Leto VIII, st. 204 Ljubljana, sreda 31. avgusta 1927 Cena 2 Din c l«h»i» ob 4. sjotraj. sas Stane mesečno Din «5-—, za inozemstvo Din «o*— neobvezna Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. 307« in 2804, ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništve: Ljubljana, Prešernova ulica it. s«- — Telefon St. »036. i□ senilni oddelek; Ljubljana, PrcSei-nova ulica St 4. — Telefon S t. 149* Podrntnid: Maribor, Aleksandrova It. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-lana št. 11.841 - Praha čialo 7&180. Wlen,Nr. 105.141 Ljubljana, 30. avgusta. Glavni odbor NRS je danes končal svojo pomembno sejo, katere rezultati so brez dvoma velikega pomena za nadaljni razvoj politične situacije. Sklepi glavnega odbora še niso objavljeni ter so predloženi prvemu podpredsedniku in starešini stranke g. Stanoje-viču, ki se nahaja bolan v Vrnjački banji v odobritev, a baš to se smatra kot dokaz, da so sklepi glavnega odbora ostrejši nego se je prvotno nameravalo. S tem večjo radovednostjo pričakuje javnost oficijelnega sporočila, ki bo v formi več ali manj odločno potrtlilo, ker ve ves svet, da je radi-kalska stranka nezaceljivo razklana. Dosedaj je šla taktika obeh podpredsednikov Stanojeviča in Trifkoviča za tem, da med tremi glavnimi grupami, pašičevci, centrumaši in vukičevičevci ne podere poslednjih mostov. Navdajala jih je nada, da se bodo vsaj oni, ki preživijo vesoljni potop volitev, zopet slo-žili. Koristi od tega je imel g. Vukičevič, katerega liste so se vsaj formalno mogle nazivati radikalske in ki je s policijskim aparatom v rokah krepko bil na poslu, da si zasigura za dobo po volitvah čim ugodnejšo pozicijo, na ttroške oficijelne stranke. Ta lažniva situacija se je sedaj zrušila. Po statutu pristojno glavno vodstvo NRS je Vukičevičevo delovanje odločno obsodilo, se ogradilo od njega, s tem ga proglasilo za škodljivca stranke, njegove glavne kandidatske liste pa postavilo izven stranke. Disciplina stranke je torej službeno angažirana proti naporom g. Vukičeviča. Glavni odbor NRS se zanaša na to disciplino. Res je zlasti v starih grani-cah naše države ta čut bil pri radikalih vedno močno razvit. Radikali so se zavedali, da brez discipline bi propadlo že zdavnaj vse. Preko strašnih napak in nezmožnosti, ki jih je pokazovala NRS zadnja leta, ji je pomagala tako rekoč rodbinska zagrizenost srbijan-skih radikalov. Glavni odbor računa na to, da bo službeni poziv našel vendarle Se odmeva v srcih starih radikalskih volilcev v šumadiji in da bo težko udaril vladinovce. Pa tudi brez obzira na to posledico je sedaj prt med Vukičevičem in pravo radikalno stranko definitivno pretrgan. G. Vukičevič s svojim zaveznikom gospodom Korošcem bo sicer trdil, da so pri njem «pročiščeni» radikali, a kdo naj mu verjame, ko ima v svojem taboru polovico korupcijonašev, vse skupaj pa more pred narod le pod zaščito bajonetov. Ljudstvo ve, da je staro radi-kalstvo tam, kjer sta gg. Aca Stanoje-vič in Marko Trifkovič. G. Vukičeviča in drugove se mora v stvari smatrati za disidente. Pa tudi v vrste onih kandidatov, ki uživajo podporo vlade, bo najnovejši energični akt Glavnega odbora NRS globoko posegel. Pričakuje se, da se ne bodo solidarizirali v vlado, ampak da bodo veseli in zadovoljni, da jih Glavni odbor ne odvrne in da smejo ostati pri stranki. Rezultat vsega tega je, da je Vukičevič s svojim ožjim štabom naenkrat osamljen. Prej je govoril o stranki s 142 -mandati, ki bo v bodoči skupščini vendar še najjačja in pod njegovim vodstvom «pročiščena», zdaj pa izgleda precej «pročiščen» in zredčen on sam' in njegova grupa se pojavlja v pravem številu. Opravičeno se torej smatra, da je danes nastopila čisto nova situacija. Pripravljala se je sicer dolgo, tako dolgo, da se je vanjo že dvomilo in je zdaj iznenadila. Ne more se prihraniti naši SLS konstatacije, da se je z blejskim paktom silno prenaglila, ko se je vezala z najslabejšim krilom NRS, s tem pa si porušila mostove do ostalih radikalov in demokratov. To je še spe-cijalen osebni polom g. Korošca. Dogodki v NRS odpirajo za dobo po 11. septembru nove perspektive in utrjujejo prepričanje, da bo računati po volitvah s popolnoma novimi kombinacijami Kako vlogo bo v njih igrala SDS in cela demokracija, zavisi predvsem od števila poslancev, ki jih volitve privedejo v novo skupščino. Naša parola je tedaj za ostalih 12 dni do volitev: delati in delati, da se pojači naša delegacija v Beogradu. Številka je najboljši diplomat. Idealne upravne razmere Veliki župan v borbi z ministrom. Osijek, 30. avgu>ta. n. Spor med tukaj« šnjimi radikali in davidovičevci se vedno bolj poostruie. Vse odredbe velikega župa« na so brezpomembne, ker jih notranje mi« nistrstvo takoj nato zopet razveljavi. Tako je veliki župan Frančič pred par dnevi radi delanezmožnoeti razpustil občinski odbor v Retfali pri Osijeku in oostavil komisarja. Takoj naslednji dan pa je ministrstvo no« tranjih zadev odlok o razpustu razveljavilo in zopet vzpostavilo