšim odmorom, Vstop-icc za dij- Ški orlovski večer in pa celoten tiskan spored dijaškega dneva bodo na prodaj v trgovini tiskarne sv. Cirila, Aleksandrova C sta. Vstopnice se bedo prodajale eno uro pred začetkom večerne prireditve.
Cene vstopnicam: sedeži 15, 10, 7 Din; sto.n^če 4 Din. Dlj-Ska vstcpnicn 2 Din,
Bog živi!	Pripr. odbor.
• ♦ *
š Nova cerkev Sv. "--pTfilono v 5'aribom. Društvo za zidanje nove župnijske cerkve Sv-Magdalene v Mariboru je razpisalo nntečcj ol pridobitev konkurenčnih načrtov za zgradbo nove cerkve. Natečaja se jo udeležilo 34 projektantov in je razsodišče prisodilo I. nagrado v znesku 15.000 Din ovL civ. arhitektu Stjepa-
Stran l
Slovenec, dne 17. marca 1925.
štev. 62.
nu Podhorsky ▼ Zagrebu; IL nagrado v znesku 10.000 Din je dobil univerzitetni prof. inž.-arhitekt Ivan Vurnik v Ljubljani; III. nagrado v znesku 7500 Din je prisodilo razsodišče projektu inž-arh. Rado Kregar in Vladimir šubic, profesorjev na tehnični srednji šoli v Ljubljani. V nakup jo priporočen projekt z geslom >GIoria Dei«. Pohvalno priznanje so dobili projekti z gesli: >Cum Deo<, >V božjo čast« in »Ecclesia«. Načrti se bodo razstavili v drugi polovici marca in so gospodje, kateri hočejo biti pri razstavi imenovani, vabljeni, da javijo svoja imena razpisovalcu. Kraj in čas razstave bo Javljen v časnikih posebej. Vsi projektanti nenagrajenih projektov se naprošajo, da javijo razpisovalcu do 15. aprila i L naslov, na katerega je vrniti načrte.
š Usposobljenostni izpiti za osnovne in ka meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) »e prično dne 27. eprila 1925 ob 8 zjutraj. Pravilno opremljene prošnje naj se vpošljejo potom šolskega vodstva okrajnemu glavarju, da bodo najkasneje do 19. aprila 1925 v rokah izpraševalne komisije. Posebna obvestila o pri-pustu k izpitu se ne bodo razpošiljala. Predsednik.
š Krekova mladina iz Ljubljane je gostovala v nedeljo 18. t m. ob 4. url popoldne T Narodnemu domu v Celju z žaloigro v treh dejanjih »Mrak« (od A. Petroviča). 111-jo Vujina je spretno podal g. Ivo Peterlin, ki je obenem režisiral in Marto Vnjinovo gdčna Ela Čebularjeva. Tudi ostale osebe so bile vse na svojem mestu. Kljub lepemu pomladanskemu dnevu jo bila igra tako od meščanov kakor tudi od okoličanov zelo dobro obiskana.
i Letni občni zbor Kat prosvetnega društva v Teharjih se je vršil v nedeljo 15. t. m. ob 3. uri popoldne v društveni dvorani. Občni zbor je bil sijajno obiskan. Zastopani »o bili: Dekliška zveza, Pevski odsek, Orll-eki krožek in Orlu Po ognjevitem govoru gospoda Burnika, majorja v pokoju, o poteku in delovanju o preteklem letn je sledila deklamacija. Nato so se vršile nove volitve. Za predsednika je bil izvoljen g. Bur-nik, major v pokoju, za tajnika pa g. kaplan Ivan Vesenjak, naslednik g. kaplana Martina Medveda, ki nastopi 1. aprila t. 1. novo službeno mesto kot katehet rim. kat. župnije V Belgradu.
5 Na Jožefovo, v četrtek 19. t. m. ob 4. uri popoldne, uprizori Krekova mladina Celje v veliki dvorani Narodnega doma v Celju igro v petih dejanjih »Strahomir«. 25. t. m., v sredo na praznik Marijinega oznanenja pa gostuje stotam in ob istem času Orlovski o dsek Polzela s Finžgarjevo dramo v treh dejanjih »Za prado in srce«.
š Velenje. Dober mesec so rabili naši Junci, da so prišli do sape vsled poraza pri volitvah. Sedaj se je eden olcorojžil in razlaga v »Jutru« 10. marca, da orjunska misel zmaguje v Velenju. Dopisnik mora b! i zelo la-iven, če misli, da bo kdo to verjel, ker še nI predolgo, kar so bile tu občinske volitve. Pred volitvami je znan orjunec na vse strani poni-jal stave, da bo orjuna napredovala v Velenju najmanj za sto odstotkov. A od občinski« volitev ni' dobila ni ene0ra glasu več, četudi je agitirala na vse kriplje z vsemi orjuni lastnimi sredstvi. Predstavnik orjunske skrinjice pri volitvah v narodno skupščino Je tedaj rekel, da je naštel 72 kroglic, do šestih jih bo pa gotovo 100. Menda je slišal na vsako uho posebej pasti kroglico v skrinjo. — Kar se pa tiče groženj, pa naj bodo orjunci lepo tiho in mirni. Imajo sami dovolj masla na glavi in mislimo, da jim ne bo ljubo, če pride na solnce.
Iz Primorske.
p IdrijSani se izseljujejo v Rusijo. Iz Idrije poročajo: Več rudarskih družin s« pripravlja na odhod v Rusijo. Ker pa je treba plačati precejšnje kavcije, dela nekaterim to dosti preglavic, ker ni denarja. Umevno je, da rudar, ki nima tu kakega posestva, sploh ne more misliti na izselitev. Pripravljajo se večinoma posestniki, ki bodo, oziroma so že prodali svoje imetje. Kakšno bo njih stanje na Ruskem, je dane« še težko reči, kljub temu, da so prizadeti menda precej informirani od merodajuih strani. Idrijski rudarji želijo odhajajočim tovarišem v slučaju odhoda obilo sreče v tujini.
p Smrtna kosa. Umrl je v Idriji nenadne smrti bivši župan in gostilničar Josip Sepe-tavec.
p Ob obisku novega prefekta v Idriji. Začetkom tekočega meseca je obiskal Idrijo novi deželni prefekt Oglasilo se je pri njem veliko število korporacij in deputacij, ki so mu predložilo svoje prošnje. Na oanketu v hotelu Di-dič, ki se ga Je udeležilo nad 100 oseb. je prefekta nagovoril prejšnji župan Treven in mu v slovenskem jeziku raztolmačil potrebe in želje idrijskega mesta, ki z rudnikom stoji in pade. Po govoru je izročil prefektu italijanski prevod svojega govora. Prefekt je izjavil, da nima navade delati praznih obljub, da pa vsa vprašanja najskrbneje prouči in če mogoče, ugodno reši.
Na<!epše In Rajtrpezneiše
PERILO ca gospode ia dame. le It prvovrstnega blag«, nudi F. In L GORICAR, Llubljana, Sv. Patra C. 39, k«r lastni Izdelek po iako nizkih eenah.
Iz LJubljane.
y spomin t g. avguštinu severju.
V nedeljo, 15. marca 1923, sta bila pokopana v Ljubljani dva moža — duhovnika, eden v visoki starosti 77 let — mož po volji božji, prebogat na zaslugah za čast božjo in zveliča-nje duš — nepozabni pater Placid Fabiani; drugi, ndad po letih — 27 spomladi je šele videl na zemlji — a vendar kako popoln in dozorel po čednostih in svetosti življenja! — Ljubljana in verno ljudstvo zna ceniti dobre duhovnike; o tem sta pričala veličastna pogreba obeh.
Na potu ua pokopališče k sv. Križu, kamor smo spremili mladega, nadebudnega gosp. kaplana Avg. Severja, je začuden stopil k meni polkovnik v p., g. N., z vprašanjem, kdo pa je gospod, ki ima tako številno in častno spremstvo? Ko mu povem, pravi s solzami v očeh: Tudi jaz grem iz pokopališča, kamor sem spremil svojega duhovnega očeta p. Placida. — Dragi Avguštin, kako hitro je pretrgala Previdnost božja niz Tvojih lepih načrtov I Poln ljubezni, upov, si z veseljem zastavil pljug v njivo človeških src, da orješ in seješ, prinašaš snopje in zrna v božje žitnice. S smehljajem polnim radostnih upov si mi razkrival svojo veliko dušo, ki jc tako hrepenela osrečiti vse v tajnostih božje ljubezni!
