KNJIŽNICARSKE NOVICE 2010, letn. 20, št. 1 1 UVODNIK Pred vami je nova številka Knjižni-V rubriki Digitalna knjižnica Sloveni-carskih novic, ki prinaša predvsem je Tomaž Žagar, Dalibor Radovan, porocila z jesenskih strokovnih sre-Katja Tic, Miran Janežic, Tine canj. Musek in Renata Šolar predstavljajo geoknjižnico. Porocili s konference »Slovenske digitalne kulturne vsebine« in Objavljamo tudi prispevek Ivana »Slovenska konferenca o trajnem Kanica o rezultatih ankete, ki je bila ohranjanju virov« je pripravila štu­izvedena med udeleženci strokovnega dentka Nina Ban, ki je sodelovala posvetovanja specialnih in visokošol­tudi pri pripravi prispevka o strokov­skih knjižnic z namenom ugotoviti nem posvetovanju visokošolskih in katere vire in kako uporabljajo za specialnih knjižnic »Prost dostop do svoje osebne strokovne potrebe slo­dosežkov slovenskih znanstvenikov«. venski Bibliotekarji. Pod njega sta se podpisala še Nana Turk in Mitja Iskric. Špela Pahor tokrat predstavlja med-kulturne dejavnosti v Mestni knjižnici Za rubriko Novosti iz Centra za raz-Izola. voj knjižnic je Gorazd Vodeb pripra­vil kratek opis raziskovalne naloge z Hvala vsem, ki ste tekom leta poslali naslovom »Analiza stanja in možnosti predloge za izboljšavo Knjižnicarskih za ukinitev nadomestil za vclanitev v novic. V kolikor še niso bili upošte­slovenske splošne knjižnice«. V rubri­vani, jih bomo skušali realizirati v ki Vsebinska obdelava pa nadaljuje­naslednjem letniku. mo clanek Tatjane Kovac iz prejšnje številke. Damjana Vovk Kazalo: Uvodnik Raziskovalno porocilo »Upravljanje avtorskih in sorodnih pravic na internetu - vidik javnih institucij« Koledar prihajajocih srecanj Iskalne strategije »Analiza stanja in možnosti za ukinitev nadomestil za vclanitev v slovenske splošne knjižnice« Katere vire in kako uporabljajo za svoje osebne strokovne potrebe slovenski bibliotekarji? Konferenca »Slovenske digitalne kulturne vsebine« – Europeana-Local Slovenska konferenca o trajnem ohranjanju virov »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov« Medkulturne dejavnosti v Mestni knjižnici Izola Geoknjižnica na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si) Seznam novosti ICB v NUK-u Oglasi 1 1 2 3 4 5 10 14 18 26 28 30 32 RAZISKOVALNO POROCILO »UPRAVLJANJE AVTORSKIH IN SORODNIH PRAVIC NA INTERNETU - VIDIK JAVNIH INSTITUCIJ« Na spletni strani Mirovnega inštituta je objavljeno celotno raziskovalno porocilo raziskave »Upravljanje avtorskih in sorodnih pravic na internetu - vidik jav­nih institucij«. Namen in cilji raziskave so predstavljeni na http://www.mirovni-institut.si/Projekt/ Detail/si/projekt/Upravljanje-avtorskih-in-sorodnih-pravic-na-internetu-vidik-javnih-institucij/ kategorija/Kulturna_politika, celotno porocilo pa najdete na povezavi http:// www.mirovni-institut.si/data/tinymce/Projekti/UPRAVLJANJE%20AVTORSKIH% 20PRAVIC%20NA%20INTERNETU_VIDIK%20JAVNIH%20INSTITUCIJ.pdf. KNJIŽNICARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 11) KOLEDAR PRIHAJAJOCIH SRECANJ TUJINA (izbor za obdobje marec – junij 2011) .. 2.-4.3.2011, Goa, Indija, CALIBER (Convention on Automa­tion of Libraries in Education and Research Institutions) 2011, http://www.inflibnet.ac.in .. 9.-11.3.2011, Hildesheim, Nemcija, 12th International Symposium on Information Science (ISI 2011), http:// www.isi2011.de/?page_id=321 .. 16.-17.3.2011, St Paul, Minnesota, ZDA, Library Technology Conference 2011, http://www.cvent.com/EVENTS/Info/ Summary.aspx?e=dc179349-5ecb-418e-b427-136e823ea0c7 .. 21.-23.3.2011, Washington, ZDA, CIL 2011: Strategic Focus & Value for Library Communities, http://www.infotoday.com/ cil2011/CallForSpeakers.asp .. 25.-27.3.2011, Vizcaya, Španija, 7th International Confe­rence on Technology, Knowledge and Society, http:// techandsoc.com/Conference-2Vizcaya011/ .. 30.3.-2.4.2011, Philadelphia, ZDA, ACRL 2011, http:// www.ala.org/ala/mgrps/divs/acrl/events/national/2011/ index3.cfm .. 1.4.2011, Benetke, Italija, Italian ISKO Meeting. 5, http:// www.iskoi.org/doc/venezia11.htm .. 31.3-2.4.2011, Coventry, VB, 37th AAH (Association of Art Historians) Annual Conference, http://www.aah.org.uk/ page/3234 .. 4.-7.4.2011, Karasjok, Švedska, Seventh International Indi­genous Librarians' Forum 2011, https://sites.google.com/site/ indigenouslibrariansforum/home .. 13.-15.4.2011, el Ferrol, Španija, Spanish ISKO Conference. 10, http://www.ugr.es/~isko/ .. 18.-21.4.2011, Dublin, Irska, 33rd European Conference on Information Retrieval, http://ecir2011.dcu.ie/ .. 25.-27.4.2011, Kuala Lumpur, Malazija, IFLA International newspapaper conference 2011, http://www.pnm.gov.my/ index.php?id=3361 .. 27.-28.4.2011, Toronto, Kanada, 2nd International Confe­rence on Information Management and Evaluation, http:// academic-conferences.org/icime/icime2011/icime11-call­papers.htm .. 11.-13.5.2011, Istanbul, Turcija,Librarians@the Crossroads, http://ecist.read2live.com/ECIS_Istanbul/Welcome.html .. 11.-13.5.2011, Brisbane, Avstralija, International m-libraries conference:Mobile technologies: information on the move, http://www.usq.edu.au/m-libraries/program .. 11.-14.5.2011, Porec, Hrvaška, 12. dani specijalnih i visoko­školskih knjižnica, http://www.hkdrustvo.hr/hr/skupovi/ skup/172/ .. 24.-27.5.2011, Atene, Grcija, 3rd QQML 2011 International Conference, http://www.isast.org/qqml2011.html .. 27.-30.5.2011, Osaka, Japonska, Librasia 2011 - The Asian Conference on Literature and Librarianship 2011, http:// librasia.iafor.org/ .. 29.5.-2.6.2011, Varšava, Poljska, 2011 IATUL Conference, http://www.iatul2011.bgpw.congressor.eu/ Sodelovanje na posvetovanju (rok oddaje povzetkov) .. 10.1.2011 za 19.-20.9.2011, Haag, Nizozemska, Classificati­on & ontology: formal approaches and access to knowledge, http://seminar.udcc.org/2011/ .. 15.2.2011 (15.3.2011 poster) za 11.-14.5.2011, Porec, Hrvaška, 12. dani specijalnih i visokoškolskih knjižnica, http:// www.hkdrustvo.hr/hr/skupovi/skup/172/ VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNICNEGA GRADIVA ISKALNE STRATEGIJE Nadaljevanje iz prejšnje številke: Izcrpnost vsebinske obdelave se od knjižnice do knjižnice razlikuje. To je razumljivo zaradi njihove razlicne funkci­je. Vedno pa si želimo cim boljši priklic želenih dokumentov. Nadaljujemo s še nekaterimi primeri iskanj po svojih katalogih. Primeri B (vsi iskalni elementi so stvarni ali oblikovni): Delovni zvezki za osnovne šole za slovenšcino v letu 2009: TN=Slovenšcina and CC=j1d and PY=2009 Vaje iz matematike za srednje šole: TN=Matematika and DW=Vaje za srednje šole ali UC=51* and DW=Vaje za srednje šole Pesniške zbirke v samozaložbi: PU=samozal* and LC=g Knjige o slikarstvu, ki niso razstavni katalogi: UC=75/M not CC=b Ucbeniki in/ali prirocniki za botaniko: UC=58 and (CC=v or CC=j*) Spolna vzgoja otrok in mladine: DE=Spolna vzgoja and (DE=Mladostniki or DE=Otroci) Publikacije o živalih, ki niso za otoke: DE=Živali not DE=Knjige za otroke Pesmi o vinu in vinski trti: (DE=Vino and DE=Vinska trta) and LC=g Pri natancnem iskanju vkljucimo tudi opombe in izvlecke. Podobno kot za iskanje po podpolju 200 velja za opombe v poljih 3xx: za podobne ali enake opombe izbirajmo vedno enake/iste izraze ali besedne zveze (npr. »prevod dela«, »prevod po angl. izd.«, »o avtorju na …«, »o avtorici pri …«, »kazalo«, »kazala«, »s posvetilom…«, »posvetilo avtorja« itd.) (Iskalna pripona NT.) Pri clankih pa lahko išcemo tudi po izvleckih, ce pricakujemo, da so tam vsebine, ki niso izražene v drugih vsebin­skih analizah. Iskanje poteka enako kot po kljucnih besedah, iskalna pripona pa je AB. Primeri C (med iskalne elemente so vkljucene opombe in izvlecki): Prevedena dela, ki jih je izdala založba Nova revija: PU=Nova revija and prevod/NT Knjige, ki jih hrani knjižnica in imajo avtorjevo posvetilo: posvetilo*/NT Dokumenti o govedoreji na gorskih kmetijah: DU=govedoreja and kmetije/AB Tatjana Kovac Narodna in univerzitetna knjižnica STROKOVNE NOVOSTI IZ CENTRA ZA RAZVOJ KNJIŽNIC TEME »ANALIZA STANJA IN MOŽNOSTI ZA UKINITEV NADOMESTIL ZA VCLANITEV V SLOVENSKE SPLOŠNE KNJIŽNICE« Ministrstvo za kulturo je dovolilo objavo raziskovalne naloge, ki je bila poprej gradivo internega znaca­ja. Dostopna je na naslovu http:// cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/ studije/clanarine.pdf. Študijo je obravnaval Nacionalni svet za knjižnicno dejavnost na svoji 35. seji, Odbor Državnega zbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino na 21. redni seji in Nacio­nalni svet za kulturo na 7. seji. Raziskovalna naloga osvetljuje vprašanje ukinitve clanarin v slo­venskih splošnih knjižnicah z razli-cnih vidikov. Najprej obravnava strokovna izhodišca temeljnih med-narodnih in nacionalnih dokumen­tov. Tako IFLA/UNESCO Mani­fest o splošnih knjižnicah kot tudi IFLA/UNESCO Smernice za splo­šne knjižnice podcrtata pomen brezplacnosti storitev splošnih knji­žnic, saj na ta nacin omogocimo dostopnost vsem ne glede na eko­nomski ali socialni položaj. Oba dokumenta opozarjata na nevar­nost, da bi zmožnost placila postala kriterij za uporabo knjižnic. Slovenski Standardi za splošne knji­žnice za obdobje 2005-2015 predvi­devajo uveljavitev brezplacnega vpisa, clanstva in izposoje gradiva. Zakonska ureditev v Sloveniji omo­goca splošnim knjižnicam, da samostojno dolocajo cene storitev, kriteriji so doloceni samo pri viši­nah nadomestil za vclanitev. Zakon o knjižnicarstvu doloca brezplacne storitve knjižnic, med njimi našteva tudi izposojo na dom. Raziskava opozori na neskladje med zakonom in Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic. Uredba namrec izposojo na dom opredeli kot brezplacno storitev, vendar pa jo pogojuje s clanstvom v knjižnici, ki pa je lahko placljivo. V mednarodni primerjavi je pred­stavljena zakonska ureditev, delež clanstva in višina clanarine v neka­terih evropskih državah. Glede višine nadomestil za vclani­tev je bilo ugotovljeno, da letu 2008 nobena splošna knjižnica ni bila brez neke oblike nadomestila za vclanitev vsaj za doloceno uporab­niško skupino. Višina nadomestil za vclanitev je znašala od 2 do 17,50 EUR, povprecno 10,50 EUR. Cla­narino je zaracunavalo 43 knjižnic, clanarino in stroške izkaznic 6, cla­narino in vpisnino 1, vpisnino 5 in samo stroške izkaznice 2 knjižnici. Analiza cen ostalih storitev splošnih knjižnic je pokazala, da v cenikih prevladujejo postavke povezane z izposojo gradiva, fotokopiranjem in tiskanjem, pomnilniškimi mediji, medknjižnicno izposojo itn. Pri­merjava cen za isto storitev je poka­zala na velike razlike med splošnimi knjižnicami. Uredba o osnovnih storitvah knjiž­nic je leta 2003 odpravila clanarine in vpisnine za brezposelne ter mlaj­še od 18 let. Podatki o strukturi clanstva so pokazali na vecji delež brezposelnih clanov knjižnic glede na populacijo. Podatki o ucinku uveljavitev Uredbe pa kažejo na povecanje deleža mladih clanov. Prihodki splošnih knjižnic so v letu 2008 znašali 47.638.162 EUR, od tega so clanarine predstavljale 2,9 %, kar pomeni 1.362.834 EUR. Delež clanarin v prihodkih knjižnic niha od 0 do 7,9 %, pri 22 knjižni­cah pa predstavlja vec kot 3 % pri­hodkov. Analiza porabe je pokaza-la, da knjižnice 90,5 % sredstev porabijo za materialne stroške, 7,8 % za investicije ter 1,7 % za place. Postavko »nakup gradiva« je naved-lo 27 knjižnic, ki so zanjo porabile 23 % nejavnih prihodkov iz izvaja­nja javne službe, kar predstavlja 12,4 % vseh sredstev za postavko. V raziskavi je predstavljeno tudi stališce direktoric in direktorjev splošnih knjižnic. V sklepu raziska­va predlaga kot možne ukrepe pos­topno ukinitev nadomestil za vcla­nitev ob pogoju, da financerji knjiž­nicam nadomestijo izpad sredstev. Glede na velike razlike v cenah bi jih morali poenotiti in zasnovati na stroškovnem principu, kar pa že zdaj velja za clanarine in vpisnine. Gorazd Vodeb Narodna in univerzitetna knjižnica KATERE VIRE IN KAKO UPORABLJAJO ZA SVOJE OSEBNE STROKOVNE POTREBE SLOVENSKI BIBLIOTEKARJI? 27. in 28. oktobra 2010 je potekalo v Ljubljani 4. skup-no strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice ZBDS s krovnim naslo­vom Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov z nadvse bogatim in zanimivim programom in dobro udeležbo. Med udeleženci smo skušali s krajšo anoni­mno anketo dobiti odgovore na vprašanje Katere vire in kako uporabljajo slovenski bibliotekarji v speci­alnih in visokošolskih knjižnicah za svoje strokovno bibliotekarsko delo, izobraževanje, izpopolnjevanje in informiranje v stroki. Med 203 udeleženci posvetovanja so bili tudi tuji in nekateri slovenski gostje, ki jih seveda nismo anketira­li, zato izhajamo iz seznama udeležencev. Po teh podatkih je bilo prisotnih 136 knjižnicarjev (67% udeležencev), od teh je anketni listą s 13 vprašanji izpolnilo in vrnilo tri cetrtine (109, vendar sta od tega dva anketna lista neuporabna), zato lahko ocenimo odzivnost na anketo kot zelo dobro (78,7% od prisot­nih knjižnicarjev). Veseli me, da je bilo prisotnih tudi 7 študentov, vendar tega števila v prikazih nismo nikjer upoštevali kot posebno kategorijo. Zbrani podatki predstavljajo solidno osnovo za analizo stanja med slovenskimi specialnimi in visokošolskimi knjižnicarji. Enajst vprašanj je vezanih na navedeno problematiko uporabe z bibliotekarsko stroko povezanih virov, prvi dve vprašanji pa sta demografski - spol in starostna skupina. Strukturo udeležencev smo lahko dolocili le glede na spol in vrsto knjižnice, ker podatki o starosti ob prijavi niso znani. Med 107 respondenti je 82% bibliotekark in 18% bibliotekarjev, kar povsem odraža tudi struktu­ro prijavljencev. Izrazito prevladujejo ženske v starost­ni skupini od 30 do 50 let (51% vseh respondentov oz. 62% med ženskami), moških pod 30 let ali nad 50 let je komaj »za vzorec«. V analizi odgovorov smo delitev glede na starostno skupino ali spol izpostavljali samo pri tistih odgovorih, kjer so bile razlike velike in zato po našem mnenju signifikantne. Ugotavljamo, da je pripravljenost za sodelovanje v anketi med spoloma povsem izenacena (avtor ankete je povsem neosnova-no predvideval signifikantno razliko!). Posamezne odgovore sta »pozabila« oznaciti dva moška, pri žen­skah pa je bilo takih 13. Locevanje glede na vrsto knjižnice (visokošolska ali specialna) v podrobnejši analizi rezultatov ni bilo pre­dvideno. Vemo, da je bilo med 136 prijavljenimi knjiž­nicarji 76 visokošolskih, 40 specialnih, 4 splošni in 16 iz Narodne in univerzitetne knjižnice. 