radikalski občinski odbor. Veliki župan je danes izjavil, da bo s silo preprečil nadaljno uradovanje seda« njega župana, zoper katerega je vložena ovadba pri državnem pravdništvu. Pred objavo prokiamacije NRS Prvotni načrt še poostren? — «Odločilna borba se je pričela.» Vznemirjenje med vladnimi radikali, — Pomembna konferenca gg. Davidoviča, Jovanoviča, Pribičeviča in Trifkoviča Pozno zvečer jc bil nocoj izdan komunike, ki sporoča, da je volilni proglas radikalne stranke defiraitvejo odobren in da ga je gla^oi tajnik dr. Ivkovič odnesel g. Stanojeviču v Vrnjačko banjo v podpis. Član glavnega odbora Jankovič je nocoj izjavil novinarjem: »Sedaj je situacija čista in odločilna borba se je pričela. O razcepu stranke ni govora. Mi enostavno izločimo, kar ne velja.« Veliko pozornost je vzbudil nocoj sestanek Marka Trifkoviča, Ljube Davidoviča, Svetozarja Pribičeviča in Joče Jovanoviča. Udeleženci sestanka so odklonili o namenu svoje konference vsako izjavo. Zattuje se, da ta konferenca ni bila prva. V kolikor se je moglo dognati, so omenjeni politični šefi razpravljali o političnem položaju pred volitvami ter o situaciji v novi Narodni skupščini. Domneva se. da je pri tej prilikj g. Trifkovič Informiral svoje kolege o položaju v radikalske stranki in o sklepih glavnega odbora. Dogodki v glavnem odboru NRS so očividno g. Vukičeviča in njegove prijatelje znatno vznemirili. Čez dan so se vršila v min. predsedništvu ope-tovana posvetovanja o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se posledice sklepov glavnega odbora omilijo. G. Vukičevič bi imel danes zopet odpotovati na daljšo agitacijsko turnejo, a je-svoj odhod odgodil in se zatrjuje, da ne bo več zapustil Beograda. Tudi to se smatra kot znak resnega položaja, v katerem se min. predsednik nahaja. Beograd, 30. avgusta p. Glavni odbor radikalske stranke je danes nadaljeval svoje delo. Na obče začudenje pa proglas, ki je bil že snoči redigi-ran, danes še ni bil objavljen, kakor tudi še niso bili objavljeni sklepi glede odklonitve Vukičevičevih list, akorav-no se ve, da so bile te liste po večini proglašene za strankarsko neveljavne. Vladinovci zatrjujejo, da so se v zadnjem trenutku pojavila v glavnem odboru nesoglasja glede forme, v kateri se naj izvrši prelom z g. Vukičevičem. Ostrejša struja zastopa mišljenje, da se mora Vukičeviča slovesno izključiti iz stranke ter to v proglasu tudi objaviti, zmernejša struja z g. Markom Trifkovičem zopet da je mnenja, da je dejanska izločitev g. Vukičeviča iz radikalne stranke izvršena itak s tem, da se njegove glavne liste ne priznajo ln da se v proglasu obtoži njegova vlada ter oficijelno odkloni :aka odgovornost stranke za ^'ovraje g. Vukičeviča. Šlo bi torej , .. r: inf;. maciji za razliko v taktiki. >* • Iz drugega vi. zatrjuje, da temu ni tako^ r'*">ilas je definitivno redigiran. a objavi, on ni, ker je bil poslan g. Star, »ievicu v končno odobritev in podpis. Res je sicer, dla je g. Stanojevič v svojem včerajšnjem pismu glavnemu odboru že vnaprej izjavil svojo solidarnost z njegovim! sklepi, toda zdi se, da so ti sklepi sedaj ostrejši, nego so bili prvotno nameravani in menda tudi dogovorjeni, ter se je zato smatralo potrebno jih predložiti Acj Stanojeviču. -SS3- Prihod ameriških letalcev v Beograd Beograd, 30. avgusta, n. Danes dopoldne ob 11.10 sta dospela na zemunsko letališče ameriška letalca Broock in Schlee, ki se na« hajata na poletu okoli sveta. Njun prihod je bil prvotno najavljen za 9. uro dopoldne, vendar pa sta se letalca radi slabega vre« mena v alpskih pokrajinah zamudila. Na zemunskem letališču se je zbrala že v zgod« njih dopoldanskih urah velika množica Beograjčanov, ki so nestrpno pričakovali prihoda Američanov. Ker pa ni bilo znano, kdaj bosta dospela, se je množica začela polagoma razhajati, tako da je bilo ob nju« nem pristanku na letališču komaj par sto ljudi, ki pa so letalce navdušeno pozdrava ljali. Po kratkem odmoru sta se America« na v spremstvu ameriškega poslanika odpe, Ijala v Beograd in si ogledala mesto, nato pa se je vršila v ameriškem poslaništvu njima na čast prirejena čajanka. Zvečer sta se oba ameriška letalca udeležila banketa, ki ga je priredil vojni minister general Ha« džič na čast jugoslovenskim, češkoslova« škim in poljskim letalcem, ki so se udele« žili letalskega mitinga Male antante. Prvot« no sta nameravala nadaljevati svoj polet v Carigrad že danes popoldne, vendar pa sta start zaradi slabega vremen odgodila na jutri zjutraj. (Glej tudi poročilo na 3. str.) Zunanji minister pride na Bled Beograd, 30. avgusta, r. Jutri odpotuje zunanji minister dr. Voja Marinkovič na Bled, kjer bo sprejet od kralja v avdijenci. Z Bleda se odpelje dr. Marinkovič direkt« no v Ženevo na zasedanje Društva naro= dov. Z zunanjim ministrom potuje šef do« pisnega urada ministrstva za zunanje zade* ve g. Hadžidjordjevič. Ostala delegacija odpotuje iz Beograda šele 2. septembra. Diplomati pri zunanjem ministru Beograd, 30. avgusta, n. Danes