Dolga, trudapolna in nevarna je bila pot do cilja ... Študij, skromno življenje, strašna svetovna vojna, bojne poljane, mrzle — visoke tirolske gore, italijansko vjetništvo — vse to si okušal v polni meri. Kolikokrat sva sc pogovarjala s Tvojo skrbno mamico- ko so grmeli topovi tam od laške strani, kako sc neki godi Gustlnu, ali se šc kedaj vrne domu? — ln prišel si... Zdrav, vesel, nedolžen. Ljubljenec svojih predstojnikov, oboževan, ljubljen od svojih zvesto udanih vojakov. — Kam sedrj? Tjc, kamor Ti je velevalo srce, po čemer je tako koprnela Tvoja velika duša! Zapr! si sc v tihe zidove ljubljanskega bogos1ovne£a semenišča. Pridno si zbiral zaklade učenosti in krasil svoje dušo s čednostmi po vzorcu božjega Srca.
Zapel si novo mašo v mestni župni cerkvi sv. Jakoba, ki Tc je sprejela kakor nevesta, okrašena s cvetjem in zelenjsm. Oj, kaka sreča je odsevala iz obraza, oči, vsake besede, ko si po opravljeni prvi najsvetejši daritvi zopet bil med nami v veselju nove maše. — Čas je hitel. Poslali so Te Tvoji predstojniki zaradi rahlega zdravja, — začeli so se že kazati znaki neusmiljene zajedalko jetike, — v prijazno lepo župnijo Prcserje. Skupaj sva šla na prvo službo, da Tc predstavim novemu župniku g. M. Pcr-čiču. Ljubezniva duša, ki je takoj osvojila Tvoje srce. Bil si sedaj v svojem elementu. Pod modrim vodstvom svojega župnika si sc ves, poln plemenitega ognja, vrgel na delo. Mladina, šolski otroci, dck!eta in mladeniči, žene in možje, vsi so Ti bili tako pri srcu. Vsem si hotel biti vse.
A sredi dela, načrtov, pa Ti je omahnila roka, sklonilo se je nekdaj tako visoko lepo drevo, legel si na bolniško postelj. Suh kaSelj, težka sapa, vele roke, shujšan obraz, sami grozni znaki, da sega neizprosna, mrzla roka po tem lepem življenju. Za Božič si prišel domu, da se okrepiš, ne, da zatisneš v naročju svoje drage mamice za večno mile zemske oči in pohiti Tvoja duša gledati obličje Onega, katerega si tako ljubil, po katerem si tako hrepenel.
Votlo, pretresljivo je zabobnel vojaški boben, milo, turobno so zadonele trobente, ko so Te dvignili vojaki - častniki, da Ti izkažejo zadnjo čast in Te poneso iz gostoljubne hiše sv. Jožefa, kjer si bil zadnje dni v oskrbi usmiljenih sester — in Te poneso na mrtvaški voz. Pretresljivo so donele pesmi tovarišev duhovnikov in bogoslovcev, ki so Tc spremili k zadnjemu počitku.
Ave, anima candida! Počivaj sladko — sveta duša!	Janko Barle.
župnik.
* ft *
lj Pogreb rajnega P. Placida Fobianija, ki jc bil v nedeljo popoldne, je bil veličasten in jc pričal o veliki priljubljenosti blagega redovnika med vsemi sloji ljubljanskega prebivalstva brez razlike. Truplo je v frančiškanski cerkvi blagoslovil z asistenco gospod knezoškof dr. A. B Jeglič, kondukt pa js vodil g. stolni dekan kanonik I. Nadrah. Za krsto je šla nepregledna naravnost ogromna množica ljudstva, ki je šte-11 več tisoč, tako da takega pogreba v Ljubljani nt pomnimo izlepa.
Ij Namesto cvetja na krsto blagemu P. P1 a e i d u so darovali za cerkev v Šiški na skupno polo: g. prof. dr. Janko Polec, ga Tini-ea Frisch ln druge hvaležne družine znesek 2000 Din.
lj Izredni občni ibor ljubljanskega gremi-Ja. V sobto 14. t m. je deputacija trgovcev Izročila načelniku gremija g. Stupici pismen poziv, podpisan od okoli štiristo članov gremija. ki v smislu gremijalnih pravil zahtevajo s stvarno utemeljitvijo sklicanje izrednega zborovanja na nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani hotela Union. Poziv je podpisan od najuglednejših ljubljanskih tvrdk 'n |»oine-ni pravo manifestacijo trgovstva v borbi zn ne-pristranost stanovske korporarije in v obrambo državljanskih svoboščin. Ker je ia poziv podpisalo več kot četrtina članov gremija, jo g. Stupica dolžan takoj ugoditi lej zahtevi. Mesto, da podaja post festum nepotrebne ln netočna iziave. nai nemudoma zadosti svoji dolžno-
sti. O tem pozivu je ljubljansko trgovstvo obvestilo tudi obrtno oblast
ij Načelnik ljubljanskega gremija g. Fr. Stupica nam je poslal neko izjavo, ki je pa ne moremo objaviti, ker bi bila z njo javnost samo begana. Izredni občni zbor gremija r-nhte-va tako veliko število trgovcev, da je vsled lega sklicanje občnega zbora neodložljivo. To ve dobro tudi g. Stupica, ker mu je bila v soboto vročena od več sto trgovcev podpisana tozadevna zahteva. Vse ostalo pa, kar govori g. Stupica je netočno in bo o tem razsojal izredni občni zbor gremija. Če se g. Stupica sklicanju tega zbora protivi, potem to gotovo ne govori njemu v prilog. Ni bilo treba prekoračiti delokroga it' zanesti politiko v gremij, pa bi bilo Vi-e dobra
IJ Opozorilo ljubljanskim trgovcem. Nekateri člani gremija kot politični eksponenti skušajo pregovoriti one trgovce, ki so zahtevali sklicanje izrednega občnega zbora, da prekli-čejo svoje podpise. Opozarjamo, da je poziv z okoli 400 podpisi že izročen načelniku gosp. Stupici ter obrtni oblasti in preklic podpisa ne bi imel nobenega pomena. Sicer pa naj vsak odločno zavrne one agitatorje, ki menijo, da naši trgovci nič ne drže na 6vojo čast in svoj podpis vsakčas prekliče jo. Na izrednem občnem zboru bodo naši trgovci pokazali, da znajo varovati interese svoje korporacije.
lj Krščansko socialno delavstvo v Ljubljani praznuje god sv. Jožefa v sredo ob 7 uri zjutraj s skupno sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa. Pri cerkvenem opravilu poje pevski zbor Krekove mladine. Vabimo vse tovariše!
lj Neresnične vesti o L državni gimcaz.ji. 2 ozirom na vesti o tatvinah na I. državni humanistični gimnaziji v Ljubljani, ki jih je s posebno slastjo javilo pred nekaj dnevi »Jutro«, smo od informirane osebe izvedeli, da na I. državni humanistični gimnaziji učiteljski zbor za enkrat še nc ve prav o nobenih tatvinah, ki bi jih bilo zagrešilo dijaštvo; obenem tudi vsako namigavanje na marijanske kongregacije in na humanistično gimnazijo odpade kot brezpredmetno in neslano.