82-odstotni delež žensk med udeleženci je bil pricakovan, kdaj kasneje pa bi kazalo primerjati udeležbo na posvetova­njih in konferencah s podatki o zastopanosti spolov v knjižnicarskih poklicih in z ozirom na vrsto knjižnice, kjer so zaposleni. Na vprašanje Kako pogosto uporabljate bibliote­karske vire in strokovno literaturo za svoje stroko­vno delo, izobraževanje, izpopolnjevanje in infor­ 1 Vprašalnik: https://sites.google.com/site/ivankanic/povezave/ANKETA-2010.pdf miranje v stroki? so odgovorili vsi anketiranci, med njimi ni bilo nobenega, ki tovrstnih virov ne bi upora­bljal, skoraj polovica jih po virih posega vsakodnevno, dobra tretjina pogosto in le 13 odstotkov redkeje. Kje najpogosteje najdete potrebno literaturo in podatke? Na to vprašanje so lahko anketiranci izbrali vec ponu­jenih odgovorov in pokazalo se je, da najpogosteje segamo po virih v lastni knjižnici, kjer delamo, potem pa še v drugih knjižnicah. Uporaba lastnih osebnih virov in »drugo« pa sta povsem izenacena in po pogo-stnoti uporabe zapostavljena. Odgovora ni oznacila ena ženska v starostni skupini nad 50 let. Prikaz 5: Kje najpogosteje najdete potrebno literaturo in podatke? Kaj najpogosteje uporabljate? Vprašanje je obsegalo uporabo slovenskih in tujih virov, anketiranci so lahko izbrali vec odgovorov. Uporaba tiskanih knjig, tiskanih clankov, elektronskih clankov in podatkovnih zbirk je skoraj povsem izena-cena, rahlo prednost imajo podatkovne zbirke, dosti manj pa uporabljamo elektronske knjige, samo 38 odstotkov anketirancev. Branju elektronskih knjig je bilo namenjeno posebno vprašanje (Prikaz 12). Katere slovenske strokovne casopise s podrocja bibliotekarstva zasledujete? Vprašanje o strokovnih casopisih je bilo oblikovano glede na ciljno publiko, torej visokošolske in specialne knjižnicarje, zato je nabor naslovov zožen in ne obse­ga tudi nekaterih drugih casopisov, npr. Šolska knjiž­nica, Potujoce novice ipd. Odgovora ni oznacila ena ženska v starostni skupini 30 do 50 let. Primerjali smo branost tiskane in elektronske izdaje posameznega naslova, pri tem pa smo nehote zagrešili napako in za Organizacijo znanja povprašali samo po elektronski izdaji, kar je opazil en sam anketiranec. Elektronsko izdajo Organizacije znanja bere vsak drugi od anketira­nih knjižnicarjev, vendar po branosti vodi tiskana izdaja Knjižnice (81%), pri kateri je njena elektronska verzija samo polovico toliko obiskana, popularnost Knjižnicarskih novic pa ni odvisna od medija. Lahko recemo, da segajo knjižnicarke po strokovnih casopi­sih nekoliko vec kot knjižnicarji. Koliko uporabnikov bere obe izdaji, samo tiskano ali samo elektronsko izdajo, nismo zasledovali, to kdaj drugic v obširnejši analizi. Na vprašanje Katere od navedenih spletnih virov uporabljate? (izbrati je mogoce vec odgovorov) nista odgovorili dve ženski v starostni skupini 31 do 50 let. Samo eden od anketirancev teh virov ne uporablja (ženska v srednji starostni skupini). Po pricakovanju dalec pred vsemi prednjaci »guglanje« tudi za bibliote­karske potrebe (to pocne 94% anketirancev), ki mu sledi obiskovanje spletnih strani knjižnic (79%) in spletišca ZBDS ali podrocnih bibliotekarskih društev (te obiskuje 63% vseh anketirancev). Podatek o prebi­ranju bibliotekarskih blogov (to pocne 34 anketirancev ali 31,8%) se povsem sklada z odgovorom na vprašan­je, ki podrobneje obravnava uporabo blogov (Tabele 2, 3, 4, 5 in Prikaza 13, 14). Osebnim spletnim stra­nem drugih bibliotekarjev sledi samo 13 anketirancev, kot bomo videli pri naslednjem vprašanju, pa ima svo­jo spletno stran le 6 anketirancev. vprašanje postaviti natancneje (samo priprava vsebin, samostojno postavljanje vsebin na splet, oblikovanje ipd.). Kot antipod sledi s 30% skupina tistih, ki na spletu ne ustvarjajo nobenega vira. Skoraj vsak tretji anketiranec objavlja na spletu posamezne elektronske dokumente in ima tudi svoj Facebook profil. Blog knjižnice, Facebook profil knjižnice in lastna osebna spletna stran bibliotekarja so na repu z zelo majhnim številom aktivnih udeležencev. To je eno od vprašanj, kjer so moški precej bolj angažirani od žensk (pritrdilen odgovor: ženske 64% in moški 36% delež, struktura anketirancev po spolu pa je 82% žensk in 18% moških). Vire RSS uporablja 43% anketirancev, na to vprašanje je prišlo tudi najvec neodgovorjenih vprašalnikov – 10, vse ženske, skoraj enakomerno porazdeljene na vse tri starostne skupine. Skoraj vsak tretji anketiranec tega vira ne pozna, vsak šesti pa izjavlja, da ga noce uporabljati, kar nas je dokaj presenetilo. Na vprašanje Sami ustvarjate katerega od spletnih V družbenih omrežjih sodeluje slaba polovica anke­virov? niso odgovorile tri anketiranke (ena iz prve in tirancev, prav toliko pa jih izjavlja, da jih to ne zani­dve iz tretje starostne skupine). Presenetljivo velik ma in zato ne sodelujejo. Družbenih omrežij ne poz­delež (41%) sodeluje pri izdelavi spletne strani svoje na le 6 respondentov. Od aktivnih jih najvec sodeluje knjižnice, vendar ugotavljamo, da bi bilo potrebno v Facebooku (42), le cetrtino toliko jih hodi na Twitter (13), profil na LinkedIn ima 9 anketirancev, na nekate­rih drugih omrežjih pa sodeluje 14 anketirancev. Dva odgovora sta ostala neoznacena, v obeh primerih anketiranka. Nismo znali uskladiti odgovorov o sode­lovanju na Facebooku (42 odgovorov »da«) z odgovo­rom na vprašanje o ustvarjanju spletnih virov, kjer navaja lastni profil FB samo 27 respondentov (gl. Pri­kaz 9). V analizi nismo ugotavljali, koliko knjižnicarjev sodeluje v vecjem številu omrežij hkrati. Branje elektronskih knjig z elektronskim bralni­kom (Bookeen, Kindle, Nook, Colibri ipd.) med bibli­otekarji ni priljubljeno, kar 91% anketirancev elektron­skih bralnikov ne uporablja; 13% jih elektronskih knjig ne pozna (1 moški in 13 žensk), 5% pa noce uporab­ljati (samo ženske). Le dva anketiranca sta izjavila, da brez elektronskih knjig vec ne moreta shajati, predsta­vnika obeh spolov, oba v starostni skupini do 30 let. Kakšen je odnos slovenskih bibliotekark in biblio­tekarjev do blogov in bloganja? Ker gre za relativno majhne številke, bomo podatke podajali predvsem v absolutnih številkah in ne v odstotkih, saj bo tako laže dojeti, kako »nepomemben« vir je blog. Relativno majhno število nas bere bibliotekarske blo­ge, skupaj samo 34 anketirancev (31,7%). Po pricako­vanjih bere bloge najvec respondentov v starostni sku­pini do 30 let, kar polovica žensk in vsi moški, v staro- Tabela 2: Sledenje in branje bibliotekarskih blogov Tabela 3: Pisanje in objavljanje lastnega bloga stni skupini nad 50 let pa polovica moških in le dobra desetina žensk. V srednji starostni skupini je vec bralk blogov (32,7%) kot moških bralcev (25%). Svoj lastni blog objavlja skupaj 10 bibliotekark in bib-liotekarjev. Število blogov, ki jih pišemo, je relativno majhno, zanimivo pa je, da so bibliotekarji v tem pogledu dosti bolj korajžni in produktivni (moških je le 18%, vendar pišejo kar polovico blogov). V naspro­tju s pricakovanjem je malo avtorjev v srednji, to je demografsko sicer najmocnejši skupini. Poleg teh ose­bnih blogov smo našteli še 4 bloge knjižnic. Dve vprašanji (12. in 13.) ugotavljata, koliko bibliote­karji poznajo tuje in slovenske bibliotekarske bloge in kako jih ocenjujejo. Relativno visoko je število tistih, ki ne poznajo nobe­nega tujega bibliotekarskega bloga (65 respondentov oz. skoraj 61%), pri cemer je število nepoznavalcev med ženskami vecje (64%) kot med moškimi (42%). Slabih ocen skoraj ni (samo ena), kar 34% ocenjuje tuje bloge kot dobre in zanimive. Vsak deseti si želi, da bi bilo tujih bibliotekarskih blogov še vec. Presene-ca 6 mnenj, da je branje blogov zapravljanje casa, to mnenje izraža vecji delež moških. Med nami je 14 takih, ki tuje bloge tudi komentirajo. Nekoliko manjše kot pri tujih blogih je število tistih, ki ne poznajo nobenega slovenskega bloga (49 respon­dentov oz. 45,8%), pri cemer je število nepoznavalcev med ženskami podobno, kot pri tujih, in skoraj enako (46,5%) kot med moškimi (42%). Slabih ocen imajo slovenski blogi mnogo vec, kot tuji. Kar sedem jih je, kolegice so tokrat mnogo bolj kriticne, vse negativne ocene so ženske, nobene moške. Samo 24 ocen je »so dobri in zanimivi« (pri tujih 39), zato pa je dosti bolj izrazita želja po vecjem številu slovenskih bibliotekar­skih blogov (31 pri slovenskih, pri tujih pa samo 10). Pet anketirancev sodi, da je to zapravljanje casa (pri tujih 6), tudi tukaj je vecji delež med moškimi. Sloven-ske bloge komentira 10 anketirancev, pri cemer so kolegi mnogo aktivnejši od bibliotekark. Zanimivo pa je, da komentirajo bibliotekarke tuje bloge dvakrat toliko kot slovenske (9 tujih in samo 4 slovenske), moški pa v obeh primerih skoraj enako. Povzetek Podatke smo v analizi namerno prikazovali vcasih kot delež v odstotkih ali pa kot absolutno število takrat, kadar smo želeli poudariti, koliko oseb se z doloceno aktivnostjo ukvarja. .. Med 136 prisotnimi knjižnicarji smo naleteli pri anonimnem anketiranju na visoko odzivnost, saj jih je na anketo odgovorilo vec kot tri cetrtine, struk­tura respondentov po spolu povsem odraža struk­turo prisotnih, to je 82% žensk in 18% moških. Tega razmerja s strukturo zaposlenih v knjižnicah nismo primerjali. Neizpolnjeni odgovori na posa­mezna vprašanja so bili zelo redki, v dveh primerih smo na to v analizi opozorili. .. Z bibliotekarstvom povezane vire uporabljajo z redkimi izjemami vsi knjižnicarji, od tega polovica pogosto, okrog 38% pa skoraj vsakodnevno. .. Najpogosteje posegamo po virih, ki nam jih nudi lastna knjižnica, v kateri smo zaposleni. Med viri skoraj vsi uporabljamo podatkovne zbirke (84%), le kak odstotek manj pa tiskane knjige in enakovre­dno clanke v tiskani in elektronski obliki. Elektron­ske knjige uporabljajo le štirje od desetih, pri tem pa smo opazili razkorak med dvema vprašanjema (Prikaz 6, e-knjige uporablja 38%; Prikaz 12, bral­nikov ne uporablja 91%), kar je najverjetneje pos­ledica preširoke definicije izraza elektronska knjiga. Le 2 knjižnicarja sta zelo navdušena nad uporabo elektronskih bralnikov, 6 pa jih tega sploh noce uporabljati. .. Od slovenske bibliotekarske strokovne periodike najvec beremo tiskano izdajo revije Knjižnica (81%) in samo pol toliko elektronsko; izenaceno sledijo s polovico respondentov Organizacija znan­ja in obe izdaji Knjižnicarskih novic. .. Med spletnimi viri visoko prednjaci iskanje z Goo-glom, to pocnemo skoraj vsi (94%), 79% obiskuje spletne strani knjižnic, presenetljivo pa samo 63% knjižnicarjev pregleduje spletišca ZBDS in podroc­nih društev. .. Pri izdelavi in urejanju spletne strani svoje knjižni­ce sodeluje 41% vprašanih, posamezne dokumente objavlja na spletu slaba tretjina, prav toliko knjižni-carjev pa ne ustvarja nobenih spletnih vsebin. .. Danes vire RSS uporablja še vedno le 43% vpraša­nih, vsak šesti pa celo izjavlja, da jih noce uporab­ljati. Pri tem vprašanju se je najvec anketirancev vzdržalo in niso odgovorili, predvidevamo, da zara­di nepoznavanja tematike in nerazumevanja vpra­šanja. .. V družbenih omrežjih sodeluje slaba polovica knji­žnicarjev, prav toliko jih izjavlja, da jih to ne zani-ma. 42 knjižnicarjev ima Facebook profil, Twitter 13, LinkedIn pa 9. .. Bibliotekarske bloge bere samo 32% knjižnicarjev, svoj osebni blog jih piše 10 (in še 4 za svojo knjiž­nico), 14 bloge tudi komentira. .. Nobenega tujega bibliotekarskega bloga ne pozna 61% knjižnicarjev in 46% ne pozna nobenega slo­venskega bibliotekarskega bloga. .. Kolegice bibliotekarke se prej odlocijo za komenti­ranje tujega bloga, kot pa za slovenskega. .. Med odgovori je 6 mnenj, da je sledenje bibliote­karskim blogom zapravljanje casa. To mnenje velja skoraj v enaki meri za slovenske in za tuje bloge. .. Ocena slovenskih blogov je bistveno slabša od ocene tujih blogov (vec slabih in manj dobrih ocen, slabo ocenjujejo samo knjižnicarke), 29% anketi­rancev si želi vec slovenskih bibliotekarskih blo-gov, želja po vecjem številu blogov pa je izrazitejša pri slovenskih in manj pri tujih. Anketa in analiza z njo pridobljenih podatkov je prvi KONFERENCA »SLOVENSKE DIGITALNE KULTURNE VSEBINE« – EUROPEANA LOCAL Dne 15.9.2010 se je v Cankarjevem domu v Ljubljani odvijala konfe­renca »Slovenske digitalne kulturne vsebine«. Gre za prvo konferenco, ki ima v ospredju digitalizacijo. Konferenca je bila namenjena informiranju o politiki in strategiji v Sloveniji in Evropski skupnosti na podrocju digitalnih kulturnih vse-bin. Organizirali sta jo Narodna in univerzitetna knjižnica, partner v projektu EuropeanaLocal, in Minis-trstvo za kulturo Republike Slove­nije. Kot študentka bibliotekarstva tak poizkus vpogleda v enega od vidikov informacij­ske pismenosti samo dela slovenskih knjižnicarjev. Izboljšano in izpopolnjeno analizo bi veljalo izpeljati na popolnejšem vzorcu strokovne javnosti, za kar bi bila dobra prilika na strokovnem posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije jeseni 2011, ko bodo prisotni knjižnicarji iz vseh vrst knjižnic. Ivan Kanic Centralna ekonomska knjižnica Posamezni segmenti analize so bili objavljeni na bibliotekar­skem blogu Biblioblog: – Slovenskega bibliotekarja blog – Anketa (1), 31.10.2010, dostopno na naslovu http:// www.biblioblog.si/2010/10/slovenskega-bibliotekarja­blog-anketa-1.html – Katere vire uporabljajo bibliotekarji – Anketa (2), 3.11.2010, dostopno na naslovu http:// www.biblioblog.si/2010/11/katere-vire-uporabljajo­bibliotekarji.html – Bibliotekarji in spletni viri – Anketa (3), 7.11.2010, dos-topno na naslovu http://www.biblioblog.si/2010/11/ bibliotekarji-in-spletni-viri-anketa-3.html Ljubljana, Cankarjev dom: 15.09.2010 in informacijske znanosti na Oddel­ku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, sem se je z veseljem udeležila tudi sama. PRVI DEL: POLITIKA SLO­VENIJE IN EU NA PODROC­JU DIGITALNIH KULTUR­NIH VSEBIN Stojan Pelko, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, je kot glav­ne pojme naštel vizijo, strategijo in taktiko ter slušateljem postavil vprašanje kje smo danes? Po njego­vem mnenju smo globoko v taktiki. Razložil nam je, da gre pri digitali­zaciji za hranjenje in dostopnost elektronskih dokumentov. Država lahko najvec naredi s standardizaci­jo digitalnih vsebin. Naloga ministr­stva je prepoznati najbolj zaupanja vredne digitalne nosilce in sredstva. Digitalna paradigma ne pomeni zaceti vsega na novo, ampak razmi­slek o tem kako iti naprej s tem kar že imamo na voljo. Razprava o teh­nološki paradigmi hitro postane razprava o demokraciji. Digitalizaci­ja je lahko kanon, standard ali bolec simbol neenakosti vsebin. Jozsef Gyorkos, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je predstavil projekt Digital Agenda for Europe, ki je sestavljen iz 7 kljucnih ukre­pov. Ti so: .. enotni digitalni trg Razvil naj bi se enotni digitalni kodeks za pravice državljanov na spletu. Izpostaviti bi bilo tre­ba zaupanja vredne spletne stra­ni ter poenostaviti prenos in upravljanje avtorskih pravic. .. interoperabilnost in standardi Gre za izmenjevanje podatkov na višji ravni. Potrebna je preno­va standardov na podrocju IKT. .. zaupanje in varnost Vsi smo kiber-uporabniki in ne želimo postati kiber-vojšcaki. Treba je razvit ucinkovit sistem za hiter odziv na kibernetske napade. .. hitri in ultrahitri dostop do interneta Tu gre za nacela, ki izhajajo iz Libanonske deklaracije. Do leta 2013 naj bi vsakdo, ki bi si želel, imel dostop do osnovne široko­pasovne povezave. .. raziskave in inovacije Rezultati našega dela niso vidni, saj je delo postalo infrastruktura. .. racunalniško znanje, pismenost in e-vkljucenost 30 % Evropejcev svetovnega spleta ni še nikoli uporabilo. .. koristi za družbo Korist lahko predstavljajo: zdravstveni podatki, podnebne spremembe, spopadanje z izzivi družbe… Vse te storitve so cez­mejne. Zadnja misel g. Gyorkosa glede digitalizacije danes