dopoldne sta posetila zunanjega ministra dr. Marin« kovica romunski poslanik Emandi in če« škoslovaški poslanik Šeba. Razgovori so se tikali vprašanj, ki pridejo v razpravo na konferenci ministrov Male antante pred zasedanjem Društva narodov. Opoldne je posetil zunanjega ministra tudi angleški po« slanik g. Kenard. Nova stranka v Bosni Travnik, 30. avgusta, n. Ustanovitelj no« ve Hrvatske narodne stranke za Bosno in Hercegovino prof. Stepan Jankovič je da« nes izjavil vašemu dopisniku, da je njegova stranka v bistvu le obnova svoječasne te« žaske stranke, ki se je primerno prilago« (lila novim razmeram. Deviza njegove stran ke je Bosna Bosancem, Hercegovina Her« oegovcem. Njegova akcija se omejuje za enkrat le na travniški srez, po volitvah pa bo razširil delovanje stranke na vso Bosno in Hercegovino. Občinske volitve v Vojvodini Beograd, 30. avgusta, n. Prihodnja števil« ka »Službenih novin» bo objavila naredbo notranjega ministrstva o razpisu občinskih volitev v Vojvodini, ki se bodo vršile sre« di decembra. Obsojeni radičevci Zagreb, 30. avgusta, n. Danes je okrajno sodišče obsodilo več radičevcev na 14dnev« ni zapor radi teroriziranja pristašev drugih strank zlasti v zagrebški okolici Direktni pomorski promet med našo državo in Južno Ameriko London, 30. avgusta, o. Po dolgotrajnih pogajanjih med zastopniki pomorsko - prometne družbe Cunard Line in predstavniki pomorsko - prometnih družb v Jugoslaviji je bil dosežen sporazum glede uvedbe direktnih pomorsko - prometnih zvez med ju-goslovenskimi pristanišči v Dalmaciji in Južno Ameriko. V to svrho bo ustanovila Cunard Line novo družbo, h kateri bosta pristopila tudi je izšel članek, katerega priobčuje istočasno 70 ameriških in kanadskih časopisov. V članku napada Rothermere češkoslovaško vlado, ki noče dovoliti plebiscita za madžarsko manjšino na Češkoslovaškem. Košice, 30. avgusta, d. Tu se je vršilo veliko manifestacijsko zborovanje vseh kulturnih in političnih organizacij. Zborovanja se je udeležilo več tisoč ljudi. Vsi govorniki so ostro protestirali in obsojali akcijo lorda Rothermerea. Govorili so tajnik slovaškega narod, sveta Granatier, tajnik slovaškega šolskega društva prof. Klačko in zastopnik češkoslovaških narodnih socijalistov in legi-jonarjev dr. Markovič. Vsi govorniki so opozarjali, da hoče Madžarska s takimi akcijami zanesti zmedo med narodne manjšine in povzročiti notranje nemire. Naglašali so, da za nobeno ceno ne bodo dopustili revizije trianonske mirovne pogodbe ter da bodo Slovaki skupno s Čehi branili meje svoje domovine. Dr. Markovič je zlasti povdarjal, da so Čehi in Slovaki vedno pripravljeni bra niti integriteto češkoslovaške republike in nedotakljivost državnih meja. Akcija lorda Rothermerea je imela to dobro stran, da je vsemu svetu pokazala, da so Čehi in Slovaki v obrambi domovine kljub svojim notranjim sporom složni in da se motijo vsi oni, ki kujejo načrte na račun notranjih sporov. Na zborovanju je bila 9prejeta resolucija, ki protestira proti poskusu lorda Ro. thermerea, ki 6 svojo akcijo ograža mir in konsolidacijo v srednji Evropi. Budimpešta, 30. avgusta, d. objavlja razgovor s sinom lorda Rothermerea Edmundom Harmsworthom, ki med drugim naglaša, da je Angležem vseeno, ali je Madžarska kraljevina ali pa republika. Edioo komplikcijo bi lahko tvorilo vprašanje osebnosti. Angleži so prpti Habsburžanom, ker bi to značilo začetek njihove restavracije. Proti Otonu Habsburgu je vsa Antanta in tudi v*6e nasledstvene države, ki bi smatrale njegov povratek za casus beli i Madžari se morajo zato odpovedati vsaki habsburški aspiraciji, če nočejo zaigrati simpatije Anglije. Na Angleškem se ne smatra za nemogoče, da bi zasedel madžarski prestol kak angleški princ, n. pr. princ Connaught. Razume pa se, da bi bilo angleški javnosti ljubše, če bi zasedel madžarski prestol re-prezentant kake stare madžarske aristokracije. Kandidatura kakega nemškega princa ali celo Hohenzollerncev je popolnoma izključena in bi naletela na najostrejši odpor v Angliji. Na opombo urednika, kakšno šta-lišče bi zavzela Anglija, ako bi skušala Madžarska z oboroženo silo izvesti svoje načrte. je sir Harmsworth izjavil, da si bo pač Madžarska prej dobro premislila, pred-?n 6e bo spuščala v kake vojne avanture. Današnja generacija ima dovolj krvoprelitja in bodoča vojna je stvar bodoče generacije. Budimpešta, 30. avgusta, d. dJjszagr, objavlja razgovor z voditeljem slovaške ljudske stranke patrom Hlinko. Glede vstopa ljudske stranke v vlado je Hlinka naglasil, da to ni akt trenotne konjunkture, marveč dobro premišljena stvar, ki je tudi že rotila svoje uspehe. Glede akcije lorda Rothermerea je povdaril, da so Slovaki proti vsaki spremembi državnih meja. Edina Slovaka, ki jima je morda Rothermerova akcija po godu, sta Jehlička in Unger. Kolikor nastopajo Slovaki proti Čehom, je to popolnoma notranja zadeva, ki ni naperjena proti češkoslovaški republiki, marveč le proti češki hegemoniji. Kar se mene