Ij Občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. V nedeljo dopoldne se je vršil v društvenih prostorih v Narodnem domu 17. redni letni občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, ki praznuje lelos obenem tudi 20 letnico svojega delovanja. Zborovanje je vodil predsednik Alojzij Drenovec. Po običajnih formalnostih je prečital dopis ki ga je poslalo društvo kumici društvene zastave gospej Trn-koczyjevi, nakar je sledilo častno odlikovanje častnega člana dr. Šviglja, pevovodje Zorko Prelovca in blagajnikovega namestnika Giirt-nerja. Nato je v kratkem orisal 20 lelno delovanje društva, ki je bilo zelo agilno in je začelo izdajati tudi mesečno revijo »Zbori«. — Tajnik je poročal nato o podrobnem delu društva tekom leta. Največja prireditev je bil koncert v Belgradu. Po kratkem blagajniškem poročilu in po poročilu upravitelja zaloge mu-zikalij so sledile volitve. Voljeni so bili z vzklikom za predsednika Drenovec, za podpredsednika Prelovec in pa 11 odbornikov. Za častne člane so bili imenovani ob priliki 20 letnice Branislav Nušič, upravnik sarajevskega gledališča Risto Odovič, književnik, skladatelj Kosto Manojlovič, pevska družina »Stankovič«, »Prvo beogradsko pjevačko društvo« in akademsko pjevačko društvo »Obi-lič«. Sprejetih je bilo še par internih predlogov, nakar se je predsednik še zahvalil časopisju za priobčevanjo društvenih poročil in je zaključil zborovanje.
lj Umrli so v Ljubljani. Gvido Schmalz, nadsprevodnik 52 let. — Josip Pukclstcin, iz-vošček in posest., 82 let. — Antonija Skrdla, žena viš. žel. nadzornika, 58 let. — Ivana Jak, zasebnica, 71 let. — Erna Bizovičar, rejenka, 2 meseca. — Anton Bcrdan, post. odpravnik, 26 let.
lj Reševalni avto. Ljubljanska reševalna postaja je te dni dobila svoj avto, ki pa doslej še ni stopil v akcijo.
lj Pcskušen samomor radi ločitve zakona. Predvčerajšnjim sta se sprla na Dolenjski cesti klepar Evstahij Potočnik in njegova žena. Žena je namreč vložila proti njemu tožbo in je predlagala ločitev zakona, češ da mož popiva, z njo sirovo ravna in jo pretepa. Mož se je na to jezo zopet napil. Ko je prišel domov, je vzel vrv in jo pripravil, da se obesi. Žena je hitela na bližnjo stražnico, kjer je javila, da se je njen mož obesil. Ko je prišel stražnik v stanovanje, moža ni našel v zanjki, marveč na tleh zlck-njenega, kjer je mirno spal. Slučajno je prišel namreč k Potočniku njegov prijatelj čevljar France Skala, ravno ko se je mož poslavljal od življenja. Prereza! mu je še pravočasno vrv in mož se je zleknil po tleh ter mirno zaspal, tovariš pa je zopet odšel. Pri tej priliki pa so še tudi ugotovili, da je imel mož vojaško bodalo in se bo moral tudi radi tega zagovarjati.
ij Ukradeno kolo. Z dvorišča gostilne pri Keršiču v Šiški je bilo ukradeno posestniko-vemu sinu Alojziju Seršcnu kolo znamke »Diamant« vredno 3000 dinarjev.
lj Pobegnil je 14 letni dijak II. meščanske šole na Prulah, Fedor Senekovič iz Gradišča. Odše! je že 13. marca od doma in se še ni vrnil.
lj Ukradeno meso. Na Poljanskem nasipu je naletel stražnik mesarskega pomočnika komaj 20 letnega Antona Podržaja, ki je nesel poln nahrbtnik raznega svežega mesa. Ker se je fant sumljivo boječe obnaSal, ga je stražnik
ustavil in vprašal, kdo je in kaj nosi. Fant mu je rekel, da služi pri mesarskem mojstru Adolfu Zabjaku na Poljanski cesti, ki mu je tudi izročil meso, da ga proda. Stražnik pa je. povabil fanta, da gresta h gospodarju, da se zadeva uredi. Med potjo pa je deček vrgel nenadoma nahrbtnik raz sebe in je pobegniL Toda beg se mu ni posrečil, posebno ker mu j« stražnik zagrozil, da bo streljal, ako se ne ustavi. Končno sc jc ugotovilo, da jc fant meso ukradel in si je hotel na ta način dobiti pri-boljšek xa nedeljski izlet. Fanta so aretirali.
lj Konjski repi. V zadnjem času jc ovadilo več posetnikov konj, da so bili njihovim konjem poslriženi repi. Policija jc, opozorjena na to, tudi res zasačila tatu in mu zaplenila precejšnjo množino tega blaga. Sedaj poziva vse one oškodovance, ki šc niso prijavili svojih slučajev, da naj takoj ovadijo tatvino na policiji.
lj Nesreča ca cesti. Na Sv. Petra cesti jc povozi! hlapec France Bitenc v naglem diru 38 letno služkinjo Marijo Rozmanovo. Kolo ji je šlo čez trebuh in je dobila težke poškodbe, tako tla so jo morali prepeljati v bolnico. Kdo jc kriv nesreče, še niso ugotovili, ker trdijo nel-itero priča, da jc bila Rozmanova precej vinjena in se jc opotekala po sredi cestc,
~ Maziianfia.
Strokovno ndruitenje jugoslov. oblikujočih umetnikov vabi vse člane na udeležbo zborovanja, ki se vrši v sredo 18. t m. ob 7 zvečer v salonu gostilne »Pri Mraku« s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika VIL (IV. r. obč. zbora); 2. razprava in sklepanje o nadalj-nem obstoju, poslovanju, oziroma o razidu udruženja; 3. ponovna volitev odbora (umetniškega sveta) za leto 1925. — Nadalje sledi poročilo o razpisu natečaja za izvedbo lepaka za društvo Rdečega križa (I. nagrada 50„J fr. frankov). Kiparjem se objavijo rezultati razpisov natečajev kiparskih del za parlament, za katerega sta uaknadno razpisana še 2 natečaja in sicer alegorične figure »vera« Ln »vrtnar:.
Organizacija okrožnih zdravnikov v Sloveniji ima svoj občni zbor 19. t m. ob 15. uri v restavraciji južnega kolodvora v Ljubljani.
Odbor.
Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani je na svojem občnem zboru dne 15. februarja 1925 sklenilo sledeče spremembe: Od 1. aprila 1925 nadalje plača vsak član mesečno članarino Din 3.50. Od 1. marca 1925 do preklica bo društvo za vsak smrten slučaj pravnim naslednikom izplačalo povišano denarno podporo Din 3.000. Zadevne informacije se poizve pri društvu, oziroma zaupnikih in na letnem poročilu, na vseh postajah nalepljenem.
Tunstika in šport.
Kranjska gora. (Sneg. Poročilo od 16. t m.) Ob 7 —6 C. l-arometer neizpremenjen. Ozračje mirno — nebo brez oblakov. Sneg pršič 10 cm visok. Smuka dobra. Saninec povoljen.
Jadran—Maribor : Hcrmes—Primorje. V
nedeljo 22. marca se bosta vršili na igrišča Ilirije dve prvorazredni prvenstveni tekmi. Ob pol treh igra Jadran : Maribor, ob 4 pa nastopi Hermes : Primorje. Boj za točke bo vsekakor zanimiv.
Slov. marljonetno gledališče
»ATENA« v Mladiki
ponovi na splošno željo občinstva na praznik sv. Jožefa v četrtek 19. t. m. pravljično igro »Čarobne gosli«, ki je že prvič dosegla prav lep uspeh. Vnovič opozarjamo občinstvo na to predstavo, ki je že po svoji vsebini kakor tudi izvedbi ena najlepših lutkovnih iger. V nedeljo pa se prvič v letošnji sezoni uprizori slovita marijonetna igra »Dr. Faust«, iz katere se še osobito zrcali vsa pestrost in čarovitost ki jo nudi mali oder. Občinstvo opozarjamo, ia je dvorana v Mladiki dobila sedaj udobno galerijo, tako, da bodo mogli gledalci nemoteno slediti dejanju na odru. Pričetek vedno ob pol treh in ob pol šestih popoldne.
Po svetu.
sv Osem let živ pokopan. Blizu mesta Vilna na Poljskem so razvaline skladišč nekdanjo ruske armade. Skladišča in kleti je ruska armada pri umiku 1. 1916 deloma sežgala, deloma razstrelila; niso hoteli, da bi bogate zaloge prišle v druge roke. Med raz-strelbo zalog je padel neki Vojak v klet; nihče ga nI opazil in Rusi so pozneje mislili, da se je Izgubil ali pa da je padel. Poljska vojna uprava sedaj tam zopet zida ln so te dni eno od kleti odprli. In kaj so dobili notri! Človeka, ki jo celih osem let pre. bival tam, sam ln zapuščen. Nnjbujneša domišljija nam ga ne more opisati: popolnoma je bil poraščen, divja zver, zgubil je bil spomin in vid. Kajti le malo svetlobe jo prihajalo v klet skoz majhno zamreženo okence. Njegova obleka je bila seveda samo še cunja. Živel so je izključno le od zalog in konserv, ki so bile v kleti shranjene. Ven ni bil mogel, kor je bil vsled eksplozije vhod s kamenjem ln bruni popolnoma zaprt. Peljali so ga nn prosto in so mu dali jesti ln ntti. A ni prenesel solnčtie luči ln svežega zraka. In je čez tri dni nmrl, ne dn bi bil besedico spregovoril. Poljska vlarfn ga je dala pokopati na pokopališču v Vilui z vsemi vojaškimi častmi
«
Gospodarstvo.