je bila, da Gutenbergovo dedišcino pretvarja-mo v bite. Namesto realnega sveta ohranjamo zgolj virtualnega. Vpra­šanje pa je, kje je tu zastopana real-nost. Rob Davies, koordinator projekta EuropeanaLocal, je predstavil splet-no stran EuropeanaLocal, predsta­vitev pa smo nato deloma poslušali še v slovenšcini, s strani Brede Karun. Projekt EuropeanaLocal je nastal zaradi potrebe po agregatorjih lokalnih in regionalnih metapodat­kov na nacionalni ravni. Tipi agre­gatorjev projekta so muzeji, arhivi, knjižnice in avdio-vizualne zbirke. Partnerji delujejo kot agregatorji in vsaka država ima zgolj enega agre­gatorja. V projektu sodeluje 31 par-tnerjev iz 26 evropskih držav, ki so do sedaj prispevali preko 4 milijone objektov. Kot država z najvecjim prilivom objektov prednjaci Francija, po tipu objektov pa je najvec slik (65%) in teksta (33%), zgolj 1% pa je video in 1% zvocnih vsebin. Podrobnejša navodila o tem kako lahko tudi sami prispevamo gradivo na Euro-peano se nahajajo na: www.group.europeana.eu/web/ guest/provide_comtent. V letu 2010 so že nastali zametki za verzijo 2.0, ki bo prinesla uporabni­ku prijaznejši vmesnik in nove semanticne aplikacije. DRUGI DEL: PREDSTAVIT­VE PROJEKTOV POVEZA­NIH Z EUROPEANO Prva predavateljica drugega sklopa je bila Breda Karun, ki je podrob­neje predstavila projekt Europeana-Local. Ta prinaša na Europeano najvecji paket vsebin - preko 4 mili­jone. Projekt se je zacel junija 2008, koncal pa naj bi se maja 2011. V njem sodeluje 31 partnerjev. Slo­venski partner projekta je Narodna in univerzitetna knjižnica. Cilj pro-jekta je uspešno posredovanje slo­venskih vsebin iz lokalnih objektov na EuropeanoLocal. Marca 2010 se je izvršilo prvo posredovanje vse-bin, ki je obsegalo 43 zbirk, 38 315 objektov in metapodatkov. Potek dela junij 2008 – julij 2010: Prvo vprašanje NUK-a je bilo, kak­šne so vsebine, ki jih lahko prenese­jo na EuropeanoLocal. Sledilo je zbiranje podatkov o možnih vsebi­nah, nato odlocitev o možnih agre­gatorjih, priprava metapodatkov, vzpostavitev tehnicnih pogojev, testiranje, posredovanje gradiva na EuropeanoLocal in konec marca pregled objav na Europeani. V Slo­veniji imamo vzpostavljena dva agregatorja za posredovanje vsebin na Europeano; dLib in Kamro. Spletna galerija posreduje svoje gradivo preko dLib.si. Arhivi pa so zaradi njihove zakonodaje pod vprašajem. Nacrt za avgust 2010 – maj 2011: V oktobru oz. novembru in spom­ladi 2011 se bo izvršilo ponovno posredovanje vsebin. NUK ima v planu testiranje funkcionalnosti Renske verzije Europeane z vidika posredovalcev vsebin in testiranje nove Renske verzije z uporabniki v januarju 2011. Koristi projekta so dostopnost že digitaliziranih vsebin, spodbuda za digitalizacijo in objavo vsebin na portalih, vkljucenost slovenskih lokalnih vsebin na Europeano, informiranost, nova znanja, pove­zanost v mrežo ter možnost za nova sodelovanja. Težave pa se pojavljajo pri: digitali­zaciji in objavi na portalih, izlocitvi nekaterih vsebin zaradi nezadostnih podatkov, pomanjkljivih navodilih s strani Europeane in posameznih napakah pri objavljenih vsebinah na Europeani. Drugo predavanje v slopu je izvedel Žiga Cerkvenik iz NUK. Predsta­vil je projekta EuropeanaTravel in ARROW. Projekt EuropeanaTravel se je zacel novembra 2008, Sloveni­ja v njem sodeluje od maja 2009. Poteka v okviru eVsebinePlus. V njem sodeluje 17 knjižnic in 16 držav clanic EU, koordinira pa ga Estonija. Delovni sklopi projekta so: – nacrtovanje digitalizacije, – digitalizacija (zavzema ca. 70 % vseh sredstev), – omogocanje dostopa do digitali­ziranega gradiva LIBER partner-jev (vodi Universty Collage Lon­don), – diseminacija (vodi Eremo, maj­hna privatna organizacija), – koordinacija in vodenje projekta. 3. junija 2010 je potekal prvi revizij-ski sestanek. Po petnajstih mesecih pa je doseženih 85 % digitaliziranih objektov. ARROW (http://www.arrow­net.eu/) se ukvarja z avtorskimi pravicami. Traja od novembra 2008 do februarja 2011. V zacetku ga je podpiralo 16 partnerjev, nato se mu je pridružilo še 11 podpornikov (http://www.arrow-net.eu/ partners). Cilji projekta so vzposta­vitev mednarodne infrastrukture za izmenjavo informaciji o statusu avtorskih pravic, priskrbeti testno okolje za poslovne modele digitalne knjižnice, ucinkovito upravljanje in povezovanje registrov sirot in del, ki jim je potekla naklada, mehaniz-me za upravljanje in razcišcevanje statusa avtorskih pravic in uporabo standardov. Franc Zakrajšek, zunanji sodela­vec Ministrstva za kulturo, je pred­stavil projekt ATHENA (http:// www.athenaeurope.org/index.php? sl/1/home). Osnovni namen proje­kta je posredovanje digitalnih vse-bin muzejev v Europeano. S tem želijo: – podpreti in spodbuditi sodelova­nje muzejev in ostalih institucij, ki še niso popolnoma vkljuceni v Europeano; – izdelati set prilagodljivih orodij, priporocil in smernic, osredoto-cenih na multilingvizem in semantiko, metapodatke in teza­vre, podatkovne strukture in vprašanja avtorskih pravic. (muzeji jih bodo uporabili za podporo internim procesom digitalizacije in za olajšanje inte­gracije njihovih digitalnih vsebin v Europeano); – identificirati obstojece digitalne vsebine v evropskih muzejih; – prispevati k integraciji razlicnih sektorjev kulturne dedišcine s ciljem združiti vse razlicne pris­ pevke v Europeano (slednje se bo izvajalo v sodelovanju z osta­limi projekti, s knjižnicami in arhivi); – razviti tehnicno infrastrukturo, ki bo omogocila semanticno interoperatibilnost v Europeani. V projekt je neposredno vkljucenih 109 najpomembnejših muzejev in ostalih kulturnih institucij 22 držav Evropske Unije, kar predstavlja 20 evropskih jezikov. Koordinira ga Italijansko ministrstvo za kulturno dedišcino. Slovenski partnerji v projektu so Ministrstvo za kulturo, Narodni muzej, Prirodoslovni muzej, Etnografski muzej, Tehnicni muzej in Koroški pokrajinski muzej. Strokovna denarna podpora se vrši s strani Ministrstva za kultu­ro. Athena naj bi v Europeano skupno posredovala 4 milijone objektov. Trenutno jih je posredovala cca. 1 milijon, od tega 8.272 s strani Slo­venije. Cetrto predavanje je izvedla Alen­ka Kacicnik Gabic iz Arhiva Republike Slovenije. Projekt APE-net (Archives Portal Europe, http://www.apenet.eu/) deluje v okviru programa eContentPlus. Izvira iz resolucije Sveta Evrope 6. maja 2003 (objavljena v Ur.l. EU), ki poziva Evropsko komisijo, da sestavi skupino strokovnjakov, ki naj pregleda stanje v javnih arhivih in posledice uporabe novih tehno­logij v arhivih ter pripravi porocilo Svetu Evrope s konkretnimi pred­logi. Pricakovani rezultati projekta so: razviti internetni portal z opisi arhivskega gradiva, razviti orodja za preprosto pripravo podatkov o gra­divu, razviti orodja za preprosto povezavo z Europeano ter podpreti in spodbujati arhive, da posredujejo opise hranjenega gradiva. Projekt Carare (www.carare.eu) je predstavil Franc Zakrajšek. Osno­vni namen projekta CARARE je vkljucevanje arheologije, arhitektur­ne dedišcine in spomenikov v Europeano. V projektu sodeluje 28 partnerjev iz 20 držav. Cilji projekta so: – digitalne vsebine za nepremicno dedišcino vkljuciti v Europeano, – vzpostaviti trajno storitev zbira­nja za arheologijo in arhitektur­ne vire in – omogociti integracijo 3D vsebi­ne in vsebine navidezne resnic­nosti v Europeano. TRETJI DEL: KAKO NAP­REJ ? Javne razpise Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (http://www.mvzt.gov.si/si/ javni_razpisi/) je predstavil Tomas Tišler. Prvi razpis je potekal l. 2008. V letih 2008 – 2010 so imeli za 11 milijonov razpisov. Okvir razpisov za leto 2011: – predvidena sredstva: 10,5 milio­na EUR – predviden datum objave: junij 2011 – trajanje projekta: 24 mesecev – predvideno število projektov: 40 Drugo predavanje v sklopu z naslo­vom »Nacionalni agregatorji e-vsebin s podrocja kulture« je izve­del Zoran Krstulovic (NUK). Agregator je organizacija, ki zbira metapodatke od dolocene skupine ponudnikov vsebin in jih posreduje Europeani, pomaga ponudnikom vsebin s smernicami za enotnost in pretvorbo metapodatkov in zagota­vlja splošno podporo ponudnikom vkljucno z izobraževanjem. Tipi agregatorjev so tako horizontalni, vertikalni, tematski, s portalom ali brez, lahko opravljajo funkcijo repozitorija. Cilji vzpostavitve nacionalnega agregatorja e-vsebin s podrocja kul­ture, projekta umešcenega v redne dejavnosti NUK-a, so: – enoten in trajen dostop e- vse-bin s podrocja kulture in znano­sti; – javen in enostaven dostop do slovenskih e-vsebin preko sveto­vnega spleta; – vzpostaviti povezavo in sinergijo (so)delovanja; – pospešiti prenos dela slovenskih kulturnih vsebin v digitalno obli­ko; – zagotoviti izhodišca za vzposta­vitev pogojev za trajno hranjenje slovenskih e-vsebin s podrocja kulture; – oblikovati modalitete dajanja objektov na voljo javnosti ter – zagotoviti delovanje nacionalne­ga agregatorja. Pri analizi stanja so prišli do nasled­njih ugotovitev: – obstajajo velike razlike med inš­ titucijami na posameznih podro- cjih kulture; – razlike so tudi v pojmovanju digitalizacije, kot procesa z jav­nim dostopom vsebin oz. brez le-tega; – nujno je sodelovanje v razlicnih mednarodnih projektih; – opazno je pestro dogajanje ustvarjanja e-vsebin znotraj institucij, na razlicnih portalih; društev in drugih organizacij. Težave predstavljajo tudi raznoli­kost metapodatkovnih standardov, modalitete dostopnosti, avtorsko pravna vprašanja, vprašanja lastniš­tva del, objektov ... in vprašanja glede dovoljene uporabe metapoda­tkov. Avtor prispevka si želi da bi bilo v prihodnje zagotovljeno: – nacrtovanje digitalizacije na rav­ni celotnega kulturnega sektorja; – poenotenje (standardiziranje) metapodatkov in – bolj intenzivno izobraževanje (o pomenu in priložnosti, ki jih omogoca digitalizacija) Kot rezultat projekta so v pripravi naslednji dokumenti: – Analiza obstojecega stanja hrambe in distribucije e-vsebin, – Analiza zahtev za vzpostavitev Informacijskega sistema digital-ne kulturne dedišcine in – Organizacijski in poslovni model nacionalnega agregatorja e-vsebin. Ukvarjajo se tudi z manjšim projek-tom digitalizacije 3D vsebin. V sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana so digitalizirali virtualno Emono (http://www.dlib.si/v2/ Results.aspx?query='source% 3D3d+predmeti%40AND%40rele% 3DVirtualna+Emona'&pageSize=20) in sicer gre za 15 digitaliziranih pre­dmetov, ki se trenutno nahajajo na dLib-u v pdf formatu. Maja Miklic iz OŠ Vita Kraigherja je predavala o uporabi digitalnih kulturnih vsebin v šolstvu. Predsta­vila je portal Sio.si (Slovensko izob­raževalno omrežje) (http:// www.sio.si/) ter nas opozorila na dve konferenci: Sirikt: (predstavitve e-praks kaj se na podrocju šolstva dogaja (www.sirikt.si)) in IS- Infor­mation Society 2010 (http:// is.ijs.si/vabilo_slo.asp?lang=slo). Izvedeli smo, da se na vecini šol spletne strani in e-gradiva nahajajo na orodjih, kot sta Joomla in Moo-dle. V svoji predstavitvi se je spraševala ali ucenci uporabljajo dLib, Kamro, Europeano ter prišla do odgovora, da se po njenem mnenju ucenci teh vsebin ne poslužujejo primarno. Posledicno se poraja vprašanje pri katerih predmetih in kako bi lahko predstavili te vsebine. Po mnenju ga. Mikliceve bi e-gradiva, ki nasto­pajo v okviru projektov, samostoj-no po šolah, pri razlicnih ponudni­kih, ... lahko podpirala znanja pri vseh predmetih. Smiselno bi bilo, da bi ustvarjalci pripravili dolocene pakete in jih nato objavili v skupnih portalih; v sodelovanju z ucitelji, praktiki, knjižnicarji, starši in ucen­ci. Konferenca se je zakljucila s pred­stavitvijo kulturnih vsebin na mobilnem Planetu Petre Rot Kumel. Vse prezentacije iz konference so dostopne tudi na NUK-ovi spletni strani. Vec o sami konferenci si lahko preberete tudi na Biblioblogu (www.biblioblog.si). Nina Ban študentka Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani ninchy.b@siol.net SLOVENSKA KONFERENCA O TRAJNEM OHRANJANJU VIROV Ljubljana, Pošta Slovenije: 17.9.2010 »Trajno ohranjanje digitalnih virov ali po angleško »digital preservation« je temeljna skrb vseh organizacij, ki upravljajo z vedno vecjim številom digitalnih vsebin. Medtem, ko se v knjiž­nicah soocamo z vprašanjem trajnega ohranjanja digitalnih publikacij, skušajo arhivisti rešiti vprašanje vrednotenja, pre­vzemanja in dostopnosti digitalnega arhivskega gradiva, vkljuc­no z njegovo verodostojnostjo v digitalnem okolju. S temi in podobnimi nalogami se ukvarjajo tudi druge raziskovalne orga­nizacije in zavodi, ki morajo zajemati in ohraniti za prihod­nost razlicne digitalne podatke oziroma multimedijske vsebine. Ne glede na strokovno podrocje, naj gre za arhivistiko, knjižni-carstvo ali druge informacijske vede, so nekatere rešitve zanimi­ve za vse. /…/ « (V: http://www.dlib.si/todv/ konferenca/okonferenci.aspx). Konferenca se je odvijala v prostorih Pošte Slovenije na Copovi 11 v Ljubljani. Uvodni nagovor je imela Mateja Komel Snoj. Izvedeli smo, da konferenca poteka v okviru projekta dLib.siPlus in predstavlja prvo konferenco v Sloveniji, ki povezuje tako knjižni-carje in arhiviste, kakor tudi informatike. Misel Barba-re Koželj Podlogar (generalna direktorica Direktorata za umetnost na Ministrstvu za kulturo), ki jo želim izpostaviti, je bila, da je digitalizacija veliko vec kot zgolj orodje. Tomas Tišler pa nam je v uvodnem delu razložil, da EU ne dovoli, da bi objavili razpise vezane neposredno na digitalizacijo vsebin. Kot mož-no rešitev je predlagal vzpostavitev še nekega drugega sistema, v ta okvir pa naj bi bila vkljucena tudi digitali­zacija. Projekt dLib.siPlus se je sicer zakljucil septem-bra 2010. Prvi sklop predavanj je pricela dr. Alenka Kavcic­Colic s pregledom stanja trajnega ohranjanja digitalnih virov v Sloveniji (prosojnice so dostopne na http://www.dlib.si/todv/konferenca/file/ pdf/2010_1_Kavcic.pdf). Na zacetku predavanja je naredila uvod v podrocje, nato pa je predstavila rezul­tate projekta dLib.siPlus. Razprava o trajnem ohranja­nju digitalnih virov se je prvic pojavila komajda 10 let nazaj. Takrat se je morda vec gledalo na kvantiteto, kot na kvaliteto. S strani UNESCa je bilo receno, da se ohrani pravo digitalno kulturno dedišcino. Pri ohran­janju digitalnih virov v Sloveniji gre za razlicne pristo­pe s skupnim ciljem: npr. arhivistika primarno ohranja dokumentarno gradivo, knjižnicarstvo pa primarno ohranja publikacije. Pristop je tako razlicen predvsem zaradi razlicnega gradiva. Iz tega sledijo tudi razlicne zakonske podlage. Skupni cilj vseh treh podrocji (knjižnicarstvo, arhivistika, informatika) pa je trajno ohranjanje digitalne kulturne vsebine in pri arhivistiki še trajno ohranjanje izvirnika. Sam proces ohranjanja temelji na treh stebrih: virih, tehnoloških rešitvah in strategiji. Znacilnosti trenutnega razvoja podrocja v svetu so odprtokodne rešitve, vzpostavitev 1. generacije odpr­tokodnih repozitorijev za skladišcenje digitalnih virov, metodologija za evalvacijo zanesljivosti repozitorijev, arhivi publiciranih elektronskih revij, razvoj tehnologij ter ohranjanje novih vsebin iz spleta 2.0 in 3.0. Knjiž­nicarji, arhivisti in informatiki se združujejo. Nastajajo novi strokovni profili