osebno tiče, je naglasil Hlinka, nočem pod nobenim pogojem postati škof, ker bi bil le političen škof. škofje pa naj bi ne politizirali. Jaz sem politik in hočem tudi ostati. Že parkrat mi je bilo ponudeno mesto škofa, kar ]>a sem vedno dosledno odklanjal. Sklepi mednarodne konference tiska Ženeva, 30. avgusta, d. Mednarodna kon« ferenca tiska se je pred zaključkom zase« danja bavila z raznimi novinarskimi vpra« šanjL Sprejet je bil predlog, naj se izdajo vsem novinarjem posebne legitimacije, ki naj jim olajšajo delovanje izven svoje pri« stojne države. Ta legitimacija pa se ne bi smela izrabljati v politične namene. Nada« Ije je bil sprejet sklep, naj se pri izgonu novinarjev dotična vlada pred izdajo iz« gonskega povelja vselej obrne na medna« rodni novinarski odbor, pri katerem mora imeti prizadeti novinar priliko zagovora. Obširno se je bavila konferenca tudi z vprašanjem cenzure. Sprejeta je bila dalj« ša resolucija, ki se zavzema za olajšanje in» odpravo cenzure sploh. Konferenca je izrazila mnenje, da tvori cenzura oviro normalne mednarodne izmenjave mnenja, in vsled tega ovira zbliževanje med naro« di, ne glede na to, da ne more preprečiti razširjevanja tendencioznih in napačnih vesti. Kjer pa cenzura kljub temu oostoja, naj bi se vršila z vso obzirnostjo in po strokovnjakih. Vprašanje obveznosti pri« občevanja popravkov je bilo odgodeno do prihodnjega zasedanja. Poostritev afere generala Gajde Popoldne ob 13. so policijski organi po« zvali bivšega generala Gajdo, ki je bil baš v restavraciji nekega parnega kopališča, naj odide k ponovnemu zaslišanju na policij« sko predsedstvo. Gajda se je pozivu od« zval. Gajdovo stanovanje je zopet pod po« IicijsJcim nadzorstvom. Praga, 30. avgusta, s. »Narodni Listv® poročajo, da je bil upokojeni general Ši« bis zaslišan v pokojninskem oddelku car« nizijske komande. Sibis se je pred kratkim udeležil fašističnega zborovanja v MI. Bo« leslavi skupno z generalom Gajdo in gene« ralom Konopasekom. List izjavlja, da mu ni znano, ali je to zaslišanje v zvezi s tem dogodkom ali z znano afero v S&zavi Demisija lorda Cecila sprejeta London, 30. avgusta, (lo.-d.) Davi se Je odpeljal zunanji minister Chamberlain v Ženevo. Spremlja ga earl of Onslow, sir Edvard Hilton in sir Cecil Hurst. Denjisija lorda Cecila je bila sprejeta. V svojem odgovoru obžaluje ministrski predsednik Baldwin Cecilovo demisijo, naglaša pa, da lord Cecil pretirava diference, ki vladajo v angleškem kabinetu. London, 30. avgusta, (lo.) Današnje piše, da je izstop tako značajnega moža kot je Cecil iz angleške vlade, treba obžalovati, da pa bo angleška vlada kljub temu nadaljevala svoje delo v Društvu narodov in varovala življenjske interese angleške države. — pravi, da se vlada ni zavzemala tako za mirovno stvar, kot se bi morala. Vendar je treba videti, ako so bile angleške instrukcije proti interesom Anglije ali pa svetovnega miru. Nujno je, da je stavil Cecil predloge, katere so smatrali drugi za škodljive angleški državi. Angleško-ruski odnošaji London, 30. avgusta, d. Ministrski pred« sednik Baldwin je v svojem nedeljskem govoru v Douglas Castle naglasil, da je Anglija vsak čas pripravljena obnoviti tr« govinske odnošaje z Rusijo. Izgon sovjet« ske trgovinske komisije ne smatra za ne« premostljivo oviro in angleški trgovci lah« ko slej ko prej svobodno opravljajo svoje posle z Rusijo. V trenutku, ko bo ruska vlada opustila svoje sovražno stališče do Anglije in nudila dovoljne garancije, da njeni zastopniki ne bodo vršili v Angliji komunistične propagande, bo Anglija rade« volje tudi oficijelno pristak na ubw*o odnošajev. SLS v defenzivi Strašna gomila dokazov, da so vsi davčni poviški od 1. 1920 stvorjeni s sodelovanjem SLS, je klerikalce čisto zbegala. Na vse strani se lovijo za izgovori, se mučijo in dolžijo in stikajo, kje bi našli kako mrvico. da jo vržejo na dr. Žerjava. Demokrate proglašajo v to svrho za »Žeriavove« ministre. Okoli budžeta za 1. 1922, kjer je res, vsaj julija, sodeloval tudi tedanji minister socijalne politike dr. Žerjav, pa ni »Slovencu« nič kaj prijčtno. Da ta budžet ni odpravil od g. Korošca leta 1920 podpisanih silnih bremen (invalidski davek, davek na poslovni promet, povišek hišno razrednega in zemljiškega davka, davek na vojne dobičke, same avetke iz kabineta Protič -Korošec), je za vsakega objektivnega poznavalca tedanjih razmer razumljivo. Katoliški organ pa zamolčuje, da ito dr. Žerjav tedaj dosegel za Slovenijo dvoje olajšav, ki so bile odločilne za vso bodočnost in ki se v svojem velikanskem vplivu poznajo še danes. Prvič je dr. Žerjav dosegel, da so se vzpostavile davčne komisije za obe Instanci pri odmeri dohodarine. Te komisije je bila SLS takoj po prevratu odpravila. Bilo je treba težkega napo- ra in boja, da jih je L 1922 dr. Žerjav v Beogradu zopet tevojeval. Šele od tedaj naprej in šele potom teh komisij se je mogla vršiti borba proti krutim pretiravanjem davčne prakse. Vsak slovenski davkoplačevalec ve: če bi dohodninskih komisij ne bilo, bi bil ostal brez obrambe. Mirno se lahko reče, da je ta dr. Žerjavov uspeh pomenil največjo korist za Slovenijo in da od takrat še noben slovenski poslanec ni v davčnem oziru kaj važnejšega prinesel volilcem. Drugič je dosegel dir. Žerjav, da se je pridobnina zopet kontingentirala. Kaj to pomeni, ve prav tako vsa Javnost. S tem je bil naš obrtnik rešen samovoljnih poviškov pridobnine. Gg. od SLS, ki je s svojimi mnogo-brojnimi »tigri« obetala ljudstvu čudeže, bi svetovali, da o davkih molčijo. En sam slovenski demokrat je za naše davkoplačevalce več storil, nego 20 klerikalcev. Davčni poviški datirajo iz 1. 