Državne nabave in domača produkcija.
Kakor piše »Trgovski list«, je ljubljanska Trgovska in obrtniška zbornica naslovila na ministra financ in ministra trgovine in Industrije široko utemeljeno vlogo s prošnjo, da se z ozirom na kritičen položaj naše domače industrije oddajo dobave za državne ustanove in zavode kakor tudi za vojno in mornarico po možnosti tuzemskim podjetjem ter da se uporaba zakona o osvoboditvi državnih oblasti od plačanja uvozne carine, ki je bil objavljen v »Službenih No-vinah« dne 6. aprila 1922, št. 77, omeji le na one predmete, ki jih v tuzemstvu nI dobiti. S tem zakonom so daje inozemskim dobaviteljem izgleda na osvoboditev od plačanja Že Itak nizke uvozno carine in jim nndi možnost, da stavijo zuatno nižje ponudrie cene ter jim nato dotična nabava pripade, dočim bi jim pri plačanju carine nikakor ne bilo mogoče staviti toliko nižjih po-nudnih cen, da bi jim dobava pripadla. Vpoštevati je treba, da mora naJa domača industrija na drugi strani tudi pri surovinah in obratnem materijalu, ki ga uvaža za izvršitev dobav za državne ustanove, za vojaštvo in mornarico, plačati polno uvozno carino in jih plačati dražje, ker jih dobi po večini šele iz druge roke in je že radi tega v neugodnejšem položaju napram inozemski konkurenci, ki dobiva surovine in obratna ter pomožna sredstva v lastni državi direktno iz tovaren pod mnogo ugodnejšimi pogoji in cenami.
Stalno nazadovanje produkcije domačo indnstrije ter vedno večje redukcije naših tovarniških obratov so eklatanten dokaz krize v naši industriji. Vsa zaščita, ki jo nudi nvozna carina, postane iluzorna in teoretična, ako se v odločilnem momentu pri važnih nabavah za državne oblasti oddajo naročila inozemskim tvrdkam ter so dotično dobavo osvobodi od plačanja uvozne carine. Z ozirom na rastočo nezaposlenost smatramo, da je naloga državno oblasti, da podpira zaposlitev domačih podjetij s tem, da se pri oddaji državnih dobav vpoštevajo prvenstveno tuzemska podjetja.
g Carinska konferenca t Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse interesente, da se vrši prihodnja carinska konferenca v torek dne 17. marša 1925 ob 5. uri popoldne v carinskih prostorih. ,
g Izkaz Narodne banke z dne 8. marca 1325. (Vse v milijonih dinarjev, v oklepaju razlika napram izkazu z dne 28. februarja 1925.) Aktiva: kovinska podloga 447.4 (+ 5.8), posojila na menice in vrednostne papirje 1337.5 (— 17.4), račun za odkup kronskih novčanic 1186.3, račun začasne zamenjave 368.0, državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 472.6 (— 17.15), skupaj 8916.55; pasiva: glavnica in rezervni fond 31.5, bankovci v obtoku 5.746.3 (— 13.6), račnn začasne zamenjave 368.0, državne terjatve 6.2 (+ 6.2), razne obveznosti 562.0 —( 21.4), vrednost založenih državnih domen 2138.4, ažlja 645, skupaj 8916.55.
g Poravnalna postopanja t Sloveniji v mesecu januarja 1925. V meseca januarja letos je bilo otvorjenih v Sloveniji 16 poravnalnih postopanj.
g Število konkurzov v Sloveniji v teta meseca januarja 1925. V teku meseca januarja letos je bilo v Sloveniji otvorjenih 7 konkurzov.
g Občni zbor zagrebške borze. Občni zbor zagrobške borze se vrši 28. t. m. Izvolilo se bo 8 borznih svetnikov ln 21 članov razsodišča in nadzorstvenega odbora.
g Produkcija cinka v Sloveniji v mesecu januarja 1825. Cinkarna v Celjn je v mesecu januarju letos s povprečno 217 de-' lavci producirala 301 tono cinka,
g Prodakcja sladkorja v Češkoslovaški. V tekoči sladkorni kampanji je Češkoslovaška producirala do 28. februarja t. L 1,404.000 ton sladkorja, kar pomeni napram enakemu razdobju preteklo kampanje porast za 417.000 ton. Od l.oktobra 1924. do 28. februarja 1925. je Češkoslovaška porabila doma 171.000 ton sladkorja, izvozila v inozemstvo 63 1000 ton, tako da so njene zaloge sladkorja znašale 23. februarja letos 591 tisoč ton.
Dne 16. marca.
DENAR.
Zagreb. Italija. 2.5225-2.5525 (2.54-2.5450), London 206.75—293.75 (29S—293.56), Newyork 61.70-62,70 (62.15-62.25), Pariz 3.1850—3.2350 (3.2250), Praga 1.3375—1.8675 (1.85TT5), Dnnaj 8.6350—8.8850 (8.S0), Ziirioh 11.97-^12.07 (12— 12.0250), efekt. dol. 61.10—62.
Curih. Belgrad 8J5 (845), Peška 0.0072, Berlin 1.2350, Italija 21.15 (21.08), London 24.83 (24.81), Nowyork 518.50 (518.50), Pariz 26.70 (26.72), Praga 15.-10 (15.40), Dunaj 0.007305 (0.0073), Bukarešt 2.55, Sofija 3.7750.
Dunaj. Devize: Belgrad 11.38, Kodanj 128, London 34, Milan 38.96, Newyork 709.35, Pariz 35.50, Varšava 136.25. — Valute: dolarji 704.69, angleški fnnt 33.82, francoski frank 36.30, lira 28-%, dinar 11.34, češkoslovaška krona 20.94.
Praga. Devize: lira 187.75, Zagreb 54.25, Pariz 174.50, London 161.30, Newyork 33.80.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstotno investicijsko posojilo iz leta 1921. 65.50—67.50, 4 odstotno Kranjsko deželno posojilo iz leta 1888 22.50 (blago), 4 in pol odstotno Kranjsko deželno melioracijsko posojilo iz J. 1911. 22.50 (blago), 4 in pol odstotno Kranjsko deželno posojilo iz leta 1917. 22.50 (blago), dva in pol odstotna drž. renta za vojno škodo 160 (blago), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 110— 130, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 70 (denar), Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana 190—200, Strojne tovarne ln livarne, Ljubl.lana 135 (denar), Združene papirnice, Vevče 100—112, Stavbna dražba, Ljubljana 275—285.
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka Zagreb 12,1—124, Jugoslavenska banka, Zagreb 108, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 843—545, Slavenr.ka banka, Zagreb 70—73, j Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 50—D2, Hrv. slav. d. d. za ind. žeceva,
Osljek 706-710, Gutiman 450, Slavonija 62, Trboveljska premogokopna družba, tu 427.50, 7 odstotno drž. inr. posojilo 64.50, Vojn« odškodnina 158—159.
Dunaj. Alpine 393.000, Greinitz 188.000, Kranjska industrijska družba 465.000, Trboveljska družba 480.000, Hrvatska eskomptna banka 140.000, Leykam 142.000, Hrvatsko-slav. dož. hip. banka 72.000, Mundus 840.000, Slavos 150.090, Slavonija 68.000.
BLAGO.