in ucni nacrti (npr. digitalni skr­bnik), tudi Evropska komisija veliko vec sofinancira raziskave na tem podrocju. Cilj projekta dLib.siPlus je pregled stanja na podrocju trajnega ohranjanja digitalnih virov v Sloveniji. Pri tem so prišli do zakljuckov, da v Sloveniji obstaja zgolj omejeno število organizacij, ki se ukvarjajo s trajnim hranjenjem. To vlogo imajo vecinoma že opredeljeno v obstojecih zakonskih aktih in pravilnikih. Mag. Tatjana Hajtnik je predstavila strategijo razvo­ja slovenskega javnega elektronskega arhiva »e-ARH.si« (http://www.arhiv-gov.si). Predstavila je šest korakov skupne strategije SJAS (Slovenska javna arhivska služba) v smeri postavitve skupnega elektron­skega arhiva: – 1. korak: študija izvedljivosti dolgorocne hrambe – 2. korak: priprava podlag za izbiro modela – 3. korak: predlog Ministrstvu za kulturo – 4. korak: potrditev s strani Ministrstva za kulturo – 5. korak: potrditev s strani Vlade RS (potrditev bila 29. julij 2010) – 6. korak: formaliziranje projekta in izvedba e-Arh.si Projekt se bo po trenutnem planu zakljucil do novem-bra 2013. e-ARH.si želi postati vodilni nosilec na podrocju ino­vacij e-arhiviranja, vzpostavitve nacionalnih arhivskih standardov in priporocil ter upravljanja dokumentar­nega in arhivskega gradiva v digitalni obliki tako v Slo­veniji, kot širše. S tem bi okrepili vlogo arhivistov v okviru slovenske e-družbe. Želijo omogociti dostop vsem uporabnikom s kateregakoli mesta. Vseh sedem njihovih strateških ciljev strmi k shranje­vanju in varovanju arhivskega gradiva. Tako tistega, ki je že primarno digitalno, kot preostalega, ki ga je še potrebno digitalizirati. Delo, ki ga opravljajo, deluje kot dolgorocna rešitev. Kot izhodišce jim služi Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA). Po njem morajo biti vsi arhivski podatki na najmanj treh geografsko locenih lokacijah. Sodelujejo tudi z drugimi državnimi inštitucijami javne uprave s podrocja e-poslovanja: z Ministrstvom za javno upravo in z ustvarjalci arhivskega gradiva. Nji­hovo delo ima vpliv na regionalni razvoj. Bolj pomembno je, da je gradivo dostopno in avtenticno, kot pa to kdaj je dostopno. V predstavitvi poslovnega modela e-ARH.si smo izve-deli za dve možni rešitvi po prvi bo gradivo prehajalo od ustvarjalcev direktno v arhiv. Druga možnost pa je izgradnja sistema e-gradiva. Tu gradivo iz razlicnih inštitucij prehaja v e-hrambo, kjer ga ustrezno obdela­jo in opremijo z metapodatki, in šele nato preide v arhiv. Dr. Janez Štebe in Irena Vipavc Brvar sta predsta­vila analizo stanja in perspektivo digitalne hrambe v Arhivu družboslovnih podatkov (ADP). ADP hrani zbirko podatkov, zanimivih za družboslovne analize, s poudar­kom na problemih, povezanih s slovensko družbo. Prednost imajo vsebinsko pomembnejše in metodološko dobro izdelane raziskave, ob tem še posebej podatki skozi cas in mednarodni primerjalni podatki, pri katerih je upoštevana Slovenija. /…/ (V: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/). Njihov nacrt digitalne hrambe sestoji iz vec razlicnih pristopov. Vodilni zgled pri tem so jim bili UK DA, ICP SR in sorodne organizacije. Njihov primarni namen je poleg hrambe tudi uporaba gradiva. Za izde­lavo nacrta so naredili pilotsko študijo in prišli do ugo­tovitve, da je potrebno v zakonodajo s podrocja zna­nosti in statistike vkljuciti odgovornost glede zagotav­ljanja prostega dostopa do podatkov. Pri svojem delo­vanju so oblikovali politiko sprejema gradiv v arhiv. Postopek sprejema pa izboljšali s pomocjo recenzije akademikov. Uporabniki do gradiv lahko dostopajo preko lastnega spletnega kataloga ali pa se poslužujejo spletnih katalogov Cessda, ICPSR, Statisticnega urada RS, ESS in GESIS. Vec o samih katalogih najdete na: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/iskanje/. Dr. Miroslav Novak je predstavil referat z naslovom »Usklajena strokovna terminologija kot gradnik intero­perabilnosti na podrocju kulturnih in drugih vsebin«. V prispevku je bilo govora o interoperabilnosti in osnovnih arhivskih pojmih. Pojem interoperabilnost razumemo kot zmožnost informacijskih sistemov, da medsebojno izmenjujejo podatke, informacije in znan­ja. Pogoji pa so tehnicni standardi, priporocila in dogovori, organizacija poslovnih procesov ter natanc­no dolocena semantika podatkov. Pri uporabi arhiv­skih pojmov prihaja do odklonov uporabe. Isti pojmi se uporabljajo za razlicne vsebine, razlicni pojmi za iste vsebine, na abstraktnem nivoju oznacujejo primer-ljive entitete ali pa ne. Koncni cilj stremi k publiciranju terminoloških slovarjev, harmonizaciji pojmov razlic­nih tehnoloških rešitev, normiranju strokovnih poj­mov v razlicnih okoljih in strokah. Usklajene strokov­ni termini predstavljajo osnovo interoperabilnosti znotraj slovenskega nacionalnega prostora in širše. Dr. Tomaž Erjavec, dr. Matija Ogrin, Jan Jona Javoršek in mag. Petra Vide Ogrin so predstavili referat »Od bibliografskega leksikona do znanstveno­kriticne izdaje: vprašanje trajnosti elektronskih bese­dil«. V sodelovanju med IJS, ZRC ZASU in SAZU je v zadnjem desetletju nastala vrsta elektronskih znans­tvenih izdaj in korpusov. Po kronologiji nastanka gre za naslednje zbirke: – eZISS: Elektronske znanstvenokriticne izdaje slo­venskega slovstva – NRSS: Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja – SBL 1925-1991: Slovenski bibliografski leksikon – eBZ: Elektronska besedilna zbirka Pri perspektivi trajnosti elektronskih besedil so nam predstavili dva locena, a med seboj povezana vidika: 1. problematika standardov kodiranja besedil, ki tek­stom predstavljajo interoperabilnost in dolgorocno uporabnost; 2. problematika shranjevanja besedil, ki mora biti izvedena tako, da so besedila shranjena varno in da je mogoce slediti morebitnim spremembam v njih. Mario Pušic je predstavil digitalne multimedijske arhive (DMA) in dolgotrajno hrambo podatkov. Digi­talni multimedijski arhivi so lokalno ali nacionalno pomembni arhivski repozitoriji v katerih so v digitalni obliki shranjeni podatki o njihovih vsebinah. Dnevno se ukvarjajo z množico podatkov v obliki slik in ostale multimedije. Avtorji priporocajo sledeco strukturo lokacij gradiva: – primarna lokacija digitalnega arhiva na lokaciji upo­rabnika, v digitalni obliki na RAID poljih, podprtih z redundanco strežnikov in UPS-ov; – sekundarna lokacija digitalnega arhiva z enako zgradbo kot primarna lokacija (RAID polja itd.) le da se nahaja oddaljena vsaj 100 km od primarne lokacije (preslikava podatkov v arhivu se dogaja v realnem casu, vsako uro in ponoci); – lokacija rezervnih kopij arhiva se nahaja na LTO trakovih na enaki lokaciji kot primarna lokacija ali dislocirani lokaciji v istem mestu kot primarna lokacija. Nujen dokument vsakega digitalnega arhiva je Elabo-rat o vzpostavitvi in ureditvi arhiva. V njem je v celoti opisana vsa zgradba digitalnega arhiva, podatki o posameznih zbirkah ter podatki o formatih zapisov, ki se nahajajo v arhivu. Martin Žvelc in Bojan Kosi sta predstavila oddelek za digitaliziranje in trajno hranjenje vsebin RTV Slove­nije. RTV Slovenija v svojih arhivih hrani velike kolici­ne zvokovnih in slikovnih gradiv, razlicnih dokumen­tov in notnih gradiv, ki so vecinoma še v analogni obliki zapisa. Sredi 80. let so zaceli snemati na digital-ne nosilce zvoka. Pri upravljanju z zvokovnimi vsebi­nami uporabljajo programsko opremo Mediarc nem­škega podjetja NOA Audio Solutions. Njihov fond obsega: – 1951- 2010 : c. 150 000 ur gradiva na magnetofon­skih trakovih – 1945 – 1990 : 50 000 vinilnih plošc – 1984 – 2010 : 50 000 CD / CDR nosilcev zvoka – 1990 – 2010 : 7000 DAT nosilcev zvoka – 2000 – 2010 : 80 000 zvokovnih datotek v arhivih produkcijskih sistemov Velja za vse tri centre: Ljubljana, Maribor in Koper Za projekt digitalizacije sta bili odlocilni leti 2006 in 2007, saj niso vedeli ali bodo projekt izvajali doma ali v tujini. Ustanovitev Mediateke in zacetek digitalizacije sta se priceli leta 2008. Pri svojem delu skrbijo za cim bolj verni prepis materiala. Trenutno delajo 14 ur dne­vno. Arhivski format zapisa je BMF, skenira se še v formatu MP3. Tadej Vodopivec je predstavil trajno ohranjanje racunalniških programov. Prihaja iz racunalniškega podjetja ComTrade d.o.o., Ljubljana, ki razvija pro-gramsko opremo po narocilu za koncne stranke, za velika IT podjetja in tudi samostojno za trg. Med dru­gim so Arhivu RS pomagali vzpostaviti metodologijo za akreditirano preverjanje usklajenosti programske opreme v skladu z zakonom, ki ureja varstvo doku­mentarnega in arhivskega gradiva v digitalni obliki. Z vidika trajnega ohranjanja digitalnih virov sta pomem­bna dva vidika: – izvorna »koda« : kaj je napisano? – prikaz: kaj vidimo? (to želimo ohranit). Pri vecpredstavnostnih vsebinah je ohranjanje prvotne kode in prikaza zapleteno, saj jim dodajamo neko gibanje oz. dinamicnost, ki jo je težko ohraniti. Motivov za trajno hrambo je vec, npr. poslovni razlo­gi, pravni razlogi, tehnicna » kulturna dedišcina« .... Prispevek na konferenci odpira vprašanja kot so kdo je zainteresiran za trajno hrambo, cemu sploh hramba racunalniških programov, kdo naj jo zagotovi in za koga. Pri sami hrambi programa pa, kaj, kje in kako ohraniti (izvorno kodo, zaslonske slike, dokumentaci­jo, družbeni kontekst programa ... ). Sledila je sponzorska predstavitev Branka Godca iz Nadomestnega informacijskega centra (NIC) Pošte Slovenije. NIC je poseben, varen prostor za namesti­tev IT opreme. Zgrajen je kot varna celica, ki IT opre-mo varuje pred požarom, potresom, elektromagnet­nim udarom, gasilnimi in drugimi tekocinami, korozi­vnimi plini ter ostalimi vplivi in posegi iz okolja. Pose-bni gasilni sistem zagotavlja protipožarno zašcito, ki ob sprožitvi ne poškoduje IT opreme in hranjenih podatkov na njej. Pošta Slovenije poleg shrambe IT opreme poslovnim uporabnikom nudi tudi t.i. storitev e-arhiv Pošte Slovenije. Ta zagotavlja varno hrambo dokumentarnega in arhivskega gradiva v digitalni obli­ki in je akreditirana pri Arhivu RS, zato za pravno vel­javnost hranjenega gradiva jamci država. Dr. Drago Kunej (SAZU) je predstavil vpliv nekate­rih kljucnih dejavnikov okolja na življenjsko dobo fizicnih digitalnih nosilcev. Govoril je o vplivu tempe­rature, vlage in svetlobe na življenjsko dobo fizicnih digitalnih nosilcev, na primeru opticnih digitalnih nosilcev (zvocni posnetki). Danes je v veljavi koncept uveljavljanja vsebine in ne vec nosilcev. Na SAZU so tako naredili test obstojnosti CD nosilcev na svetlobo. Pri tem so želeli ugotoviti predvsem vpliv vsakdanjih razmer, ki so jim nosilci navadno izpostavljeni v razis­kovalnih inštitucijah pri rednem delu z zvocnimi zbir­kami. Rezultati so potrdili pomen skrbnega ravnanja, ustreznega skladišcenja in rednega testiranja nosilcev. Digitalizacija sama po sebi torej, ne reši vseh težav zašcite in arhiviranja. Aljoša Jerman Blažic je govoril o dolgorocnem zagotavljanju avtenticnosti in vzdrževanju celovitosti elektronsko hranjenega gradiva (www.setcce.si). Ude­ležencem je predstavil 7 nacel e-arhiviranja, ki so: nacelo dostopnosti, nacelo uporabnosti, nacelo izvir­nosti, nacelo dolgorocnosti, nacelo verodostojnosti, nacelo celovitosti in avtenticnosti ter nacelo vzdrževa­nja veljavnosti. Govorili smo tudi o samem procesu e-arhiviranja, ki vkljucuje: zajem, vzdrževanje ter izloca­nje oz. odbiranje. V prispevku je bi predstavljen pris-top, ki je trenutno predmet tehnološke standardizacije za dolgorocno zagotavljanje avtenticnosti in celovitos-ti elektronskega gradiva na osnovi sintakse evidencnih podatkov. Le-ta temelji na izvlecku dokumenta same-ga in kriptograpskih postopkih. Zagotavlja pa vkljuce­vanje varnostnih vsebin s strani tretjih oseb in obnovo varnostnih vsebin. Torej podpira optimizacijo izvajan­ja procesa. Dr. Mitja Decman (Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani) je predstavil problematiko dolgorocne hrambe spletnih strani. Svetovni splet je dandanes porazdeljena zbirka spletišc, ki so dostopna preko interneta kjerkoli na spletu. Njegova vsebina se neneh-no spreminja, nove informacije zamenjajo stare, kar povzroca izgubljanje velike kolicine podatkov in pos­ledicno izgubo znanstvene, kulturne in druge dedišci­ne. Veliko je tudi t.i. skritega spleta. Interesi za hram­bo iz vidika avtorja kot iz vidika uporabnika spleta so razlicni. Podatkovne zbirke so dandanes že nek povsem nor-malen standard. Razlicni brskalniki pa podpirajo razli-cne standarde. Pri shranjevanju se je potrebno vprašati kaj bomo ohranili: vsebino, videz, dinamicnost, intera­ktivnost ... Pred zajetjem moramo zato izbrati signifi­kantne znacilnosti hrambe. Danes se najvec hranjenja izvrši na podrocju žetev ( t.i. harvesting-a). Koncna ideja pri hranjenju spletnih strani je tako dolocitev namena hrambe in signifikantnih lastnosti hranjenjih virov. Dr. Alenka KavcicColic in Janko Klasinc sta pred­stavila arhiviranje spletnih strani v Narodni in univer­zitetni knjižnici. NUK raziskuje metode zajemanja spleta že od l. 2001, vendar je lahko šele po letu 2006, s sprejetjem novega Zakona o obveznem izvodu pub­likacij, ki je vkljuceval tudi gradiva na spletu, lahko prevzel odgovornost za zbiranje in ohranjanje elek­tronskih publikacij na spletu v Sloveniji. Pri tem poz­najo vec razlicnih tehnik zajemanja spleta npr. rocni oz. polavtomatski, glede pokritosti in namena pa ekstenzivno, intenzivno, kontinuirano in eksperimen­talno. Od 1.4.2007 sodelujejo z IIPC (International Internet Preservation Consortion). Delovne skupine za hranje­nje spletnega gradiva v NUKu so: razvoj Heritrixa (web curator tool), razvoj orodji za iskanje in dostop in trajno ohranjanje spletnih arhivov. Od leta 2008 je bilo izvedenih 2.235 zajemov v skupnem casu 5 831 ur. Spletni arhiv ima do sedaj 535 spletišc. Uspešnost Sekcija za specialne knjižni­ce in Sekcija za visokošolske knjižnice Zveze bibliotekar­skih društev Slovenije sta 27. in 28. oktobra 2010 sku­paj z Inštitutom za novejšo zgodovino organizirali 4. skupno strokovno posvetovanje z naslo­vom »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov«. Posve­tovanje je potekalo v konferencnem in prireditvenem prostoru Garni hotela Union. Pokrovitelj posveto­vanja je bila Javna agencija za razis­kovalno dejavnost, podpornik posvetovanja pa Ministrstvo za kul­turo. Dodatno so posvetovanje podprli trije zlati sponzorji (EIFL, EbscoHost in Proquest), pet srebr­nih (Betax, Elsevier, Emerals, Wolters Kluer & Ovid in Thomson Reuters), en bronast (Zelinka in sinovi) in drugi. Posvetovanje je odprla mag. Mir-jam Kotar (Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goricarja). Sledili so uvodni pozdravi predsednikov zajema je 71 %. Dostop sam pa še ni javno urejen, tudi glede zakonskih predpisov. Foto utrinke s konference si lahko pogledate tudi na: http://picasaweb.google.si/101509267163497312019/ TrajnoDigitalno#. Prispevek je objavljen tudi na Biblio­blogu (www.biblioblog.si). Nina Ban študentka Oddelka za bibliotekarstvo, Informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani ninchy.b@siol.net »PROST DOSTOP DO DOSEŽKOV SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV« 4. skupno posvetovanje