1920. Pod vsemi je podpisan g. dr. Korošec. Nadaljni poviški (linearna doklada) datirajo iz i. 1923 (vlada Markovega protokola). Vse to so rože za klobukom g. Korošca. Kdo je uvedel davek na ročno delo Za 1. 1925. se je pobiral na podlagi radikalskega proračuna, za 1. 1926. po predpisih radikalskoradičevskega proračuna in leta 1927. po zaslugi kleroradikalskega finančnega zakona Dr. Gosar je ta davek razširil tudi na ljubljanske mestne delavce in delavce v državnih obratih. Včerajšnji »Slovenec« si je zopet dovolil uvodnik, ki bi nanj v normalnih razmerah kulturni človek ne smel reagirati. Ker smo sredi volilne borbe, smo primorani, da vsaj deloma popravimo izkrivljeno resnico, ozreti se v tem uvodniku na vprašanje ročnega davka.AlI ie res dr. Žerjav kriv tega davka? »Slovenec« z dne 2. februarja 1927 je prinesel brez protesta fn korekture naslednji sodni popravek »Ni res, da bi bil jaz uvedel ta davek, niti ni res, da bi ga bil jaz uvedel skupno s Pašičem in Pribičevičem ter tovariši. Nasprotno pa je resnica, da sem uvedbo tega davka preprečil do izstopa SDS iz vlade. Radi člena 54 in 56 (davek na ročno delo) zakona o budžetskih dvanajstinah za april - julij 1925 so namreč v tedanji vladi in njeni skupščinski večini, katerima sem pripadal, nastala nesoglasja, ker je finančni minister te člene predložil Narodni skupščini brez poprejšne diskusije v ministrskem svetu in sem se zlasti protivil razširjenju srbijanskega davka na telesno delo na prečanske kraje. Končno je ostalo pri tem, da se bo mogel uvesti šele s posebnim pravilnikom, o katerem bo vlada kasneje sklepala. Dne 12. maja 1925 je pa generalna direkcija neposrednih davkov sama izdala »navodilo«, ne da bi o njem bil obveščen ministrski svet. Jaz sem zoper ta čin kot minister vložil svoj protest ustmeno in pismeno. V tem protestu sem poleg ostale načelne in izvedbene kritike naglašal, da se ta davek temeljem čl. 56 sploh ne more uvesti, ker ne vsebuje niti predpisov glede postopka, niti glede izvršbe. »Navodilo« od 12. maja 1925 je bilo radi tega protesta umaknjeno. Čim pa je odstopila vlada, v kateri sem sodeloval, je neposredno po podpisu ukaza za imenovanje nove vlade (tkzv. RR) generalna direkcija neposrednih davkov izdala novo »navodilo« za davek na ročno delo, s katerim se uvaja davek s predpisi, za katere v čl. 56 nj imela zakonite podlage. V Ljubljani, 18. februarja 1927. — Dr. G. Žerjav.« Ali zadene torej dr. Žerjava za ta davek odgovornost? »Slovenčeva« objava je zadosten dokaz o nasprotni edini krivdi radikalov. Ta davek pa se razpisuje za vsako leto posebej in mora povodom odobritve finančnega zakona finančni minister dobiti znova pristanek vlade in sklep Narodne skupščine. Če tega ne dobi, davek avtomatično ugasne. Nepobitno ie dejstvo, da so klerikalni mi. nlstri in poslanci letos ta davek znova odobrili in ga predpisali za leto 1927-28. Dr. Žerjav pa je bil leta 1925., ki ie uvedbo ročnega davka d0 svojega izstopa iz vlade preprečil! Razen tega so dr. Gosar in tovariši ta davek še razširili na ročno delavstvo v državnih in samoupravnih podjetjih, torej tudi na ročno delavstvo ljubljanske mestne občine. Kje je tu trohica neistine? Dr. Gosarjev razširjeni davek na ročno delo imenuje v pomanjkanju vsakih argumentov včerajšnji »Slovenec« velikopotezno akcijo v prid delavskemu stanu«! Trboveljski rudarji odgovarjajo SLS Zakaj je SLS podpisala z radikali Markov protokol, da so s tem radikali dobili neomejeno moč in ob stavki leta 1923. poteptali rudarje na tla? Zato, ker klerikalcem za socialne pravice nikdar nič ni bilo, samo da so mogli v kritičnih trenutkih podpirati protisocialnost radikalov. Tudi danes se vežejo z radikali na življenje in smrt — samo zato, da se bodo potem lažje opravičevali, da niso »mogli pri radikalih ničesar doseči.« Rudarji klerikalnega g. Gosarja ne bodo volili, ker isti v času razprave o državnem proračunu ni mislil na deficit bratovskih skladnic, ko je bil edini čas zato. Rudarji g. Gosarja ne bodo volili, ker je uvedel davek na ročno delo za 1. 