Ljubljana, Les: trami monte, morkan-til. tesani, 4 do 8 m dolž, 8-8, 8-11,11-11, 11-13, 13-16, 13-19, 16-39, 16-21, fco Podbrdo ali Rateče 9 vag. 365—365 (zaklj. 365), brestovi hlodi, od 23 napr. prem. od 3—6 m dolž., fco moja za 100 kg 50 (denar); lipovi hlodi od 30 cm napr. dob., od 2.50 m dolž., za m® foo nakl. postaja 150 (blago); bukovo oglje Ia, vilano, fco meja 118 (denar), — Žito in poljski pridelki : pšenica domača, par. Ljubljana
475 (blago)); otrobi pšenični, drobni, jat« vrečo, fco Ljubljana 210 (blago); otrobi pšenični, drobni, Yi pap. '/i juta vreče, fco Ljubljana 205 (blago); otrobi pšenični, debeli, juta vrečo, fco Ljubljana 257.50 (blago); koruza nova, prompt. fco sremska postaja 182.50 (blago); koruza nova, april, maj, junij, fco Postojna tranz. 260 (blago); koruza defektna, umotno sušena„ fco Ljubljana 1 vag. 160— 160 (zaklj. 160); koruzni zdrob, fco vreče fco Ljubljana 400 (blago); oves makedonski, fco Ljubljana 335 (blago); ajda siva, fco štajerska postaja 287.50 (blago); proso, fco Ljubljana 300 (donar); bučne peške, rešetane, fco hrvatska postaja 500 (blago); bučne peške, rešetauo, fco Rljeka neocar. 525 (blago); krompir rdečkast, fco štaj. postaja 165 (blago); krompir beli, fco štaj. postaja 140 (blago); -krompir rumeni, fco štaj. postaja 130 (blago); čebula, fco štajerska postaja 360 (blago).
»JEDNA POVIJBST .TU G OSLA VENSKE UMJETNOSTI.«
Pod tem naslovom je prinesel zagrebški >Obzor« (št. 47) o moji > Zgodovini umetnosti | pri Slovencih, Hrvntih in Srbih« Izpod poresa g. Lunačka obširnejši referat, ki je pisan tako, da so se zagrebški listi postavili na stališče, da ga je treba kot nekak kuriozum zava- I rovati pred vsako močnejšo sapico, ki bi ga j utegnila odnesti. Da preizkusim glas tega hrvatskega zvona, odgovarjam v naslednjem po obliki in vsebini popolnoma tako, kakor je bil sestavljen moj, hrvatski javnosti namenjon odgovor, sledeč od točke do točke stavljenim, absolutno neosnovanim očitkom.
Predvssni je bila domala že bolestna nacionalna občutljivost, ki je tukaj kakor ob tolikih drugih prilikah brez pravega in utemeljenega vzroka privrela zopet enkrat v vsej svoji bohotnesti na dan, katera me je v prvi vrsti neprijetno dirnila. Kakor da bi mi Slovenci zavidali Hrvatom njihovo visoko kulturno in znanstveno stopnjo! Mi sicer nimamo akademije, a naj bo g. kritik uverjen, da Hrvatom njihovo prav od srca privoščim. Mi Slovenci priznamo vsakomur svoje, in če je srbska umetnost cvetela v srednjem veku, bomo to vedno radi in brez ovinkov konstatirali, ne strašeč se ni očitka srbofilije (a možda je to bio i — ferman.... Srbi naravno uza svu ko-nivenciju piščevu). Tudi Slovenci imamo umetnostne galerije (samo na Kranjskem tri) in etnografski muzej, pa vendar tega nisem hotel zmašiti v tekst, ker to pač ne spada v okvir edino le preglednega obravnavanja, kot sem ga podal jaz. Na koncu literaturnega pregleda (na str. 66) pa sem v zadnjih treh vrsticah dal migljaj, kje se more vsakdo o teh zadevah — pa naj se tičejo Hrvatske ali Slovenije — podrobneje poučiti.
Kritik se dalje hudo spotika nad tem, da govorim najpreje o umetnosti Slovenije. Na vsak način hoče, da bodi Zagreb tista centralna ob, okoli katere naj bi se bila v preteklih stoletjih sukala zgodovina naše umetnosti. Hvaležen bom g. Lunačku, ako mi more | stvarno dokazati, da je moja razdelitev na ! označene umetnostne province pogrešna in mi ; pokaže v čem da obstoji pravzaprav jedro in bistvo jugoslovanstva v preteklosti naše umet-i nosti. Kateri so Usti nevarljivi znaki, ki ločijo
n. pr. umetnost Hrvatske in Slovenije od ka« rakteristične umetnosti Srednje Evrope? Ker je ležala Slovenija bližje ognj šču te več ali manj enovite umetnostne province, je kot na dlani jasno, da morajo biti tukaj tudi tvorbe vladajočega umetnostnega naziranja vsaj tako čiste in številne, kakor v oddaljenejših jugovzhodnih deželah, ki so bile vrh tega še dolga stoletja izpostavljeno vednim dušmanskim navalom. To pa naravno ne pomenja še nobenega zapostavljanja ali omalovaževanja hrvat-stva; enotna, specifično nas označujoča umetnost (izvzemši seveda prostonarodno umetnost) pa 60 nam bo mogla za enkrat izviti šel« iz naročja prihodnosti. Ko mi g. kritik odgovor' n avsa ta vprašanja in pred znanstvenim
i vzdrži svojo tezo, bom tudi jaz rade volj xmenil naslov knjigo — ki ga očividno ni . 3l — ter jo nazval slovensko, hrvatsko, arb-tko ali pa celo jugoslovansko umetnostno zgodovino.
Če navaja g. Lunaček vrsto imen iz hiv vatske umetniške sedanjosti, mu morem zaupati, da sem so omejil prav vedoma in da bi mogel za slovenski ali srbski del prav tako navesti še na tucate novih imen umetnikov, in to takih, ki brezdvomno presegajo mero povprečnosti. Pa sem sodil, da to nikakor ne sodi v okvir pregleda, ki naj fiksira samo tiste mejnike in pomnike, okrog katerih se grudi jo vse ostale; smatral sem za eno glavnih nalog, da se ne izgubljam v puhlo naštevanje >iz prijavnog ureda«, marveč da ločim bistveno od nevažnega. Iz istega razloga tudi nisem popisal par 6lrani, da bi se dovolj načudil zagrebški stolnici, ravno tako tudi nisem omenjal kemijskega instituta ter vseh inženirjev in polirjev, ker bi me sčitava ta plejada«, po. snemana tudi na slovenskem in srbskem ozemlju, privedla v bibliografski nonsens.
Isto je glede pomena Ise Kršnjavega, čigar pomen sem sam poudaril; g. kritik naj prečita njegove memoare v »Kolu«, pa se mu bo morda zasvitalo, katero stran svojega delovanja smatra Kršnjavi sani za najvažnejšo. Da je bil n. pr. učenec Siemiradzkcga se mi nikakor ne zdi posebno važno za razvoj hrvatske umetnosti, kakor mi niti na misel ni prišlo, da bi pri Ažbetu navajal vso kopo veljakov, ki jim je bil učitelj slikanja. Razburjanje radi Strossmayerjevega spomenika (ki
Ljubezen in zlata. 41
Angleški spisal Jack London, prevol J. M.
Zatem je spoznal, da je bilo več vrst teh volkov. Holdsworthy mu je bil Jbolj brat kakor klubov sočian, je čuval nad njim, mu dajal nasvete ter ga vpeljava! pri magnatih krajevnega finančnega sveta. Holds-worthyjeva družina je bivala v očarljivi poletni vili blizu Menlo Parka; tukaj je Daylight preživel več sobot in nedelj ter bil priča finega, prijaznega domačega življenja, kakor se mu nikdar sanjalo ni o njem. Holdsworthy je bil navdušen prijatelj cvetlic in malone napol nor na rejo najboljše kuretine; te norosti, ki so ga popolnoma prevzemale, so bile vir neprestanega vzhičenja za Daylighta, ki je zrl na vse s strpljivo dobro voljo. 1 ake ljubeznive slabosti so pričale o zdravem značaju tega človeka in so tesneje privlačile Daylighta. Prospevajoč, uspešen trgovec brez posebnega stremljenja je bila Daylightova sodba o njem — človek, ki se preveč izJahka zadovolji z majhnimi slavami igre, da bi se kdaj spustil v veliko igro.