sekcije za specialne in sekcije za visokošolske knjižnice Ljubljana, 27. in 28. oktobra 2010 sekcij ZBDS: Igorja Zemljica, predsednika Sekcije za specialne knjižnice in predsednice Sekcije za visokošolske knjižnice mag. Maje Božic ter predsednice krovne ZBDS dr. Melite Ambrožic. Kot predstavnik Inštituta za novejšo zgodovino je podal uvodne besede direktor inštituta dr. Damijan Guštin. Udeležence so pozdravili še dr. Ivan Rozman, podpredsed­nik rektorske konference RS in rek-tor Univerze v Mariboru, mag. splošni knjižnicarji Tomaž Seljak, podpredsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitucij Slove­ nije in direktor IZUMa in ter NUK 8% dr. Franci Demšar, direk-2% tor Javne agen­cije za razisko­ specialni knjižni valno dejav­ 20% nost. Posvetovanja so se udeležili 203 udeleženci (slika 1) iz razlicnih oko­lij, udeležba strokovnjakov iz dru­gih podrocij pa je doprinesla k pes­trosti. Visokošolske knjižnicarje je zastopalo 76 udeležencev (37 %) iz treh slovenskih univerz in nobene­ga samostojnega visokošolskega zavoda in 16 predstavnikov (8 %) Narodne in univerzitetne knjižnice. Specialnih knjižnicarjev je bilo 40 (20 %). Najvecji delež specialnih knjižnicarjev predstavljajo knjižni-carji iz raziskovalnih ustanov, inšti­ drugo 33% Slika 1: Struktura udeležencev posvetovanja »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov« predstavniki 23% upokojenci 4% druge javne ustanove 49% tujci in zamejci 7% študenti 10% privatni sektor 7% zdravstvene ustanove 9% državne ustanove 9% raziskovalne ustanove 60% predstavniki UL 16% predstavniki UM 6% Slika 2: Struktura udeležencev posvetovanja »Prost dostop Slika 3: Struktura udeležencev posvetovanja »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov«, ki ne prihajajo iz do dosežkov slovenskih znanstvenikov« iz drugih javnih knjižnic tutov (37 %), s 15-20 % sledijo jav­na uprava, kultura in gospodarstvo, z 10 % pa knjižnicarji iz specialnih knjižnic na podrocju zdravstva. Kar cetrtino udeležencev posveto­vanja predstavljajo udeleženci iz neknjižnicarskih vod (52 udeležen­cev), k temu pa lahko prištejemo še 15 predstavnikov sponzorjev (slika 2 in 3). Vecino prisotnih neknjižni-carjev predstavljajo raziskovalci in zaposleni na raziskovalnih ustano­vah in univerzah, manjši delež pa predstavniki javnega sektorja. Posvetovanja so se udeležili tudi 3 upokojenci in 7 študentov. Program je bil razdeljen na 5 vse­binskih sklopov: prost dostop po svetu, posterska sekcija, prost dos-top v Sloveniji, prost dostop in vre­dnotenje znanosti in prost dostop jutri. ustanov (knjižnicarji izvzeti) Sklop o prostem dostopu po svetu je vodil moderator mag. Stojan Peclin. Prispevke so pripravili trije tuji avtorji, ki so nas temeljito sez­nanili s svojimi bogatimi izkušnja-mi. Dr. Bas Savenije (Koninklijke Bibliotheek – Nizozemska nacio­nalna knjižnica) je pripravil prispe­vek z naslovom »Uveljavljanje pros-tega dostopa do rezultatov znans­tveno-raziskovalnega dela«. V pris­pevku so izcrpno predstavljene osnove prostega dostopa. Opisal je tradicionalni model revije, ki je v prejšnjem desetletju z berlinsko deklaracijo prostega dostopa dobil alternativo. Raziskave kažejo, da bi lahko privarcevali 133 milijonov evrov letno, ce bi bile vse objave odprtokodne. Predstavil je dve stra­tegiji prostega dostopa: odprto dos-topne revije, kar je zlata razlicica (gold open access) in repo- zitoriji kot zelena razlicica (green open access). Pred­stavil je razlicne ponudnike informacij in pripomocke za samoarhiviranje: ROMEO, Sparc (Scholarly Publishing and Academic Resource Coalition), EIFL net (mednarona neprofitna organizacija), OASIS (Open Access Schlary Information Sourcebook). Pomemben vir za razvoj prostega dostopa je tudi blog Petra Suberja. Predstavil je model SCOAP (Sponsorin Consortium for Open Access Publishing in Practice Physics). Omenil je tudi iniciative repozitorijev: OAIster, skupni kata-log milijonov zapisov iz prosto dos-topnih zbirk širom sveta, Open-DOAR (Directory of Open Access Repositories), kot uveljavljen sez­nam repozitorijev, Scielo (Scientific Electronic Library Online) zbirka brazilskih prosto dostopnih revij in COAR (Confederation of Open Access Repositories) s poslans­tvom, da razvija standarde, global-no sodelovanje in promocijo repo­zitorijev. Za zakljucek je dodal, da bi morale knjižnice nuditi svojim uporabnikom, brezplacno, neprekli­cno, svetovno pravico do odprtega dostopa in licenco za kopiranje, uporabo, distribucijo, posredovanje in objavo dela publikacije v kakrš­nemkoli digitalnem mediju za kakr­šenkoli primer. V primeru pristoj-bin pa bi le-te morale biti omejene zgolj v komercialne namene. Iryna Kuchma (eIFL.net) je v uvo­du prispevka predstavila EIFL OA, ki deluje v 26 državah, s 17 odprto­kodnimi mandati in 269 odprtoko­dnimi repozitoriji in s številnimi aktivnostmi (konference, repozito­riji, prosto dostopne revije) spod­buja knjižnice, da razširjajo idejo odprtega dostopa. V prispevku z naslovom »Prost dostop in razvija­joce se okolje znanstvene komuni­kacije« je poudarila smernice iz definicije prostega dostopa. Pred­stavila je pomembne izkušnje s tega podrocja: opis poslovnega modela, smernice za izdajo, nacine financi­ranja prosto dostopne revije ter model repozitorijev. Revije v odpr­tem dostopu uporabljajo model financiranja, ki ne vkljucuje placila za uporabnike v inštitucijah. Upora­bnik lahko tako dostopa do polnega besedila in upravlja z njim povsem zastonj. Ta princip omogoca pove-canje bralcev, dvig citatov in s tem rast faktorja vpliva. Ocenjujejo da je bil v letu 2009 vsak peti strokov­ni clanek odprtodostopen. Podala je tudi nekaj priporocil za razisko­valce, menedžerje, financerje razis­kovanj in knjižnice. Raziskovalci lahko objavljajo clanke v prosto dostopnih revijah, jih samoarhivira­jo v arhivih in repozitorijih. Mened­žerji lahko uvedejo politiko proste­ga dostopa, vodijo proces iz revije z narocnino v prosto dostopno revi­jo, ustanovijo repozitorij. Financerji lahko pooblastijo, da so rezultati raziskovanj prosto dostopni. Knjiž­nicarji lahko ustanavljajo repozitori­je, pomagajo študentom in razisko­valcem pri samoarhiviranju, poma­gajo objavljati prosto dostopno revijo, oblikovani prosto dostopne vire. Na koncu je podala še nekaj priporocil za nacionalne in medna­rodne organizacije. Niamh Brennan (Trinity College, Dublin, Irska) je navdušila s prispe­vkom »Informacijski sistem o razis­kovalni dejavnosti, repozitorij in nacionalni portal za prost dostop do znanstvenih objav«. Predstavila je projekt CRIS »Current Research Information System«, ki je bil razvit v deželah z mocno tradicijo razis­kovalnih porocil: Norveška, Nizo­zemska, Nemcija, Flandrija. CRIS je administrativni sistem za informaci­je o raziskovalnih projektih, pod-pornikih, in rezultatih – publikaci­jah (pri nas SICRIS). CERIF (Common European Research Information Format) skrbi za stan­dardizacijo predstavitve osnovnih delov raziskovalnih informacij: lju­di, projektov in publikacij. Nacio­nalni CRIS sistem za Norveško se imenuje FRIDA, ki ustvarja razis­kovalno okolje za dokumentacijo in shranjevanje raziskovalnih clankov, rezultatov in znanstvenih kompe­tenc. V Flandriji je na voljo baza FRIS, t. i. »crossroads database«. Nacionalni sistem na nizozemskem se imenuje Metis. Leta 2006 je bil ustanovljen repozitorij TARA (Trinity's Access to Research Archi­ve). Vkljucuje sistem, ki je sposo­ben prenesti meta podatke iz repo­zitorija CRIS v nacionalni repozito­rij. Novi irski nacionalni portal za prost dostop do irskih raziskoval­nih objav se imenuje RIAN (Ireland's Open Access Research Portal) in zagotavlja enotno mesto za dostop do nacionalnih razisko­valnih publikacij in vsebuje vsebine iz institucionalnih repozitorijev 7 irskih univerz in inštituta za tehno­logijo iz Dublina. Sklop »Prost dostop v Sloveniji« sta vodila moderatorja dr. Polona Vilar (Filozofska fakulteta Univer­ze v Ljubljani) in dr. Jure Dimec (Inštitut za biostatistiko in medicin­sko informatiko, Medicinska fakul­teta Univerze v Ljubljani). V Slove­niji je tematika zelo aktualna, saj smo spremljali kar 9 predstavitev. Prispevek z naslovom »Prost dos-top in upravljanje avtorskih pravic na slovenskih univerzah« je pred­stavila vodja projekta Creative Commons v Sloveniji dr. Maja Bogataj Jancic (Inštitut za intelek­tualno lastnino). Razlicni režimi prostega dostopa na univerzah so: – prvotni lastnik je univerza, – prvotni lastnik je uporabnik, – prvotni lastnik je uporabnik, ki se prenese na univerzo. Pravna ureditev v Sloveniji se ravna po slovenskem avtorskem pravu, ki je zelo neživljenjski. V praksi slo­venske univerze ne upravljajo s pravicami in jih ne komercializirajo, hkrati pa tudi tolerirajo takšno stan­je. Glavne ovire pri odprtem dosto­pu so tako ravno avtorske pravice, ki niso pravilno urejene. Avtorica predlaga, da bi moralo biti deponi­ranje prispevkov avtorjev z univer­ze obvezno (pogoj za napredovan­je). Dr. Aleksander Pavko (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani), glavni ured­nik revije Acta Chimica Slovenica, nam je porocal o znacilnosti slo­venske revije: »Acta Chimica Slove­nica – slovenska znanstvena revija z najvecjim faktorjem vpliva«. Revija, ki se je do leta 2005 imenovala Slo­venski kemijski vestnik, izhaja že 57 let. Prvic je bil faktor vpliva izracu­nan leta 2002. Leta 2009 je bil 0,84. Od leta 1998 je revija prosto dosto­pna in je vpisana v DOAJ. Revija ima zelo strogo recenzentsko politi­ko, vec kot tretjino clankov zavrne­jo. Ce je clanek sprejet, avtor caka na objavo 9 mesecev. Revija je dvo­jezicna. Glavni urednik je prispevek zakljucil z informacijo, da poslujejo na robu financnih sredstev, ki ne dovoljujejo povecanega obsega in nadaljnjega razvoja revije. Naslednji korak bi lahko bil prehod na elek­tronsko oddajanje prispevkov, ki pa je lahko ob potrebnem povecanju financnih sredstev dvorezen mec. O slovenskem repozitoriju dLib.si so nas seznanili mag. Zoran Krstulovic, mag. Karmen Štular Sotošek in Daša Pokorn (Narodna in univerzitetna knjižni-ca) v prispevku »Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov prek portala dLib.si«. Digitalna knji­žnica dLib, ki deluje pri NUK, prek informacijskega portala za upravljanje z znanjem omogoca dostop do znanstvenih in strokov­nih del domacih in tujih avtorjev z vseh tematskih podrocij. Digitalna knjižnica zagotavlja popolnoma neomejen dostop do knjižnicnih katalogov in zbirk digitalnega gradi­va, ustvarjenega v digitalni obliki in tudi digitaliziranega. To je mesto, kjer je na voljo slovenska kulturna dedišcina in kjer je zasnovana zbir­ka visokošolskih del, ki se še vedno dopolnjujejo. Pri NUK se zavedajo problema avtorskih pravic in rešu­jejo vprašanja o avtorskih in sorod­nih pravicah s sklepanjem dogovo­rov z avtorji in založniki. NUK je s svojimi nalogami na podrocju e-vsebin vpeta v evropski prostor: sodeluje pri razvoju Evropske knji­žnice, skupnega portala evropskih nacionalnih knjižnic, in Europeane, skupnega portala celotnega kultur­nega sektorja. dLib sodeluje z aka-demskimi in raziskovalnimi ustano­vami, gospodarskimi družbami, založniki, avtorji in uporabniki. Na portalu so že uredili povezavo s sistemom COBISS. Prizadevajo si za iskanje po besedah, ki prikaže rezultate tudi v drugih samostalniš­kih, pridevniških ali glagolskih obli­kah. Dr. Janez Štebe (Fakulteta za dru­žbene vede Univerze v Ljubljani) je pripravil prispevek z naslovom »Arhiv družboslovnih podatkov in storitve prostega dostopa do znans­tvenih podatkov v Republiki Slove­niji«. Predstavil je delovanje podat­kovnega centra za podrocje druž­boslovja, Arhiva družboslovnih podatkov (ADH). ADH presoja ustreznosti podatkov za arhiv je podobna recenzijskemu postopku pri objavah clankov v strokovnih in znanstvenih revijah. Obstoj mocne­ga podatkovnega centra, za kar si prizadeva ADH, bo zagotavljal kri-ticno maso za ohranjanje podatkov in razvijanje strokovnega znanja za ravnanje s podatki. To bo podlaga za koordiniran nastanek novih pod-rocnih podatkovnih centrov za dis­cipline, kjer tega še ni. Dr. Milan Ojsteršek, mag. Janez Brezovnik in Marko Ferme (Fakulteta za elektrotehniko, racu­nalništvo in informatiko Univerze v Mariboru) in mag. Dunja Legat (Univerzitetna knjižnica Maribor) so nas seznanili z repozitorijem Univerze v Mariboru v prispevku z naslovom »Zagotavljanje prostega dostopa do digitalnih virov na Uni-verzi v Mariboru«. Univerza v Mari-boru želi ponuditi dostop do svojih raziskovalnih in pedagoških del, zato so septembra 2007 vzpostavili digitalno knjižnico Univerze v Mariboru (DKUM). Z DKUM želi­jo vzpostaviti dostop do vseh elek­tronskih informacijskih virov Uni-verze v Mariboru z ene vstopne tocke. Viri so naslednji: diplomska, magistrska in doktorska dela, e-univerzitetni ucbeniki, spletne izda­je znanstvenih in strokovnih revij, e -clanki, porocila, elaborati itd. Sis-tem vkljucuje tudi detekcijo plagia­tov. Za izdelavo statistik uporablja­jo orodje Google Analytics. DKUM je sestavljena iz dveh delov: predstavitveni in knjižnicni del. Kot osnovni metapodatkovnih model za zapis gradiv se uporablja nabor elementov Dublin Core ter drugi elementi, ki so potrebni za delovanje DKUM. DKUM je pove­zan z informacijskim sistemom COBISS in Akademskim informa­cijskim sistemom Univerze v Mari-boru (AIPS). S COBISS-om je povezava preko protokola Z39.50, zato lahko iz njega uvozijo podatke. DKUM omogoca izmenjavo podat­kov z drugimi repozitoriji, npr. digi­talno knjižnico v okviru projekta DRIVER, ki omogoca iskanje po repozitoriju raziskovalnih del evropskih univerz. DKUM so regi­strirali še v repozitorijih Worldcat (preko tega jih indeksirajo v Google Scholar), ROAR (Registry of Open Access Repositories), Celestial, OpenDOAR in Base. Jan Jona Javoršek (Inštitut Jožef Stefan), mag. Petra Vide Ogrin, Mojca Mlinar Strgar in dr. Tomaž Erjavec (Slovenska akade­mija znanosti in umetnosti) so predstavili prispevek »Nacionalni biografski leksikon v prostem pris­topu: med izdelavo in nadgradnjo«. Slovenski biografski leksikon (SBL) je temeljno delo slovenske biograf­ske vede in plod dela številnih priz­nanih znanstvenikov vec generacij. Izhajal je od leta 1925 do 1991. Obsega 16 zvezkov, 5047 gesel in cez 5100 oseb. Zaradi uporabnosti in nedostopnosti zlasti zgodnejših zvezkov sta se SAZU in Znanstve­noraziskovalni center SAZU odlo­cila za digitalizacijo tiskane izdaje in pripravo spletne verzije. Pri posto­pku digitalizacije so se naslonili na odprtokodno programje in medna­rodno sprejete standarde. Ustrezna rešitev za strokovno oznacevanje je shema TEI (Text Encoding Initiati­ve). Uporabnik lahko išce po meta-podatkih, celotnem besedilu, odno­sih med elementi zbirke ter kljucnih besedah. Sistem trenutno nadgraju­jejo s Slovensko biografijo, ki bo združila tri biografske leksikone – SBL, Primorski slovenski biografski leksikon in nove clanke nastajajoce izdaje SBL 2 – v enotni poizvedo­valni sistem. Dr. Mojca Šorn in dr. Jurij Hudoklin (Inštitut za novejšo zgo­dovino) sta porocala o spletnem portalu Systory: »Spletni portal Zgodovina Slovenije – Systory: prost dostop do dosežkov sloven-skega