1927-28, dasi je bil preje radi tega davka ves razburjen. Kje je ostalo njegovo razburjenje, ko je postal minister? To je čudna zago-netka. Celo razširil je ta davek. Rudarji g. Gosarja ne bodo volili radi njegovega usmiljenja z velekapltalisti. Zniža! je TPD doklade in š tem laški srez oškodoval za ogromne milijone, katere naj sedaj plačajo mali davkoplačevalci. Rudarji g. Gosarja ne bodo volili, ker njegovi agitatorji noč in dan denuncirajo nasprotnike in zahtevajo, naj jih družba vrže na cesto. Uredba o obveznem praktičnem stažu za medicince in zdravnike Enoletni do štiriletni staži. Beograd, 31. avgusta p. Ministrstvo prosveto j« v soglasju z ministrstvom za na-Todno zdravstvo izdalo uredbo o obvez, nem praktičnem stažu za medicince in zdravnike. Navzlic protestom od strani zdravnikov ln medicinski stavki proti uki, ojenju odškodnine medlclncem za dobo trajanja staža se začasno ukinja enoletni staž kot praktično zdravniško delo po končanih študijah v smislu 61ena 187. finančnega zakona za 1. 1927/28. Nova uredba ureja nadalje tudi razna druga vprašanja in se nanaša tudi oa zdravnike v državnj in samoupravni službi, »a specijaliste, na upravnike bolnic, aa upravnike higijenskih zavodov in sodne zdravnike. Vprašanje medicinskega staža je rešeno tako, da traja eno leto in da se vrši brez vsake odškodnine. Absohrirani medictnci morajo od tega 6 mesecev posvettti kurativni medicini. O vseh ostalih podrobnostih Rudarji g. Gosarja ne bodo volili, ker je videl »bedo« črnogorskih princev, bede rudarjev pa ni videl. Rudarji g. Gosarja ne bodo volili zato, ker vedo, da ie g. Žerjav rudarjem dal vsaj nekaj pokojnin?, Gosar pa ničesar, dasi je dobil denar za prince. Dr. Žerjav je podpisal zakon o zaščiti delavcev, izvedbo so ovirali klerikalci ter jim je bila »auto-nemija« ljubša kakor socialna zaščita ru-dar lev. Rudarji klerikalcev ne bodo volili, ker govorijo proti kapitalu, delajo pa za kapital. V revirjih je SLS odklenkalo. O tem ne more biti ne vprašanj, ne odgovorov. Zakaj v revirjih ne upate prirediti shodov? In to javnih? Ali radar ni vreden, da bi pred njim na Javnem shodu govoril dr. Korošec. Rudarji Gosarja ne bodo volili, ker nI zahteval ukinitve zakona o zaščiti države, dasi za tak izjemen zakon ne postaja potreba. Kleroradikall tak zakon potrebujejo, da z njim groze vsakomur, kdor pred n}tati ne pade na kolena. Sedaj se ga hočejo po-služiti zopet na Hrvatskem, jutri bi ga privlekli znova v Slovenijo, izgovarjajoč se, da so bili itak proti — takrat, ko so se ga sami bali. medicinskega staža bo ministrstvo izdajo do 15. oktobra še poseben pravilnik. Enoletni brezplačni staž je predpisan tu_ di za one medicince. ki so dosegli diplomo na inozemskih univesrzah. O dokonCa. nem obveznom enoletnem stažu bodo izdajali potrdila dekanati medicinskih fakultet, ia sicer na hrbtno stran zdravniških diplom. Od oblastnih, sreskrh in mestnih zdravnikov, ki se nahajajo v državni ali samoupravni službi, se zahteva nadatjrii enoletni študij iz praktične hjgijeoe, preventivne in socijalne medicine, sanltetske uprave v kakem centralnem higiienskem zavodu ali ustanovi za socijalno medicino. Ta enoletni praktični staž se bo zahteval od vseh aktivnih zdravnikov v državni ali samoupravni službi izpod desetih efektiv. nih let službe. Za šefe bolnic I. In II. vrste je predpisan triletni staž specijalizacije na univerzitetnih klinikah ali v bohrjeah I. II. vrste. O tem treba položiti še poseben izpit pred komisijo ministrstva za narodno zdravje. Za specijaliste higijene, interne medici, ne. kirurgije in ginekologije je predpisan štiriletni staž. Vrh tega je določen še izpit pred komisijo ministrstva narodnega zdrarvja. Izjemo tvorijo unžverzetnl profesorji. kakor tndi stalni docenti ter zdrav, triki, Id so se odlikovali s strokovnimi deli in prejeli primerna priznanja medicinskih fakultet na predlog saaltetskega sveta. Gornje odredbe se ne nanašajo na predstojnike bolnic I. in II. vrste, kakor tudi na že priznane zdravnike specijaliste. Za upravnika ali šefa odelenja centralnih hi_ gijenskih zavodov in higijenskih ustanov prve vrste je lahko imenovan le zdravnik s štiriletnim stažom v takih zavodih ter s položajnim praktičnim izpitom pred komisijo ministrstva narodnega zdravja. Izvze. ti so zdravniki na takih položajih z najmanj štiriletno dovršeno službo. Praktični staž na zavodih za sodno medicino mora. io prestati tufi medlcinci, ki se pripravljajo za sodne specijaliste. S to uredbo se menjajo razne določbe -že veljavnih zdravstvenih zakonov. Ured. ba, ki je bila podpisana 17. avgusta, bo stopila v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah«. Določbe nove uredbe o medicinskem stažu so izzvale hud odpor v zdravniških krogih'. Zdravniki ugovarjajo v glavnem, da nasprotuje ta uredba zakonu, ker je bila sprejeta na podlagi člena 187. finanč. nega zakona z 1. 