Ob nekem takem obisku koncem tedna ga je Holdsworthy zapletel v neko kupčijo, dobro majhno zadevo, neko opekarno v Glen Ellenu. Daylight je pozorno poslušal, ko mu je prijatelj opisoval položaj cele stvari. Poskus je bil čisto pameten, dober; Day-light jo edino radi tega bil nasproten, ker je bila zadeva tako majhna, pa tako oddaljena od njegove vrste poslov; vendar pa je pristopil k igri iz prijateljstva, ko nni je Holdsworthy pojasnil, da je že eam nekaj vtaknil noter, da bi pa moral narediti žrtve v drugih smereh, da bi jo docela izpeljal, vzlic temu, da je bila stvar dobra, Daylight je posodil kapital, petdeset tisoč dolarjev, in se je pozneje smeje izrazil: >Zbodlo me je, res da, vendar me Holdsworthy ni niti polovico'toliko zbodel kakor tiste vražje njegove kure in sadno drevje.«
Vseeno je bil la dogodek dober nauk zanj; spoznal je, da je bilo v kupčijskem svetu malo poštenja, in da je celo preprosta, domača obljuba ob lomljenju kruha in viivanju soli malo veljala v očteled nič vre-
dne opekarne in petdeset tisoč dolarjev v gotovem denarju. Njegova sedba je bi'a, da so bili morski volkovi zgoraj na površju različnih vrst in stopenj. Globoko v globounah, je domneval, pa so biii pošteni, slanovitni značaj. Ti veliki glavarji industrijo in gospodarji financ so bili po njegovi sodbi možaki, ki bi se z njimi dalo delati. Že po naravi svojih ogromnih kupčij in podjetij so morali igrati pobtono. Tu ni bilo prostora za malenkostne zvijače goljufov in sleparjev. To je bilo pričakovati, da so mailmi ljudje natresli šibre v zlate rudnike, da bi se zdeli bolj rudonosni in da so svojim prijateljem naprtili ničvredne opekarne, ampak v visoki linanci taki načini niso bili truda vredni. Možje so tod biii zaposleni z razvojem dežele, gradnjo železnic, razvijanjem rudnikov, olajšanjem dostopnosti ogromnih naravnih virov in zakladov. Njihova igra jo morala biti velika in stanovitna. »Ti vendar ne zmorejo taktike grabežev,« je dejal na koncu.
Tako so je zgodilo, da je sklenil pustiti pri miru majhne ljudi, kakor je bil Holdsworthy, in dasi se je sestajal v dobrem tovarištvu z njimi, se ni družil z nikomer in ni sklepal ožjega prijateljstva. Teh malih ljudi, n. pr. iz Alta Pacific Kluba, ni mrzel, on si jih samo nI hotel izbrati kot drtiiabnike v veliki igri, v kateri je imel namen igrati. Kakšna je bila ta velika igra, celo sam ni vedel. Čakal je, da jo najde. Medtem pa je igral pri majhnih Igrah, vtaknil nekaj denarja v izboljšavo nerodovitnih krajev, pa držal oči odprte za veliko ugodno priliko, kedar bi se nudila.
Tedaj se je sestal z Johnom Dowscttom, velikim Johnom Dowsettom. Stvar je bila povsem slučajna; o tem ne more biti nobenega dvoma. Daylight je sam vedel, da se je zgodilo zgolj po naključju; ko je nam-roč v mostu Los Angelesu čul, da so na otoku Santa Catalini indijanske smokve imele ugodno ceno, se je odpeljal tja, namesto da bi se bil vrnil v San Fran-cisco, kakor je bil nameraval. In tamkaj je nameril na Johna Dowsetia, ki se je na kratkem izletu na zapad mudil tamkaj nekaj dni. l)owsctt je bil kajpak žo slišni o tem blestečem kralju s Klondyka in bajnih njegovih tridesetih milijonih in ko se je seznanil s niim. se ie v mwiiri začel zanimati sani. In nekie v
tem poznanju se je v njegovi glavi morala poroditi neka misel. Vendar je ni tako izprožil, temveč je rajši čakal, da skrbno dozori. Tako je govoril bolj na čplošno in storil vse, da bi se prikupil in pridobil Dayliglitovo prijateljstvo.
To je bil prvi veliki denarni rragnat, s katerim se je Dayliglit sestal oko v oko, in bil je zadovoljen in očaran. Možak je bil tako prijazen, človečanski, tako demokratičen, da Daylight skoraj ni mogel verjeti, da je to tisti sloviti John Dovvsett, predsednik cele vrsto bank, zavarovalni upravnik, ugledni zaveznik zastopnikov Standard Oila in poznan zaveznik Gug-genhamreerjev. In zunanjost tega možaka ni postavljala na laž njegovega slovesa in njegovega vedenja.
Ta njegova zunanjost je potrjevala, kar je Day-ligbt slišal o njem. Vzlic šestdesetim ietom in snežno-bclim lasem je bilo njegovo stresanje roke trdno, pre-srčno, ni kazal nikakega znaka oslabelosti in je stopal s hitrim prožnim korakom, dočim so vse njegove kretnje bile odločne, določne. Koža mu je bila zdrave rožnate barve, izrazite ustnice so vedele, kako se imajo prisrčno nateimiti ob kaki šali. Imel je poštene modre oči najbledejše modrine, ki so pozorno in odkrito zrle izpod kosmatih sivih obrvi v človeka. Njegov duh se je pokazal vzgojen v strogem redu in delovanje tega duha je napravlialo na Daylighta vtis, kakor da ima vso sigurnost jeklene pasti. Bil je možak, ki je nekaj vedel in znal, ki nikoli ni ole; šaval svojega znanja s trapastimi pretiranostmi čuvstva ali ganolja. Da jo bil vajen zapovedovati, je bilo očito, in vsaka beseda, vsaka gesta je pričala o moči. S tem se je družil sočutnost in takt, in Day!ight e mogel iz-lahka opaziti vse znake, ki so ga odlikovali od majhnega človeka Holdsworthyjevega kova. Daylight jo poznal tudi njegovo zgodovino, odlični stari ameriški rod, iz katerega je izviral, pot njegovega vojnega življenja, njegovega deda Johna Dowo6etta, ki je bil eden denarnih stebrov Unije, znanega komondora Dowsetta iz vojske 1812, generala Dovvsctta, slavnega iz revolucije, pa onega prvega Dowsetta, posestnika prostranih zemljišč in sužnjev v Novi Angliji.
'Halje il«1t.)

Je izšel v reprodukciji in Je g. kritik sam pisaril o njem, pa zdaj njegovo eksistenco eploh taji) označuje prav dobro cel način te polemika! Da imajo nekateri resni raziskovalci Klov ja za rojenega Dalmatinca (torej pač tu. di za Hrvata!), bo menda tako po strani le še dovolimo omeniti, ali pa bo g. kritik napravil poseben seznamek znanstvenih ugotovitev, ki jih je treba domoljubno zamolčali?
Ne vem ali gre na račun površnosti (kar dvomim, ker ima knj:ga priročen in točen osebni register) ali zlobuosti trditev, da ne omenjam P. Jovanoviča; ne Je, da ga omenjam, marveč tudi pravilno karakteriziram lega »najbolj upoštevanega slikarja srbske sedanjosti : (?tr. 128). Tudi Petroviča mu ne bo treba pogrešati. Glede njegovega Zausebe-ja bodi ugotovljeno, da ga piše katalog Stross-mayerjeve galerije (1617, St. 319, str. 86) tako kot jaz za Zausche-ja in ga tudi uvršča med nemške slikarje; naj pristavim še, da >svi znamo, ... da umjetnička obitelj, koja djeluje u Beču« ne bo baš ravno najbolj češka. In če se dalje spušča kritik v malenkosti, mu bodi povedano, da tudi akademija piše tako kot jaz Sessia (ne Sesia!). Ker g. Lunaček sam pravi, da ni strokovnjak (kar mu bo po vsem tem, kar smo slišali, pač vsakdo rad iu brez pridržl^a verjel), bom že raje v tem in poprejšnjem slučaju sledil akademiji kot pa njemu, zlasti še, če je Csikos vrhtega tudi sam signiral s »Sessia-: (gl. Kat. akad. št. 361 in 474).