zgodovinopisja«. Na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani od leta 2006 poteka program razis­kovalne infrastrukture, v sklopu katerega se razvija tudi spletni por­tal Zgodovina Slovenije - Sistory. Spletni portal Systory je izobraže­valni in raziskovalnih portal sloven-skega zgodovinopisja, ki je za jav­nost odprt od konca leta 2008. S prenosom starejših in sodobnih verificiranih zgodovinopisnih in zgodovinskih gradiv v novo medij­sko in tehnološko obliko imajo namen poskrbeti za ohranitev kul­turne dedišcine, del katerega je tudi omenjeno gradivo, hkrati pa želijo razširiti in podaljšati njegovo rele­vantnost. Portal, ki je zasnovan v slovenskem in angleškem jeziku, ima širok nabor vsebin in omogoca brezplacen, hiter, prost ter enosta­ven dostop do želenih vsebin tako zgodovinarjem pri raziskovalnem delu kot tudi raziskovalcem drugih disciplin oz. zainteresirani javnosti na lokalnem, nacionalnem in med-narodnem nivoju. Alenka Rotter, Tine Petkovšek, Grega Milcinski, Aleš Okorn, Polonca Pucelj in Dragan Vitas so porocali o sistemu GERK »Graficna evidenca rabe kmetijskih zemljišce«. Sistem GERK (graficna enota rabe kmetijskega gospodars­tva) je nastal v okviru projekta vzpostavitve sistema za identifikaci­jo kmetijskih parcel. To je eden izmed pogojev za uspešno zaprtje vprašanja kmetijstva pri vkljucevan­ju Slovenije v Evropsko unijo in omogoca ucinkovit nadzor nad uporabo proracunskih sredstev za spodbujanje kmetijstva in razvoj podeželja. Avtorji so predstavili kronološki potek projekta in nacrte za nadaljnje korake, tehnološke gradnike ter razlicne nacine upora-be GERK. GERK spletni pregle­dovalnik je proizvod ekipe Registra kmetijskih gospodarstev. Projekt je transparenten, omogoca enostaven dostop do izbranih podatkov ter možnosti njihove uporabe v drugih projektih. Projekt posnemajo tudi ostale clanice EU. Davor Orlic je v imenu Marjane Puklavec (Inštitut Jožef Stefan) predstavil portal Videolectures.net. Portal je trenutno najvecji spletni portal z video izobraževalno vsebi-no na svetu. Poslanstvo portala je brezplacen dostop do vrhunskih izobraževalnih video vsebin širše-mu krogu obiskovalcev. Portal je na voljo na spletnem naslovu: http:// videolectures.net in ponuja brezpla-cen dostop do okoli 500 dogodkov, 7000 avtorjev, 9000 predavanj in 11 video posnetkov. Na portalu so objavljena predavanja vrhunskih slovenskih in tujih znanstvenih konferenc, ter predavanja svetovnih mislecev in raziskovalcev (Tim Bar­nes Lee, Umberto Eco, …). Razvi­jajo nove storitve, ki bodo portal nadgradile s postavitvijo virtualne univerze ter prosto dodajanje novih vsebin. Na koncu so na za pomoc pri klasifikaciji videoposnetkov k sodelovanju povabili tudi knjižni-carje. Zaslužni prof. dr. Franc Nekrep je drugi dan vodil sklop z naslovom Prost dostop in vrednotenje znano­sti, kjer sta sodelovali tuji predava­teljici: Iryna Kuchma in Niamh Brennan ter Petra Tramte, prof. dr. Miran Hladnik in prof. dr. Gregor Anderluh. Iryna Kuchma (eIFL.net) je v dru-go predstavila prispevek »Pregled politik prostega dostopa«, kjer je nanizala številne dokumente, pomembne za podrocje politike odprtega dostopa. Zacela je s cle­noma iz Lizbonske pogodbe: clen 179, ki govori o prostem dostopu do raziskovalnih dosežkov in clen 180, ki govori o aktivnostih, kot sta desiminacija in optimizacija. Po priporocilih razlicnih organov, ki zagovarjajo prosti dostop, naj bo zagotavljanje prostega dostopa vsaj po 6 mesecih na naslednjih podroc­jih: energija, okolje, zdravstvo, informacije in komunikacijske teh­nologije, raziskovalne infrastrukture in 12 mesecev na podrocju družbo­slovnih in humanisticnih ved. Stali-šce evropskega raziskovalnega sveta za prost dostop (ERC Scientific Council's Statement on Open Access) iz leta 2006 poudarja pomen recenziranih clankov, objav­ljenih v prostem dostopu pri razšir­janju visoko kakovostnih znanstve­nih raziskovanj. Leta 2007 je omen-jeno telo izdalo navodila za prost dostop: ERC zahteva, da so vsi recenzirani prispevki, ki jih financi­ra ERC, shranjeni v ustreznem repozitoriju: strokovnem kot sta PubMed Central, ArXiv ali institu­cionalnem repozitoriju, primarni podatki s podrocja naravoslovja pa pri ustrezni bazi podatkov. Cas med objavo in prihodom v repozi­torije oz. baze podatkov naj bo naj­vec 6 mesecev. Predstavila je Ope-nAIRE projekt, ki podpira razširja­nje prostega dostopa v Evropi. Omenila je še nekatere druge evropske politike prostega dostopa: EUROCHORC, ki priporoca mini-malne standarde glede ureditev pro-stega dostopa, Berlinsko deklaraci­jo, Budipeštansko deklaracijo. Poli­tike ureditve nacinov prostega dos-topa nudijo tudi posamezne razis­kovalne skupine in centri, univerze, podporniki, vlade, nacionalna in mednarodna telesa. Evropska zveza univerz (European University Association), ki predstavlja in pod-pira visokošolsko izobraževanje v 48 deželah, prinaša splošna pripo-rocila odprtega dostopa. Navodila za uvajanje politik prostega dostopa v inštitucije prinašajo tudi opcije politik odprtega dostopa Petra Suberja (Open access policy opti­ons). Niamh Brennan nas je v drugo seznanila s prispevkom »Politike prostega dostopa na Irskem«. Na Irskem sprejme skoraj vsak razisko­valni organ svoj odlok, ki temeljijo na priporocilih Evropske komicije (EURAB recommendations). Pri­porocila niso dovolj. Potrebno je zahtevati OA. Veliko založnikov nima omejitev glede lastnega objav­ljanja pre- ali post-printov. Pomem­bno je investiranje v raziskovanje in razvoj v povezovanju z industrijo. Ameriško podjetje Intel hoce boljše podatke hitreje. Industrija potrebu­je OA. Priporoca se, naj bo repozi­torij institucionalni ali tematski, avtorji pa naj shranjujejo v repozi­torije post-print (koncne) oblike clankov. Shranijo naj jih potem, ko so clanki sprejeti za objavo. Repozi­toriji naj cim prej dodajo metapoda­tke. Ustrezni repozitoriji so tisti, ki omogocajo dolgotrajno shranjevan­je dokumentov. Ta osnovna navo­dila so bila zgled za številne irske raziskovalne organe, da so sprejeli odloke, ki izhajajo iz teh navodil. Tudi druge institucije, kot je npr. Dublin Institute of Technology, so sprejele podobne odloke. Trinity College Dublin je kot prvi med uni-verzami sprejel podoben odlok gle­de politik odprtega dostopa. Rešit­ve, kot so predstavljene v tem dokumentu, so podobne na univer­zah v Glasgowu, Harvardu, Stan-fordu, MIT, razlikujejo se le glede avtorskih pravic. V dokumentu so zahteve, da naj oddajajo v repozito­rij koncne verzije clankov, takoj po objavi ali po 6 mesecih, našteje vrs­te prispevkov in zahtevajo da avtor­ji preverijo copyright pri izdajatelju publikacije. Petra Tramte (Ministrstvo za viso­ko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za znanost) je predstavi-la prispevek »Dostop do rezultatov in raziskovalnih podatkov, financi­ranih z javnimi sredstvi«. Avtorica poroca, da se Slovenija zaveda pomena zagotavljanja dostopa do raziskovalnih dosežkov iz javno financiranih raziskav in ga tudi pod-pira. Temeljna vprašanja obravnava Strategija razvoja informacijske dru­žbe v RS – si 2010. Princip proste­ga, brezplacnega dostopa do razis­kovalnih podatkov iz javno financi­ranih raziskav je omenjen tudi v Nacionalnem dokumentu za podro-cje raziskav in razvoja. V dokumen­tih so opredeljena splošna nacela in splošne smernice, konkretno nacio­nalno politiko v tem segmentu je treba še definirati. Zacetek sistema­ticnega vzpostavljanja nacionalnega sistema za dostop do podatkov do javno financiranih raziskav je v Slo­veniji zastavljeno s projektom Obli­kovanje strokovnih podlag javno financiranih raziskav v Sloveniji. Namen projekta je vzpostaviti pre­gled nad stanjem v Sloveniji ter z razpravo in usklajevanjem interesov med predstavniki znanstvene skup­nosti ob sodelovanju z obstojecimi ponudniki znanstveno informacij­skih storitev. Nadaljeval je dr. Milan Hladnik (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) s prispevkom »Teža sple­tne slovenistike«. Proracunski delež za slovenistiko na Filozofski fakul­teti je 3 milijone na leto. Aktivnih literarnih zgodovinarjev je okoli 140. V stroki je od vsega zacetka delovalo okoli 300 literarnih zgodo­vinarjev. Slovenisti imajo na voljo 3 osnovna glasila, ki jim stroka priz­nava mednarodno odmevnost: Sla­visticna revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost. Revija Sla-via Centralis je na spletu z enolet­nim zamikom. Založbe literarnih publikacij imajo status znanstvenih založb, ki za digitalizacijo niso zain­teresirane. Hitreje se v prostem dostopu odpirajo podatkovne zbir­ke: diplomske naloge, zgodovinski roman, kmecka povest, SBL in Wikipedia. Starejše literarne publi­kacije so zaradi prehoda v javno last v vse vecjem številu dosegljive na spletu. Narašca število posnetih predavanj (npr. na portalu Video-lectures.net). Bolj kot znanstveno publiciranje je digitalizacija doletela strokovno publiciranje. Slavistika kot literarna veda se najbolj pove­zuje preko diskusijskega foruma Slovlit, ki beleži strokovne dogodke in nudi možnost vplivanja v stroko­vnih zadevah. Prost dostop do slo­venisticnih literarnovednih objav pa ni povsem brez ovir. Izraz prost dostop ni sinonim za pristop preko racunalnika, saj za objave na papir­ju, tudi ce so zastonj, tega izraza ne uporabljamo. Objava v prostem dostopu je tista objava na spletu, ki je opremljena z licenco Creative Commons ali njej sorodno. Dr. Hladnik opozarja, da slovenski lite-rarni zgodovinarji ne razpolagajo svobodno s svojimi besedili. Ce to odstopijo uredništvu znanstvenega ali drugega casopisa ali založbe, jim prepustijo tudi odlocitev o tem, ali bo vsebina prosto dostopna na spletu. Avtor pravi, da bi univerza morala preiti na alternativne avtor­ske licence Creative Commons, ki ponujajo pravne rešitve po vsakršni meri. Dr. Gregor Anderluh (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) je predstavil problematiko odprtega dostopa na podrocju molekularne biologije »Ali molekularna biologija obstaja brez prostega dostopa?«. V prispevku se je spraševal, kje razis­kovalci molekularne biologije obja­vljajo, razmišljal je o prostem dos-topu in podatkih ter o organizaciji podatkov. S pomocjo publikacije Journal Citation report je prikazal število publikacij z razlicnih podro-cij in sicer tako, da jih je preiskoval s kljucnimi besedami, kot npr. bio-informatic, biology, molecular … Zelo malo rezultatov je s podrocja informatike, najvec publikacij iz njegovega vzorca vsebuje kljucno beseda chemistry, tudi kljucna bese­da molecular je pogosto prisotna. Ugotavlja, da število podatkov na podrocju molekularne biologije zelo narašca, hkrati pa se veca tudi hitrost zbiranja podatkov (kar 10.000-krat hitreje kot pred 40 leti). Prikazal je znacilne zbirke podatkov s podorcja, kot je OMIM, UniProt, UniSTS, Medline … Poglobil se je v kompleksnost sistema Entrez in brskalnik za iskanje po bioloških podatkovnih zbirkah, ki jih ureja NCBI (proteinska zaporedja, nukle­otidna zaporedja, gensko mapiranje, OMIM, 3D strukture iz PDB, Pub-Med). Sklop »Prost dostop jutri« je vodil Ivan Kanic (Centralna ekonomska knjižnica Univerze v Ljubljani). Sodelovali so Iryna Kuchma, dr. Mojca Kotar in dr. Alenka Kavcic­Colic. Iryna Kuchma je tokrat predstavi-la prirocnik »Kako zaceti: vzposta­vitev repozitorija«. Podala je 23 korakov za vzpostavitev repozitori­ja. Zacela je z ustanovitvijo stroko­vne skupine, sledi zbor vodje proje­kta, nato je treba izbrati sodelavce, nacine analiz, programske opreme, oblikovati elektronske poštne liste, razmišljati o imenu, nacinu komu­nikacije, definirati potek dela, raz­mišljati o licencah in copyrightu. Naslednja stopnja je izdelava poslo­vnega nacrta, registracija projekta, vzpostavitev sodelovanja s katalogi­zatorji in klasifikatorji, delo s politi­kami repozitorija, identificirati clane s fakultete, ki bodo sodelovali pri evalvaciji, registrirati repozitorij, skrbeti za promocijo, seznaniti ostale udeležence o repozitoriju, povabiti vse, da registrirajo nove zbirke, vzpostaviti repozitorij, obli­kovati proracun. Dolociti je potreb-no, kakšne vrste sodelavcev bodo potrebne pri delu: upravljavci repo­zitorija, ki bodo skrbeli za politike delovanja, zagovorništvo, usposab­ljanje ter administratorji repozitori­ja, ki bodo skrbeli za tehnicno plat repozitorijev. Dr. Mojca Kotar (Univerzitetna služba za knjižnicno dejavnost Uni-verze v Ljubljani) je predstavila porocilo »Pilot 7. okvirnega progra-ma Evropske komisije na temo prostega dostopa in projekt Ope-nAire«. Evropska komisija se je odlocila za postopno uvedbo obve­znega shranjevanja objav razisko­valcev v prostodostopne repozitori­je in s tem možnost prostega dosto-pa do rezultatov znanstvenih objav. S tem je zacrtala pilot 7. okvirnega programa na temo prostega dosto-pa. Prakticno izvedbo pilota bo omogocil projekt Open AIRe, v okviru katerega bo vzpostavljena infrastruktura za identifikacijo, shranjevanje, dostop in nadzor oddaje objav, ki nastajajo v projek­tih sedmin testnih podrocij, financi­rane s strani programa. Vsaka pogodba o sofinanciranju teh pod-rocij vsebuje poseben clen, ki od raziskovalcev zahteva, da clanke, v katerih so objavili rezultate projek­ta, shranijo v repozitorij. Prost dos-top naj zagotovijo v šestih oz. dva­najstih mesecih od objave. Dr. Alenka Kavcic-Colic (Narodna in univerzitetna knjižni-ca) je predstavila prispevek »Konfederacija prosto dostopnih repozitorijev (COAR)«. COAR je nepridobitna zveza, ki skrbi za inter -operabilnost prostega dostopa in repozitorijev. Združenje skrbi za mrežo in infrastrukturo repozitori­jev na nacionalnem in mednarod­nem nivoju, razvija strateško part-nerstvo za raziskovalno infrastruk­turo, promovira shranjevanje poda­tkov v repozitorije, poudarja pomen izmenjave informacij, pro-movira samoarhiviranje, zagovarja stališce formulacij politik pri razvo­ju inštitucionalnih repozitorijev, podpira implementacijo prosto dos-topnih mandatov ipd. Trenutno potekajo tri delovne skupine: vsebi­na repozitorija »Repository Con­tent«, interobilnost repozitorija »Repository Interoperability« in podpora povezovanju repozitorijev »Repository and Repository Networks Support & Training«. Postersko sekcijo je vodil modera­tor Igor Zemljic. Prestavljeni pos­terji so bili: – mag. Kristina Hacin in mag. Tjaša Obal: Prosti dostop delo­vnih gradiv – pot do ucinkovite izmenjave informacij – dr. Jonatan Vinkler: Novi pris­topi k izdajanju znanstvene lite­rature – digitalna knjižnica Peda­goškega inštituta – Alenka Blatnik, Matija Bru-men: EOD (knjiga po narocilu) – predstavitev storitev EOD v NUK-u. Na ogled so bili še naslednji poster-ji: – dr. Tomaž Bartol: Prost dos-top in prenos slovenskih bioteh­niških znanstvenih dokumentov sistemu FAO Agris (WebAgris) in Google Ucenjak (Google Scholar) – mag. Milena Bojadžiska: Net as a resource of Information – Mojca Mlinar Strgar, Simona Frankl: Slovenski biografski leksikon – oznacevanje biblio­grafskih podatkov z oznakami TEI. Na koncu posvetovanja je bila raz­prava o zakljuckih, ki jo je moderi­ral Ivan Kanic, kjer so udeleženci med drugim ugotovili, da se je pogled izpred desetih let, ko se je na knjižnico gledalo kot na prostor, danes spremenil v knjižnico z razvi-to infrastrukturo, potrebno pa bo še deset let, da bomo gledali na knjižnico kot na ljudi. Za prihod­nost so zasnovali nekaj perspektiv glede prostega dostopa v Sloveniji, skupna pa jim je ugotovitev, da »vlada na podrocju prostega dosto-pa kaos«. Ponudbe je na spletu že veliko, potrebno bi jo bilo smiselno urediti. Potrebno je torej narediti prehod iz kaosa v harmonijo. Ugotovljeno je bilo, da v Sloveniji manjka koordinacije, sinergije in sodelovanj, zato je potrebno usta­noviti nacionalne delovne skupine, ki bodo sodelovale z mednarodnimi telesi. V Sloveniji se vse prevec stvari prepušca stihiji in entuziazmu posameznikov, zato je nujno neka­tere funkcije institucionalizirati, standardizirati, profesionalizirati in seveda, racionalizirati. Ugotoviti je potrebno, kdo vse se ukvarja s tem podrocjem in narediti akcijski plan za vzpostavitev nacionalnega siste-ma. Tudi posamezne organizacije, ki se ukvarjajo s tem podrocjem, naj zacnejo razmišljati o skupnem sistemu. Zaradi usklajenosti delova­nja in sinergije vloženih naporov naj se oblikujejo delovne skupine na nacionalnem nivoju. Knjižnicarji morajo postati bolj samozavestni in se zavedati svoje vloge pri oblikovanju repozitorijev. Postati morajo bolj aktivni in ne cakati, da bo nekdo drug uredil za njih, npr. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Problem, ki ga naj knjižnice rešuje­jo z njegovo pomocjo, so npr. avtorske pravice. Vendar morajo biti knjižnice toliko aktivne, da naj­prej same spodbudijo ministrstvo k sodelovanju in pomoci. K vecji samozavesti bo prispevala tudi vlo­ga knjižnicarjev v seznanjanju oz. izobraževanju uporabnikov - razis­kovalcev o prednostih objav v pro-stem dostopu. Njihova vodilna naloga pa naj bo v reševanju prob- Slika 5: Uvod v okroglo mizo: dr. Alenka KavcicColic, Slika 6: Udeleženci okrogle mize »Prost dostop Jutri« (dr. Bas Iryna Kuchma, dr. Mojca Kotar in Ivan KanicSavenije, Iryna Kucma, Petra Tramte, Niamh Brennan, mag. (foto: Igor Zemljic) Zoran Krstulovic, mag. Zomaž Seljak, Ivan Kanic, mag. Dra­gotin Kardoš in prof. dr. Marjan Veber) (foto: Igor Zemljic) lemov z metapodatki. Knjižnicarji naj se tako vkljucijo v gradnjo repo­zitorijev kot enakopravni partnerji, saj imajo za to potrebno znanje in vire. Repozitoriji morajo biti narejeni profesionalno in strokovno. Pomembna je dobra organizacija z malo dodatnimi stroški. Pri vzpos­tavitvi repozitorija je potrebno sodelovanje razlicnih deležnikov, kar pa je trenutna šibka tocka. Ude­leženci vidijo bodoce probleme tudi pri vodstvu univerze in fakultet, ki ne bodo sposobni zaznati resnosti problematike. Slovenija z izgradnjo repozitorijev že zamuja, zato bo potrebno prene­hati z razpravami o smiselnosti repozitorijev in cim prej zaceti z akcijo! Koristen napotek s 23 kora­ki, ki jih je v prispevku »Kako zace-ti: vzpostavitev repozitorija« je podala Iryna Kuchma. V zacetku pa bo treba vzpostaviti tudi pilotske projekte. Razmisliti bi bilo potreb-no tudi o terminološkem problemu poimenovanja: prost dostop ali odprti dostop? Nana Turk in Mitja Iskric Centralna medicinska knjižnica, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Nina Ban študentka Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani MEDKULTURNE DEJAVNOSTI V MESTNI KNJIŽNICI IZOLA PREDSTAVLJAMO Mestna knjižnica Izola deluje na obmocju, ki je etnicno pestro. Poleg Italijanov, ki so v obalnih mestih avtohtoni prebivalci, tu živi­jo še mnogi pripadniki razlicnih narodov iz bivše Jugoslavije, pa tudi Rusi, Indijci, Turki in drugi. Že naša knjižna zbirka in drugo knjiž-nicno gradivo kaže na to, da živimo na kulturno mešanem ozemlju, saj poleg leposlovja in strokovnega gradiva v slovenskem jeziku hrani-mo še gradivo v italijanskem jeziku za pripadnike italijanske manjšine, pa še knjige v hrvašcini, francošcini, nemšcini in španšcini. Zaradi etnicno pestrega okolja smo se že zgodaj vkljucili v projekte, ki razvijajo medkulturne odnose. Prvi je bil projekt Unicefa Spoznavaj-mo otroke sveta, ki ga je v MKI vodila knjižnicarka Špela Pahor. Trajal je nekaj mesecev. Otroke, ki so prihajali na pravljicne ure z vrt­cem ali s starši, je s pomocjo knjig, ugank, pesmic, ljudskih plesov, pre­dmetov in ljudskih pravljic sezna­nila z življenjem v Istri, Afriki, Peruju in Sloveniji. Za uspešno izveden projekt smo prejeli Unice­fovo nagrado. Že vec kot petnajst let deluje v Mestni knjižnici Izola tudi študijski krožek Svet v dlaneh – skozi dru­ge kulture spoznavamo sebe. Mentorica je bila sprva bibliotekar­ka Nadja Mislej Božic, zdaj pa kro­žek vodi knjižnicarka Špela Pahor. Študijski krožki so projekt Andra-goškega centra Slovenije. Znacilni so za skandinavske države, kjer so tudi nastali, potem pa so se razširili po vsej Evropi. V njih se združuje­jo ljudje, ki si želijo neformalno pridobiti nova znanja z razlicnih podrocij. V naši knjižnici v okviru študijskega krožka Svet v dlaneh enkrat mesecno od oktobra do maja prirejamo potopisne vecere, na katerih naši popotniki, pa tudi imigranti in njihovi potomci, pred­stavljajo razlicne dežele sveta. Ob vsakem predavanju pripravimo tudi razstavo knjig o doloceni deželi in sestavimo priporocilni seznam knjig za naše bralce. Vcasih dejavnosti za odrasle kombiniramo z dejavnostmi za otroke – tako na primer pripravi-mo mesecno knjižno uganko o doloceni deželi. Organizirali smo tudi že potopisna predavanja z delavnicami za šolske otroke v dopoldanskem casu. Tako smo na naših potopisnih pre­davanjih spoznali že: dele Afrike (gostje Sekumady Conde, Ibrahim Nouhoum, Victoria Carli, Felicitas Nwabueze in drugi), Nepal (gostja Sapana Gandharb), del Indije (gostja Sasikala Perumal), del Indo­nezije (gost Zainal Arifin) in druge dežele, vse od Mehike do Madagas­karja, ter narode od Vietnamcev do Inuitov. Odpravili pa smo se tudi na krajše izlete in spoznavali naše kraje (Strunjan, Secovlje, Slavnik, Kojnik). Študijski krožek Svet v dlaneh – skozi druge kulture spoz­navamo sebe je bil pred leti s strani Andragoškega centra Slovenije izbran kot primer dobre prakse. Že leta 1998 smo pri Soroševi med-narodni fundaciji prijavili projekt medkulturnih pravljicnih uric. Takrat je bila naša gostja gospa Yumi Nosaka Pejanovic, Japonka, ki zdaj živi v Ljubljani. Oblecena v japonski kimono je v svojem mate-rinem jeziku pripovedovala japon­sko ljudsko pravljico, ki jo je tudi prevedla in jo je knjižnicarka nato prebrala še v slovenšcini. Ob tem dogodku smo pripravili tudi razsta­vo knjig o Japonski, ki jih hranimo v naši knjižnici. Uri pravljic je sledi-la likovna delavnica za otroke, ki smo jo nadgradili še z delavnico izdelovanja origamijev za odrasle. V knjižnici že vec let potekajo tudi celoletni ali poletni jezikovni tecaji za otroke. Ucili smo se že švedsko in italijansko, danes pa se ucimo francosko in japonsko. Imeli smo že angleške, španske in portugalske bralne urice. Tujce vkljucujemo tudi v naše raz­stavne dejavnosti. Pri nas je svoje keramicne izdelke razstavljala Nepalka Sapana Gandharb, Ameri-can poljskega rodu Andrew Mezwinsky, ameriška državljanka Joanne Dubois pa je poleg razstave vodila tudi delavnico izdelovanja okrasnih in uporabnih predmetov iz odpadnega materiala. Letošnjo pomlad smo ponovno zaceli z medkulturnimi pravljicnimi uricami za otroke od cetrtega leta dalje. Povabili smo starše iz drugih etnicnih skupin in jih prosili, naj na urah pravljic pripovedujejo ljudske pravljice iz svoje domovine v svo­jem, nato pa še v slovenskem jezi­ku. Poslušali smo že makedonske ljudske pravljice v makedonšcini (pripovedovalka Elpida Macura), goranske ljudske pravljice v goran-šcini (pripovedovalka Sanela Rama) in albanske ljudske pravljice v albanšcini (pripovedovalka Besarta Nimani). V likovni delavnici, ki sledi, otroci pod mentorstvom knji­žnicarke Nives Kaligaric izdelujejo papirnate državne zastavice, se pos­ladkajo z znacilnimi domacimi dob-rotami ter ob knjigah, ki jim jih predstavi knjižnicarka, spoznajo še kakšno zanimivost o tej deželi. Otroci so te mednarodne pravljicne urice lepo sprejeli, kar se kaže po velikem obisku, pri uri pravljic pa je prisotnih tudi veliko staršev. Jeseni bomo s projektom nadaljevali. Špela Pahor Mestna knjižnica Izola spela.pahor@guest.arnes.si Slika 6: Otroci so spoznali Etiopijo Slika 7: Japonšcina ni težka Slika 8: Sapana Gandharb raz­stavlja svoje keramicne izdelke V okviru projekta dLib.siPlus smo v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije izdelali nov nacin pregledovanja gradiva, ki je bil prvotno mišljen zgolj za georeferencirano gradivo, skozi izvedbo pa smo odkrili nove možnosti apliciranja rešitve tudi na osta­lih podrocjih. Tako je sklop projekta, ki ga je vodila dr. Renata Šolar, prerasel svoje okvire in bo omogocil nov in prijaznejši nacin prikazovanja gradiva uporab­niku. Ideja Geoknjižnice Prvotna ideja geo-knjižnice je v Nuku rasla že nekaj let in je bila v osnovi osredotocena na prikazovanje sta­rejših zemljevidov na današnjih kartah, koncni pro-dukt pa ponuja precej vec. Razvita je bila zasnova delovanja digitalne geoknjižnice, ki omogoca dostop do knjižnicnega gradiva na osnovi prostorskega pov­praševanja z geolokacijo preko spletne storitve. Bibliografski opisi vsebujejo zemljepisna imena (kraj založbe, kraj izdelave, geografsko ime kot predmetna oznaka, geografsko dolocilo, kraj korporacije, kraj sestanka), ki pa niso georeferencirana s koordinatami. Zato smo vzpostavili povezavo med bibliografskimi zapisi in registrom evidence zemljepisnih imen Geo-detskega inštituta Slovenije. Vpeljan je postopek geo­parsinga, koordinatnega opredeljevanja zemljepisnih imen ali besednih opisov lokacije, ki lahko nastopajo v razlicnih jezikih, pisavah in slovnicnih oblikah. Z georeferenciranjem smo pridobili vse potrebne geo­metapodatke za prostorsko iskanje. Generirane meta-podatke lahko uporabimo tudi za geo-casovno iskanje: uporabnik opredeli obmocje na karti in casovno obdobje in dobi seznam relevantnih dokumentov ali zemljevidov. Kako deluje? Geoknjižnica je zasnovana kot samostojna enota v okviru digitalne knjižnice. Gradivo, ki je georeferenci­ rano, dobi na portalu povezavo v obliki ikone . S klikom nanjo, se nam odpre vmesnik geoknjižnice na katerem dobimo prikazano vso georeferencirano gra­divo iz poizvedbe. Poleg osnovnih metapodatkov nam geoknjižnica omogoca tudi nov nacin ogleda gradiva. Ker je karto­grafsko gradivo velikega formata, so logicno­posledicno njegove digitalne kopije ravno tako velike in uporabnik potrebuje dobro povezavo in precej casa, da si lahko ogleda skenogram v visoki locljivosti. Tu nam vskoci na pomoc tehnologija OpenZoom, ki bazira na zelo razširjenem Adobe Flash vmesniku. Poleg tega si lahko ogledamo tudi kam je to gradivo casovno umešceno (Casovni trak) in, v primeru zem­ljevida, kako to izgleda vpeto v moderno zemljepisno karto (s pomocjo Google Maps). OpenZoom Tehnologija prikaza temelji na odprtokodni OpenZoomą programski knjižnici, ki omogoca hiter prikaz visokolocljivih slik preko spleta, tako da sliko razdeli v piramidno strukturo in prenaša s portala le tiste dele slike, ki ustrezajo izbrani povecavi in velikos-ti predvajalnega okna. Slikovno gradivo se prikazuje v Flash predvajalniku˛. S klikom na povezavo se nam odpre plavajoce okno (slika 1), kjer lahko spreminja-mo povecavo slikovnega gradiva in se po njem premi­kamo. Gradivo povecujemo/pomanjšujemo z uporabo tipk +/- ali vrtenjem kolešcka na miški. Po gradivu se pre­mikamo s smernimi tipkami ali z miško in klikom na levi gumb. V zgornjem levem kotu predvajalnika se nahaja »Navigator po sliki«, ki prikazuje položaj pove-canega dela na celotni sliki. Navigator lahko premika-mo po predvajalniku oziroma ga skrijemo, ce moti pogled na gradivo. Okno zapremo s klikom na križec v desnem zgornjem kotu. Google maps Vecini slikovnega gradiva lahko dolocimo geografsko lokacijo (npr. glede na kraj nastanka ali kraj, ki ga gra­divo prikazuje) in ga tako prikažemo na zemljevidu. Prikaz geografske lokacije na Google maps podlagi pa je tudi naslednja nova možnost, ki smo jo dodali v Geoknjižnico (slika 2). Ce smo npr. poizvedovali po vedutah, so na zemljevidu oznacene vse vedute – nad tisto veduto, ki smo jo izbrali za prikaz, pa je odprto okno s podatki o gradivu. Gradivo, ki je prikazano na zemljevidu, je izpisano tudi v tabeli desno. Pri kartografskem gradivu smo dodali tudi prikaz geo­referencirane karte (zemljevida) nad Google maps podlago. Ce za doloceno gradivo obstaja ta možnost, ima to poleg povezav »Prikaži gradivo (OpenZoom)« in »Casovni trak« še dodatno povezavo na »Prikaz na Google maps podlagi« (slika 3). Ko kliknemo na to povezavo, se odpre plavajoce okno, kjer je kartograf­sko gradivo prikazano nad današnjo geografsko karto (slika 4). Prikaz nam nudi možnost spreminjanja pro-sojnosti kartografskega gradiva z drsnikom v desnem zgornjem kotu. Na ta nacin lahko enostavno primerja-mo stare zemljevide z današnjimi. Casovni trak V krajevni pregled gradiv smo dodali še možnost predstavitve gradiva na casovnem traku, ki je narejen na ogrodju programske knjižnice SIMILE Widgets -Timelineł. Ko izberemo povezavo »Casovni trak«, se v plavajocem oknu odpre casovni trak, kjer je prikazano vse gradivo iz tabele desno (slika 5). 