1927/28, ki daje polno moč samo za rešitev vprašanja medicinskega staža, ne pa za ureditev položajev zdravnikov in doktorjev, ki se nahajajo v državni službi. Na razdobju slovenske politike (Misli in opazovanja nevtralca.) XIV. Krščansko socijalstvo je. kakor vidimo, gospodujoča klerikalna reakcija v Slovenski ljudski stranki sebi popolnoma podijarmila in zasužnila, tako da Krekova organizacija .ki je tvorila zdravo podlago za socijalno regeneracijo SLS in imela najboljše izglede za bodočnost, danes samo še nekako vegetira in nikakor ne more priti do razmaha, dasj so zunanje okolnostl zanjo oz. za krščansko - socijalno idejo danes veliko ugodnejše kot so pa bile za Krekove dobe. Kaka usoda čaka krščansko-socijalno organizacijo, to je bilo seveda ob Krekovi smrti za vsakega jasno. Na Krekovem pogrebu je baje vzdihnil eden njegovih učencev: »Zdaj pokopavajo slovenski krščanski socijalizem.« Mož je pač občutil, kar so občutili vsi. Edino mož individualnosti in avtoritete enega Kreka je nasproti klerikali-zmu, ki je na Slovenskem hujši in re-akcijonarnejši kot povsod drugje, zamo-gel zmagovito uveljaviti socijalno idejo in načela. Da ni več Kreka, to je danes nesreča krščansko - socijalnega tabora v SLS. Je sicer tam dosti zelo sposobnih in tudi politično brihtnih glav. vsekakor brihtnejših, kot pa jih je imel doslej pokazati Koroščev klub, — ampak prvič klerikalna kamarila že budno skrbi za to. da ti ljudje ne pridejo do nobene nevarne vloge, drugič pa današnjim voditeljem krščanskih socijalcev manjka vsem skupaj enega, to je: poguma. To so vse jako skromni, pohlevni in boječi ljudje. Nimajo odločnosti in korajže, da bi iz položaja, v katerem se po silj nahajajo .izvajali potrebne kon sekvence in se otresli spon, v katere so ukovani. Eno je gotovo: ko bi danes 5e živel dr. Krek, ne bi SLS taka kot Je, danes več obstojala, vsaj ne v tej strukturi. Krek bi bil gotovo prvj izprevidel, da SLS na stari bazi v novi državi ne bo mogla nikoli priti do prave veljave in sploh kake odločujoče vloge, pa da jo zato treba postaviti na drugačno pod lago, prilagodeno novim popolnoma iz-premenjenim prilikam, pred vsem pa ji mesto regijonalnega dati kakšen obče-državni značaj. Sicer se je predlanskim, torej čez sedem let, začelo o potrebi kake take preorijentacije SLS nekaj svetlikati tudi dr. Korošcu, pa se je poizkušal s pokrenitvijo nekake Jugoslov. katoliške stranke. Popolnoma zgrešena ideja seveda, na kakršno je moglo priti samo politično šušmarstvo. Krek, ki je bil dalekoviden politik in poleg tega še. kakor znano, prepričan centralist in unitarist, on bi bil brez dvoma skonštruiral kako unitarno ju. goslovensko stranko; ali iz SLS ali pa poleg nje .Morda bi bili socijalista Kreka socijalnopolitični vidiki napotili do pokrenitve kake agrarno-socijalne formacije iz naročja SLS ven, najmanj pa bi bil napravil to, da bi bil izročil svojo organizacijo iz SLS. to je: osnoval samostojno krščansko - socijalno stranko, sposobno, da se razmahne po vsej državi. To je imel glede na kmeta gotovo tudi dir. Žerjav pred očmi. ko Je dal pobudo za pokrenitev samostojne kmečke stranke, te najzdravejše politične tvorbe, kar se jih Je po vojni porajalo na Slovenskem, ki Je zato tudi tako," v prvem zamahu tako zmagovito prodrla in ki bi danes gotovo že zavzemala dominanten položaj, da nI prišla v roke slabim voditeljem. Torej, da bi bil en Krek zorganiziral krščansko - .socijalni pokret po celi Jugoslaviji, o tem skoro ne more biti dvoma. In o tem naj bi danes malo razmišljali tudi Krekovi nasledniki. Povojni socljalni razvoj je bil ravno krščanskemu socijalstvu zelo ugoden, kakor vidimo to po drugih deželah, v naši državi sled zloma ekstremističnega sociialstva oa celo, a vendar je kr ščansko sociialstvo pri nas v takem nazadovanju. Zakai? Temu je kriva nai več klerikalna firma. Pod klerikalno firmo ood firmo SUS nima krščansko socijal.«tvo v današ^ii'-' ča.^h nobenih šans, niti na Slovenskem, kaj še-le da bj moglo pronikaiti med delavstvo tudi drugje po državi. Delavec ni tenet. Naš kmet stoji po-itično še vedno pod vplivom duhovščine, delavec Je po naravi svojega položaja bolj svoboden, zato tudi bolj samostojen. Delavec noče biti klerikalen. Zato ga krščansko socijalstvo v klerikalnih rokah že samo na sebi bolj odbija kot pa privlači, ne glede na to, da klerikalna politika vseh teh devet let za delavca tudi nič dobrega rodila ni. Vsega tega se seveda današnji Krekovi borci tudj sami prav dobro zavedajo in si pač želijo ven iz klerikalnega podložništva, a se čutijo preslabotne, da bi se postavili na lastne noge. Zato so se doslej tudi vedno izogibali kakega otvorjenega konflikta s klerikalno kliko v SLS, boječ se. da ne bi v tem boju podlegli. To pa je po naši sodbi zmota. Odvisnost vedno slabi, samostojnost pa krepi. Po naši sodbi bi krščanski socijalci v istem momentu, čim bi se osamosvojili, na moči veliko pridobili. Ker je jasno, da bi krščansko socijalstvo, čim ne bi več ležal na njem odij klerikaliz-ma, imelo neprimerno več privlačnosti v ljudstvu. To bi bili krščanski socijalci. čim so uvideli, da njihovi stvari pod sedanjo klerikalno reakcijo ni obstanka, morali že zdavnaj narediti, pa bi danes predstavljali faktor, ki bi soodločeval o politiki in usodi SLS, — ampak manjka krepkega, energičnega voditelja, ki bi to izpeljal, to je nesreča Krekovega tabora. Ko bi