Da g. L. prepodim končno še pošastne strahove, kaj le mora reči tujina k tako »lošk knjigi, naj mu v pomirjenje živcev navedem sodbo znanega kritika I. R. Mareka, ki pravi v praških Narodnih Listih* (16. okt. 1924, gt. 286) med drugim, da je to »zanimiva knjiga po bogastvu zbranega materijala, tako da se mi zdi dolžnost ne le nasproti bratski Jugoslaviji, ampak v prvi vrsti nasproti nam samim, ki nam je ta kultura takorekoč ne-nan svet (in vendar le tako čudovit), da bi imeli to knjigo kmalu v češkem prevodu. To bi bil v resnici zaslužen čin.« Enako ugodno se glasijo poročila dr. Boh. Vybfrala (v »Archi«, 1924, str. 388) in v »Prager Presse« (1924, št. 264). Nalašč izpustim več ko samo dobrohotne recenzije srbskih in slovenskih revij in sem navedel namenoma češke, ker so ravno
Čehi v stanu, da so primerjali mojo knjigo s sličnimi izvajanji Hrvata (v >Dilu«, XVI/3; ali so morda ta zato dobra, ker jih je napisal ref. soplemenjak?), ki brez vsake krepkejše razvojne opredelbe r v 'obrm tren oiranen ab-solvira našo zgodovino umetnosti (ki jo razen tega pusti živeti šele izza XVIII. stol.) in fr pri tem posvetil celokupni slovenski umetno-sti kar celih pet in pol vrstic.
Da končam, naj rečem samo še to: č« bi imel to ^kritiko« g. Luuačka v rokah tudi preden je šla moja knjiga v tisk, bi na njej radi tega ne spremenil niti črkice. Stvarno razloge in popravke sem vedno rad pripravljen upoštevati in bom za utemeljene nasvete vsekdar i/, srca hvaležen. Glede na napominani referat pa moram e Mefistofelom samo reci: Mit Worteu lSsst sich trefflich streiten, Mit Wor-ten ein Syslem bereiten. Jaz si pa ne želim besed, marveč tvornega in nepristransko snu-jočega sodelovanja.	Dr. Jos. Mal.
pr Bravničarjeva matineja. V ožjem krogu glasbenikov in prijateljev glasbe je v nedeljo priredil skladatelj in član opernega orkestra Fr. Bravničar matinejo, na kateri so se izvajale njegove nove klavirske in vokalne skladbe. Bravničar piše atoualno, v duhu poznega impresionizma, iz katerega pa se zdi, da ee počasi razvija v nov, linearen, horizontalen stil. Forma mu je ali prosta ali doloma simetrična. Vsebina njegovih skladb je večinoma naivna lirika, ki jo skladatelj doseza zlasti s kromatično barvitostjo in sočnim akordom, nad katerim samim se včasih, na južna-ski način opaja. V pesmih njegovih je treba spremljavo razumeti kot enakopraven part, ki s samostojnimi sredstvi ustvarja tekstu adekvatno lirično vrednoto, v kolikor ne »slika«. Od zadnj č. — to je v zadnjem letu že tretja skladateljeva poljavna produkcija — je avtor napredoval notranje v sigurnosti zadetja, v vezavi detajlov v celoto, zna dati fantastiki prepričevalnejšega ritmičnega in koloristične-ga izraza (Presto scherzoso, Vivace burlesco). Da le ne bi zapadel manirizmu gotovih figur, ki jih je spoznal za efeklne in ki se mu pre-često ponavljajo. Ko se docela razvije, nam bo lahko dal mnogokaj dobrega in sodobnega.
V.
pr Nedeljski mladinski koncert je izpolnilo dr. Mantuanijevo predavanje o Bruckner-ju in dr. Čerinova tematična analiza sedme simfonije tega skladatelja, ki se je na predavanju izvajala. Te vrste prireditve iskreno pozdravljamo, ker taktično širijo umevanje umetnosti.	V.
pv ' Socialna Misel«, 2. zvezek, priobčuje v spomin petletnice smrti dr. Pere Rogu l j a tri razprave o veleaktualnem vprašanju potrebo enotne politične fronto katoličanov v Jugoslaviji O tem pišejo: nadškof dr. Ivan Šarit*, Viktor Schvvoiger iu Petar Gr-gee. Vsak naš somišljenik bo priznal da m nas ni bolj perečega vprašanja kot je to in bo to številko »Socialne Misli« vzel z največjim zanimanjem v roko. Za temi razpravami, ki se zavzemajo za vzpostavitev najtesnejšega stika in sodelovanja med slovenskimi in 'hrvatskimi katoliki, sledi Frana Erjavca pregled po rezultatu volitev v narodno skupščino 8. februarja v Sloveniji. Ta pregled jo tem zanimivejši, ker prinaša 4 statistično primerjalno tabele tako po absolutnem številu glasov kakor po odstotkih, ki jih je dobila vsaka stranka, ter 1 diagram, ki sila nazorno kaže v raznih črtah naraščanje, oziroma padanje vseh strank v Sloveniji od leta 1907. do leta 1925. — Sledi razpravica dr. Pero lopovi ča o sprejemljivosti ustanov. —- Naroča se »Socialna Misel« pri upravi S. M.. Jugoslovanska tiskarna, kolportržni,oddelek, Poljanski nasip 2 in stane celoletno Din 40.
pr Branislav Nušif, Narodni poslance. — Komedija v treh dejanjih. Poslovenil Fran Goveknr. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubi 'a-ni. 1925. Cena 18 Din, s poštnino 75 para več.
»BOHBMEc 15. T. M.
G. Rijavec je v nedeljo gostoval kot Rudolf v »Boheme«. Gosta je & svojim pastoz-uim glasom, zmožnim visoke dramatike g. Popov malo nadkrilil, toda gost je izpolnil vsa pričakovanja in se je izkazal zlasti v prvem in tretjem dejanju, kjer je imel velike naloge, s primernim liričnim zamahom in dinamično gibkim glasom, ki je v srednji in višji legi čistejši kakor v spodnji, kjer dobi malo ban e. Gdč. R o z u m o v a je dala raz-čustvovano Mimi in se je potrudila bolje izgo. varjati kakor prej. G. Z a t h e y kot Collin je stori! svojo; Betettov Collin jo bil v pelju in igri temperamentnejši. Orkester v rokah g. S t r i t o S' a je bil na višku, tempi so bili v drugem dejanju razveseljivo živahni, po dni-gori odmerjeni razpoloženju in muzikalnemu značaju, opera je z eno bosedo imela glavo in roke, izza pred enim tednom, ko smo jo prvič videli nanovo nastudirano, je sigurnost izvajalcev narasti a. Primera z Rijavcem je pokazala, da je g .Banovec za naš oder zelo srečna pridobitev.	V.
DRAMA:
Začetek ob 29 zvečer.
Torek, 17. marca: ROS' IERSHOLM. Sr~da, 18. marca: MISEL, prernijera.
Red B. Red F.
Četrtek. 19. marca: HAMLET. — Izven.
OPERAs
Začetek ob pol 2& zvečer.
Torek, 17. marca: BOHEME. — Red E. Sreda, 18. marca: TRAVIATA. — Red A.
Izgubila je noko učenka ročno torbico s šolskim ročnim dolom. Pošten najditelj se prosi, da odda na Trnovski stražnici ali v Uršulinskem samostanu.
Našel se je par ženskih nogavic. Kclor jih je izgubil, jih dobi pri hiš. gospod, v Ilirski ul. 27-1.
Izgubila se je v nodeljo zvečer od 7—• K8. ure od glavnega kolodvora po Kolodvorski in Slomškovi ulici srebrna ročna torbica. Pošteni najditelj naj jo proti nagradi odda v naši upravi.
Meteor® oif.čno saoroeiao.
t>PHXO '» X
15./3. 21 h
mvto v min
734-8
16./3. 7 h
731 -5
Ifi /3.
14 H
met® • (
4-1 M
. ->i .e 1'lerencn v C
11
■•"Sbo, etr v
- > 'HIOt
t mm
jasno jv
10
v. 'as. jv
737-4
4-3
1-4
obl.

dobite edino k pri
Vseka drobaa vratca »?n i'50 aH »soka beseda 50 psar. Naj-mt-njši 5 I*£n. Ogled nad devet vrstic se računajo više. Z« odgovor inamkol
Mei?tio KOLO prodam po nizki ceni. Ogleda sc lahko v Kon-ansa, Spodnfa Šiška, Celovška cesta 57. 1707
URARSKI POMOČNIK
mlad, iBče stnžbe tudi za na deželo. - Ponudbe na upravo lista pod = Mlad porao^suk«.