1 http://openzoom.org/ 2 https://www.adobe.com/products/player_census/flashplayer/ 3 http://www.simile-widgets.org/timeline/ KNJIŽNICARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 11) Casovni trak je sestavljen iz dveh povezanih delov. S premikanjem zgornjega dela, kjer so letnice gostejše, se skozi cas premikamo hitreje, v spodnjem delu, kjer so izpisani naslovi gradiv po letih, pa so letnice posta­vljene bolj narazen, tako je tudi premikanje skozi cas pocasnejše. Ce je posamezno gradivo vezano na obdobje, je le-to prikazano s crto namesto s piko. Ko kliknemo na piko ali crto, se odpre oblacek s predo­gledom gradiva. Ce kliknemo na naslov gradiva, se odpre novo okno v brskalniku s podrobnimi podatki o gradivu. Prihodnost in potencial geoknjižnice Današnja geoknjižnica nas uvršca v sam vrh razvoja evropskih digitalnih knjižnic. V prihodnosti bomo poskusili tehnologije geoknjižnice uporabiti tudi pri drugih vrstah gradiva (OpenZoom bomo testno upo­rabili za ogled vsega slikovnega gradiva, kar bi nam omogocilo, da bi na enostaven in uporabniku prijazen nacin ponudili slike v visoki locljivosti). Casovni trak nam ponuja novo možnost raziskovanja gradiva skozi casovno komponento. V vecini primerov je bil casov­ni trak uporabljen kot nacin za »brskanje« (angl. browsing) po gradivu, mi pa smo ga uporabili za še en nacin prikaza rezultatov poizvedbe. Glavni cilj geoknjižnice pa je bogatenje zbirke karto­grafskega gradiva, kar bi nam še utrdilo mocan med-narodni položaj geo-digitalne knjižnice, saj najvecji del uporabnikov iz tujine poizveduje prav po kartograf­skem gradivu objavljenem na portalu Digitalne knjiž-nice Slovenije (dLib.si). Tomaž Žagar, Dalibor Radovan, Katja Tic, Miran Janežic Geodetski inštitut Slovenije in Tine Musek, Renata Šolar Narodna in univerzitetna knjižnica SEZNAM NOVOSTI INFORMACIJSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u 1. BUTKEVICIENE, Birute Vilniaus universiteto biblioteka = Vilnius University Library / Birute Butkeviciene ; vertëjos Gražina Cijunelyte, Vida Urbonaviciute ; nuotraukos Aruno Balteno, Raimondo Malaiškos ir iš asmeniniu archyvu. - 2. papyldytas leid. = 2nd supplemented ed. - Vilnius : Vilniaus univer­siteto leidykla = Vilniaus universiteto biblioteka, 2005. -43 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 250579456 2. CEBAŠEK, Katja Izvajanje predmeta informacijsko opismen­jevanje v osnovni šoli : diplomsko delo / Katja Cebašek. - Ljubljana : [K. Cebašek], 2010. -92 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 42360162 3. DEUTSCHE Nationalbibliothek (Leipzig/ Frankfurt am Main/Berlin) Sammelrichtlinien : Stand: 1. Juni 2009 / [Redaktion Angela Matthias, Brigitte Wiechmann]. - Leipzig ; Frankfurt am Main ; Berlin : Deutsche Nationalbibliothek, 2009. - 76 str. ; 30 cm COBISS.SI-ID 248649984 4. The HISTORY of the book in the West. - Farnham ; Burlington : Ashgate, 2010. - 5 zv. : (oktober 2010) ilustr. ; 25 cm. - (The history of the book in the West : a library of critical essays) COBISS.SI-ID 251124992 5. HOMEYER, Eva Informationskompetenz an Grundschulen Probleme und Perspektiven fr Schulen und Lehrer : mit einem wertenden Überblick der Fortbildungsangebote in den einzelnen Bundesländern / Eva Homeyer. - Berlin : Simon Verlag fr Bibliothekswissen, 2008. - 149 str. : ilustr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 250420992 6. HORVAT, Sara Literarni opus in analiticna osebna biblio­grafija Lojzeta Novaka : diplomsko delo / Sara Horvat. - Ljubljana : [S. Horvat], 2010. - 88 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 251665152 7. KNJIŽNICA Jožeta Udovica (Cerknica) Kdor vpraša, izve / Knjižnica Jožeta Udo­vica Cerknica ; [besedilo Marija Hribar ; fotogra­fija Matjaž Žnidaršic]. -1. izd. -Cerknica : Knjiž­nica Jožeta Udovica, 2009. - [18] str. : ilustr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 245788160 8. KNJIŽNICE za slijepe u informacijsko doba : smjernice za razvoj službi i usluga / uredile Rosemary Kavanagh i Beatrice Christensen Skd ; [s engleskog preveo Kristijan Ciganovic]. - Zagreb : Hrvatsko knjižnicarsko društvo, 2006. - 106 str. ; 24 cm. - (Povremena izdanja Hrvat­skoga knjižnicarskog društva. Novi niz, ISSN 1334-7667 ; knj. 16) COBISS.SI-ID 6926878 9. LIBRARIES and graduate students : building connections / edited by Gretta Siegel. - London ; New York : Routledge, 2009. - IX, 211 str. : ilustr. ; 23 cm COBISS.SI-ID 248051712 10. MOHORIC, Srdan Zazrt v staro podobo : fotografije : [katalog k razstavi v Knjižnici Ivana Potrca Ptuj, 28. oktober - 25. november 2010] = Looking at the old image : photographs : [a catalogue accompanying the exhibition in Ivan Potrc Library Ptuj, 28 October - 25 November 2010] / Srdan Mohoric ; [besedilo Marjeta Ciglenecki ; izbor fotografij Srdan Mohoric, Stojan Kerbler ; prevod Ontario]. - Ptuj : Knjižnica Ivana Potrca, 2010 ([Miklavž na Dravskem polju] : Repro studio Lesjak). - [63] str. : barvne fotogr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 22142776 KNJIŽNICARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 11) 11. MOŠKON, Tadeja Specialno knjižnicarstvo v Rusiji, spremem-be v zadnjih letih : diplomska naloga / Tadeja Moškon. - [Ljubljana : T. Moškon, 2000]. - 47 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 42323042 12. A NEMZETISÉGI kyvtárak Szlovéniában és partnerkapcsolataik az Eurai uni terletén : a nemzetki konferencia eloadásai = Narodnos­tne knjižnice v Sloveniji in njihovi partnerski odnosi v Evropski uniji : predavanja mednarodne konference / szerkeszto, urednica Zágorec-Csuka Judit ; [Magyar és szlovén nyelvre fordítot­ta, prevod v madžarski in slovenski jezik Bence Utroša Gabriella ; fényképek, fotografije Kepe Klára, Népjság]. -Lendva : Muravidéki Magyar Tudományos Társaság = Lendava : Društvo prekmurskih madžarskih znanstvenikov in razis­kovalcev, 2010 (Maribor : MI BO tisk). - II, 142 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 249089536 13. The NONSUBSCRIPTION side of periodi­cals : changes in library operations and costs between print and electronic formats : research report / by Roger C. Schonfeld ... [et al.]. - Washington : Council on Library and Informati­on Resources, 2004. - VII, 58 str. : graf. prikazi ; 28 cm. - (Managing economic challenges) COBISS.SI-ID 678005 14. NORDIC public libraries 2.0 / [editor Jonna Holmgaard Larsen in cooperation with Mats Hansson ... et al.]. - Kenhaven : Danish Agency for Libraries and Media, 2010. - 111 str. : ilustr. ; 32 cm COBISS.SI-ID 252491008 15. OZVEZDJE Knjiga : prirocnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2010 : pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2009 / [urednici Darja Lavrencic Vrabec in Ida Mlakar]. -Ljubljana : Mestna knjižnica, Pionirska -center za mladinsko književnost in knjižnicarstvo, 2010 ([Ljubljana] : Formatisk). - 234 str. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 252902656 16. PECNIK, Valerija Izobraževanje in strokovno usposabljanje zaposlenih ter motivacija zanju v splošnih knjiž­nicah Celje, Kranj, Tržic in Žalec : diplomsko delo / Valerija Pecnik, Martina Klemencic. - Ljubljana : [V. Pecnik : M. Klemencic], 2010. ­155 f. : ilustr., preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 42768738 17. PRAZNIK, Pija Informacijski viri na svetovnem spletu in njihova uporaba na Kitajskem : diplomsko delo / Pija Praznik. - Ljubljana : [P. Praznik], 2010. ­124 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 42323554 18. PURKART, Alenka Organizacija zbirk plakatov v knjižnicah in muzejih : diplomsko delo / Alenka Purkart. - Ljubljana : [A. Purkart], 2010. - 65 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 42358882 19. RAMPIH, Slavica Nabavna politika v splošnih knjižnicah / Slavica Rampih. - Ljubljana : Zveza bibliotekar­skih društev Slovenije, 2010 ([Maribor] : Dravska tiskarna). - 217 str. : ilustr., tabele ; 24 cm COBISS.SI-ID 253240320 20. RUGELJ, Samo Optimizacija družbeno-ekonomskih ucinkov javnih vlaganj v slovensko založništvo : doktor­sko delo / Samo Rugelj. - Ljubljana : [S. Rugelj], 2009. - VII, 206 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 41759330 21. SKUPNO posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (4 ; 2010 ; Ljubljana) Prost dostop do dosežkov slovenskih znans­tvenikov : zbornik prispevkov 4. skupnega posvetovanja Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice Zveze bibliote­karskih društev Slovenije = Open access to the achievements of Slovenian scientists : procee­dings of 4th Joint Conference of the Special Libraries Section and the Academic Libraries Section of the Slovenian Library Association, [Ljubljana, 27. in 28. oktober 2010] / [urednika Igor Zemljic, Maja Božic]. - Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2010. - 192 str. : ilustr. ; 24 cm COBISS.SI-ID 252883456 22. SLAPŠAK, Sabina Zadovoljstvo uporabnikov s kakovostjo storitev Velike citalnice Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani : diplomsko delo / Sabina Slapšak. -Ljubljana : [S. Slapšak], 2010. - 108 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 252853504 23. SMITH, Abby Survey of the state of audio collections in academic libraries / by Abby Smith, David Ran­dal Allen, Karen Allen. - Washington : Council on Library and Information Resources, 2004. - VI, 59 str. ; 28 cm. - (Optimizing collections and services for scholarly use) COBISS.SI-ID 585845 24. SOCIAL science libraries : interdisciplinary collections, services, networks / edited by Steven W. Witt and Lynne M. Rudasill. - Berlin ; New York : De Gruyter Saur, 2010. - 138 str. : ilustr. ; 24 cm. - (IFLA publications, ISSN 0344-6891 ; 144) COBISS.SI-ID 251699456 25. STRZOLKA, Rainer Der Bibliothekar - ein Monodrama : Infor­mationsspezi oder Bherwurm? : Manager oder armer Poet? / Rainer Strzolka ; mit Originalzeic­hnungen von Rainer Kappe. - Berlin : Simon Verlag f Bibliothekswissen, 2008. - 52 str. : ilustr. ; 21 cm COBISS.SI-ID 250525952 26. ŠINK, Nastja Pregled zašcite avtorskih pravic in problem piratstva na Kitajskem : diplomsko delo / Nastja Šink. - Ljubljana : [N. Šink], 2010. - 99 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 42323810 27. UGOVŠEK, Mateja Pravljicne ure z zgodovinsko tematiko v splošni knjižnici : diplomsko delo / Mateja Ugo-všek. - Ljubljana : [M. Ugovšek], 2010. - 96 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 42215266 28. USING technology to teach information literacy / edited by Thomas P. Mackey and Trudi E. Jacobson. - New York : Neal-Schuman, 2008. - XXIII, 240 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Information literacy sourcebooks) COBISS.SI-ID 248465920 29. VODIC kroz javne biblioteke Bosne i Herce­govine = A guide to public libraries of Bosnia and Herzegovina / [pripremila, prepared by Zijada Đurdevic Alidžanovic ; prevodilac, tran­slator Ida Delic]. - Sarajevo : Nacionalna i univer­zitetska biblioteka Bosne i Hercegovine = Natio­nal and University Library of Bosnia and Herze­govina, 2006. - 207 str. : ilustr. ; 29 cm. - (Edicija Strucna bibliotecka literatura = Series Library professional literature) COBISS.SI-ID 15110918 30. VODIC kroz visokoškolske biblioteke Bosne i Hercegovine = A guide to academic libraries of Bosnia and Herzegovina / [pripremili, prepared by Zijada Đurdevic Alidžanovic, Ismet Ovcina, Amra Rešidbegovic ; prevodilac, translated by Ida Rešidbegovic]. - Sarajevo : Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine = National and University Library of Bosnia and Herzegovina, 2008. - 256 str. : ilustr. ; 29 cm. ­(Edicija Strucna bibliotecka literatura = Series Library professional literature) COBISS.SI-ID 1937173 31. WEIDEMAN, Melius Website visibility : the theory and practice of improving rankings / Melius Weideman. ­Oxford : Chandos, 2009. - XXI, 222 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Chandos Internet series) COBISS.SI-ID 248448512 32. WISSENSZENTREN - intellektualnye centry : Beispiele deutsch-russischer Bibliothek­skooperation / Wolfgang Ratzek = Intellekt­centry : primery nemško-rossijskogo sotrudnices­tva / Vol´fgang Ratcek ; unter Mitwirkung von, pri sodejstvii Maria Baranova ... [et al.]. - Berlin : Simon Verlag f Bibliothekswissen, 2008. - 179 str. : tabele ; 21 cm COBISS.SI-ID 250517760 33. WORLD guide to library, archive, and infor­mation science associations / edited by Alexandra Meinhold. - 3rd, completely revised ed. - Berlin ; New York : De Gruyter Saur, 2010 (Mlenbach : Strauss). - 486 str. : ilustr. ; 24 cm. -(IFLA publications, ISSN 0344-6891 ; 142-143) COBISS.SI-ID 251702528 OGLASI DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka in italija­nistka z opravljenim strokovnim izpitom iz bibliote­karstva. Med študijem sem vsebinsko in formalno obdelovala gradivo ter opravila tecaj za bodoce udele­žence COBISS iz katalogizacije monografij na oddelku za Posebno knjižnicno gradivo v NUK-u. Med delom v knjižnici Otona Župancica sem se seznanila z uredit­vijo gradiva, ki sem ga sortirala in vstavljala. Imam opravljen izpit za ECDL-start. Od tujih jezikov aktiv-no obvladam italijanšcino, nemšcino in anglešcino. Poleg tega imam opravljen certifikat za aktivno znanje nemšcine, ki je moj materni jezik. Zaposlitev išcem v katerikoli knjižnici, saj mi je knjižnicarsko delo v veli­ko veselje. Dosegljiva sem na telefonski številki 031 581 366. DELO IŠCE Urška Vimer-Kovacek Malejeva ul. 6, Ljubljana GSM:041/384 220 El-naslov: urska.vimer@gmail.com Rojstni podatki: 21.06.1966 v Ljubljani, slovenska držav­ljanka Izobrazba: Univerzitetna diplomirana bibliotekarka Strokovna znanja: opravljen strokovni izpit za naziv bibli- Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odlocitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu posla-ti jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdaja­telj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri porocilih s strokovnih posvetovanj in drugih srecanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka nave-deni naslov posvetovanja oziroma srecanja ter kraj in datum dogodka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Ce je avtorjev vec, naj sami dolocijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena otekar; licenca – dovoljenje za katalogizacijo monografskih publikacij v sistemu COBISS.SI Sedanje usposabljanje: V letu 2010 se udeležujem tecajev v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (NUK) in na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) za strokovno obdelavo (katalogizacijo) sestavnih delov – clan-kov, kontinuiranih virov (serijskih publikacij), za izdelavo bibliografij raziskovalcev, prevzemanje bibliografskih zapi­sov iz tujih bibliografskih baz ter za redakcijo bibliografskih zapisov. Zaposlitveni cilji: delo na podrocju strokovne obdelave monografskih publikacij, sestavnih delov, kontinuiranih virov in za izdelavo bibliografij v nacionalni knjižnici ali v visokošolskih, specialnih in splošnih knjižnicah. Oblike želenega delovnega razmerja: delo za nedolocen cas, delo za dolocen cas ali delo po podjemni pogodbi. Delovne izkušnje: februar, marec 2010 – usposabljanje na delovnem mestu v NUK-u: katalogizacija, redakcija biblio­grafskih zapisov, inventura, oblikovanje bibliografskih zapisov za elektronske knjige); september – december 2009 – priprava, kreiranje in kontrola bibliografskih zapisov dok­torskih disertacij Univerze v Ljubljani (1919-1967) zaradi priprave na predstavitev v DLib (projekt NUK in Univerze v Ljubljani). April-avgust 2009 – delo v knjižnici OŠ Dob. Skupaj 7,5 let delovne dobe v knjižnicah razlicnih tipov. Znanja: Tuji jeziki: angleški jezik – aktivno, hrvaški jezik – aktivno, francoski jezik – pasivno, latinski jezik – pasivno ; *zmožnost branja besedil v srbski, makedonski in ruski cir. pisavi. Racunalniška znanja: COBISS –licenca za katalogizacijo monografskih publikacij, Word for Windows, Internet in elektronska pošta, osnove Excella. Sposobnosti in znacaj: delavnost, samostojnost, vztraj­ nost, uravnovešen znacaj. NAVODILA AVTORJEM avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakul­tete, ce je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri vecjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahteva­ne podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vkljucno s presledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Ce avtor slik ne vkljuci v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno oznaceno, katera slika sodi na doloceno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portre­tni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z zacetno navedbo "Od leve proti desni:… ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižni-carskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtor­ji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižnicarskih novic. Pošiljanje prispevkov Prosimo, da clanke in prispevke pošljete ured­ništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informa­cijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!