VAJENEC 52 sprejme za lino kroi. dc!o pri g. Andrej Snidar, Ljubljana, Reber 11.
"gospodična"™"
ki je ccli dan odsotna, iiiče STANOVANJE, če Mogoče 8 souporabo štedilnika. Ponudbe tpravi pod 1743.
Krojaške pomočnike
m boljJ® in navadno delo sprejme tvrdka ČEH — Ponikve (Trebnje), Do!«n"«ko. Nastop takoj, brana in stanovanje istotam.	1747
PRVOVRSTEN
Kovaški UČENEC
so sprejme takoj. ANTON
GREGL, CELJE,
1740
SOBO z 2 posteljama oddam. Poseben vhod, ehktr. razsvetljava. - Neslov pove tiprava li?ia pod itev. 5743.
MOČAN UČENEC
zdrav, s primer, šolsko izobrazbo, poštenih staršev, ne pod 15 let star — se sprejme v trgovino IGNAC ANDRASIč — KRANJ.
NAJPO.LJ8A
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.
vpeljan v železni trgovfoi in v trgovini usnja, SE IŠČE proti proviziji za dobro idočo blago velikega ken-euma za Slovenijo. Ponudbe aa upravo »Slovenca^ pod Šifro »TAKOJ« Itev. 1746.
Sprejme se zanesiiiv
POTNIK
za Slovenijo in Hrvatsko — če zna voziti dvokolo, irra prednost. - »TRIBUNA« F. B. L tovarna dvoko'es ia otročkih vozičkov, Llabljana, Karlovska cesta 4. 1632
NA STANOVANJE
in hrano sprejmem 2 gospoda ali zakonski par brez otrok. — Ambrožev trg 1. gostilna.	1615
lil
išče dobro vpeljanega ZASTOPNIKA z jamstvom. — Ponudbe pod: »ZA 4515<j na fPnblicltasa, d. d., 0:1. zavod, ZAGREB, Gnndulj-čeva nlica 11.	1624
eva Eilice štev. 6.

okrašeni, od 200 Din naprej v raznih barvah prodaja
MINKA HORVAT
nsodistka Ljcbljana, — Stari trg 2t.
Ia angleški iivorniSki koks Ia aegleSki preEOjj Ia angleški kovaS&l premog le trboveW,.ki premog
^	v plombiran h vrečah A 50 kg ><tL na 'oQe >n 7 cd b vagonih * ^ premptuo ln cajceiieie
DOBAVI!	D, Čtbio, Lubliana, Wolfova 1/11.
pridna, dobi službo. Prednost imajo Gorenjke. Razumeli se mora dobro na r.iolžo in mlekarstvo ter voditi malo gospodinjstvo. - Ponudbe poslati: STREHAR ANDREJ, ekonomija Slatno, pošta Dol pri Hrastniku.	1713
"čcTljar. POMOČNIKA
dobro Jzveibanega in solidnega se sprejme za boljža dcls. I;;ur;en naj bi bil nekoliko prikrojevanja: delo je trajno, plača po dogovoru. -ALOJZt.1 LOBODA, čevljar, Domžale 33. _1586
TRGOVCA ia
POSESTNIKA SIN
se Zcii v ovrho ženltve seznanili e gospodično ali vdo-▼o, ki poseduje poleg posestva trgovino ali gostilno. Ponudba pod »TREZEN« na VORSIČA jiaalcdnik v JHaribstii.	1626
303 k' :,Bttov dobro nhranje-
r.ilr, ieleztih
vrtrilh s"ioomh STOLIC
kopr lv.dka PETER KOBAL ▼ Kf?i?i{u. — Navesti ceno in prlloSItl sliko. 1661
FRANCOŠČINO
ia KE^Š^INO temelj, po ts5u;-; dipl. uSitoljica. Pri	. _______
jave [ ! rBoKvard' upravi. SOLA, židovska 5, Ljubljau
MUTNI MLIN
rtu dva tečaja, ob stanovitni vodi, z novim gospodar, poslopjem, poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji naprodaj. - Ponudbe upravi pod "Mtiini pilfn« št. 1720.
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno, prodam.
Poizve H. 10, pri
sc: Emcfiska hišnici.
cesta 1728
Kateri gospod ali gospa
bi prodal-a za primerno ceno malo stavbno parcelo Invalidu, da si zgradi mulo hišico? - Naslov pove uprava •-Slovenca;! pod itev. 1724.
STAVBNO PARCELO
v izmeri f 00 m,;, kupim v smeri Linhartove ul., Dunajske ali Vodovodne ccstc. . Naslov v upravi pod It. 1725.
~~ KUPIM
brzoiaine DROGE, kostanjev ter tesan LES. Refleklirom samo na večje pošiljatve. -Maks PLAUC. Cel>. 1717
Najmodernejši KROJI
(muštri) po meri za dame in gospode z natančnim poukom. - 16. marca tečaj za krojače, šivilje in i« samo-uporabo! Od min. ze tr»<ov.
VRO.INA
SREBRNE KRONE
kupi m. — Ponudbe r upravo pod >.Kror,ea 155
!
Plačujem najboijSa STARO OBLEKO in POHIŠTVO. -Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — DRAME MARTIN, Galinsovo nabrežje 2% L;n"uljana.	097
Globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša srčno ljubljena, nepozabna soproga, hčerka, seira, svakinja in teta, gospa
soproga višjega nadzornika drž. žel.
včeraj dne 15. marca po mučni bolezni, v 57. letu starosti nenadoma preminula.
Pogreb blage pokojnice sc vrši v torek, dne 17. marca ob %6 pop. iz hiše žalosti, Ka-pifelska ulica 7, na pokopališče pri Sv. Križu. LjnMjcna, dne 16. marca 1925.
ŽALUJOČI OSTALL
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
HELENA BRATUN roj. WACHTER naznanjam v svojem fn v imenu svojih sorodnikov vsem prijateljem in znanccm prelužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi' svojo zvesto služabnico, našo nadvse ljubljeno mater, staro mater in taščo, gospo
ki je v nedeljo dne 15. marca ob pol 5. popoldne, previdena s sveto, tajstvi kat. vere, v visoki starosti 91 let, blago v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajniee se vrši jutri, v torek, ob 1. popoldne iz hiSe žalosti, Dobnmje ži. 16, na pokopališče k Sv. Urhu.
Sv. maše zadušnicc za blagopokojnico se bodo darovale v Supni cerkvi v Sostrem in v podružnični cerkvi Sv. Urha v Dobrunjah.
Dobrunje, dne 16. marcu 1925.
ŽALUJOČI OSTALL
zelo trpežni samo po ttS® Din
isti boliše vrste 290 Din, najfinejši 460 Din v lepih barvah razpošilja samo Prva gorenjska razpošiljalna
\m S^nlk, Kreni 100
Istotam se razpošilja zopet vse vrste mana* fa kturno blago po najni/jih cenah.
Zahtevajte vzorce in cenik!
Joriprn« Puke'steln, šiesa ija Logar-Pu&el-stein in Kkka SafoJnik-F^kdsleizi naznanjamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov in prijateljev žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni, nepozabni oče, stari oče, brat in stric, gospod
!p PukeU.
posestnik, izvošček in gostilničar
včeraj, dne 15. marca 1925, ob %2 uri zjutraj, po dolgi in mukepolni bolezni, v 81. letu starosti. boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega* pokojnika se vrši v torek, dne 17. marca 1925, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 46, na pokopališče pri Sv. Križu. — Sodi blagemu pokojniku ohranjen blag spomin!
Ljubljana, dne 16. marca 1925.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
fapmsm
Ob težki Izgubi, ki nas je zadela z ločitvijo naše nadvse ljubljene, nepozabne matere, stare matere, tete, tašče in svakinje, gospe
nam je došlo od vseh strani toliko izrazov iskrenega sočutja, da se nam rii mogoče vsakemu posebej zahvaliti; blagovolijo naj vsi, ki so z nami sočustvovali, darovali krasno cvctje ter )o v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, sprejeli tem potom našo najsrčnejšo zahvalo.
Ljubljira, dne 16. marca 1925.
ŽALUJOČI OSTALL
I 'i loja konzorcij :Slovenca<
Odgovorni urednik: Viktor Čenči? v Ljubljani.
Poravnajte naročnino!
*U2eslovanska tiskarna v Ljubljani