na primer pri sedanjih volitvah krščanski socijalci nastopili z lastnimi listami, je pri današnjem razpoloženju volilstva oziroma splošnem nezadovoljstvu, ki se je nakopičilo proti SLS, več kot gotovo, da bi iztrgali klerikalnim režimovcem vsaj tretjino mandatov; ker nj dvoma, da bi samostojne krščanske socijalne liste imele več privlačnosti ne samo med delavstvom, ampak tudi med pro-svetnejšim kmečkim volilstvom. v inteligenčnih krogih pa celo. Tako pa —, kaj naj danes delavca pritegne na klerikalne liste SLS? Kake blagodati mu je prinesla klerikalna politika, za kakšne dobrote naj ji bo hvaležen, kaj mu je doslej dala, kaj priborila? Kai ima delavec od tega, da je bil dr. Gosar socijalni minister? Nekdaj je imelo Gosarievo ime med delavstvom nekaj privlačnosti, danes mu zamerjajo celo njegovi ožji somišljeniki, da je sprejel socijalni portfelj oziroma da ga ni takoj odložil, ko je videl, da mu je v danih okolnostih onemogočeno kako efektivno socijalno politično delo in je bil pod diktatom kle-ro-radikalskega sporazuma celo prisiljen na ukrepe, ki pomenijo demonta-žo socijalnega skrbstva in udarec za delavstvo. Ko bi bil dr. Gosar takrat s protestom izstopil iz Uzunovičevega kabineta, to bi bilo njegovo ime naredilo popularno med delavstvom. Ampak je seveda popolnoma razumljivo, zakaj dr. Gosar tega ni storil; ravno tako popolnoma razumljivo pa je tudi, da delavec danes ni več voljan s svojimi kroglicami pomagati SLS, da bj svojo politiko, od katere delavec doslej ni prav nič dobrega užil, še nadalje prakticira-la. Ni postavila SLS kandidatnih list z novimi možmi, ki bi delavcu dajali Jamstvo. da bodo njegovi interesi v bodoče bolje zastopani, naj se torej SLS tudj ne čudi. če bo v njene skrinjice 11. septembra redko padla kaka kroglica iz delavske roke. Zakaj, ne glede na vse drugo, je izprevidel delavec, ki je krščansko-soci-jalnega mišljenja, slednjič tudi to. da če podpira SLS takšno, kot je danes, ne podpira s tem krščanskega socija!-stva, ampak samo klerikalstvo, in da s tem pomaga le temu klerikalstvu še nadalje tlačiti in zatirati krščansko socijalstvo. Ali — kakor je to dovtipno povedal neki krščanski socijalec: Vor lili bomo nepostavljeno krščansko-socijalno listo SLS s tem, da ne bomo volili postavljene klerikalne liste SLS. PolitičnHrcležke Dr. Ravnik na razvalinah svoje «radikalsko-demokratske» liste V nekem beograjskem listu se maribor« ski dr. Ravnik bridko pritožuje, da je glav. ni odbor Davidovi čeve stranke proglasil njegovo «radikalsko»demokr«tsko» listo za mistifikacijo. Kriva je seveda — SDS, ki je po dT. Ravnikovem mnenju tako vpliv* na, da soodločuje celo pri sklepih Davido* vičeve stranke. O drugih Ravnikovih fin« tastičnih izmišljotinah, ki so izliv bolnega razočaranja, ne bomo razpravljali. Ker pa imenuje dr. Kramerja, češ, da je skušal se sestati z g. Vukičevičem, a ga je ta odbil naj ugotovimo, da je to od konca do kra. ja zlagano. «Vi ste Štelanoviči!» Gospod doktor Etni! Štefanovlč je danes odvetniški kandidat v Mariboru in polno-krven radikal. Včasih je bil še tudi marsikaj drugega, i po poklicu i po političnem prepričanju. Tako se mu ie na primer pred leti sanjalo, da bi mogel postati »voditelj«, za katerega čuti v sebi božji poklic, s pomočjo delavstva. Štulil se je med naše rudarje, se vsiljeval za njihovega voditelja. Ko pa ni postal čez noč minister, jim Je pokazal fige in se naposled zasidra! v ra-dlkalskem pristanu, kjer so do nedavna poganjale najlepše rožice za razne Stefa novice. Če pa hoče človek postati ministr ski predsednik aH vsaj ministtr, je navadno treba, da je najprej poslanec. In tako se je tudi g. Štefanovlč odločil za kandidaturo na mariborski radikalski listi, K mandatu naj bi mu pomagali hvaležni tr boveljski rudarji. V mariborski klerikalni tiskarni so mu natisnili komunističnordeče letake, v katerih slika samega sebe g. Emil Štefanovič kot — odrešenik rudarjev. To bi še ne bilo ničesar tako izrednega, neverjetno in žalostno pa je, kako na teh letakih z znanim naslovom »Vsem, vsem, vsem!« norce brije iz delavstva. Spominja na to, da je sedanji radikalski kandidat nekdaj počastil radarje z vzklikom: »Vi vsi ste Štefanoviči!« In potem govori letak, ki agitira za radikalskega kandidata o borbi in zmagi nad kapitalizmom, o kapitalističnemu vampirju in si dovoljuje ta-ke-le stavke In sedaj je prišel čas, da se on (Štefanovič) bori na čelu z nami proti neizprosnemu kapitalu. Proklet naj bo tisti, ki tega ne vidi. Hočemo kruha, hočemo Štefanoviča!« Tako cinične predrznosti že dolgo nismo videli, kakor je s črkami tiskarne sv. Cirila natisnjena na tem letaku. Dr. Ravniharjeva lista Včeraj je bila pri velikem županu ljubljanske oblasti vložena za občinske volitve v Ljubljani kot četrta kandidatna lista dr. Ravniharjeva lista. Nosilec liste je dr. Ravnihar, na drugem mestu kandidira bivši veliki župan doktor Friderik Lukan, na tretjem pa sobni slikar Anton Malgaj. Na listi je tudi vodovodni instalater g. Jakob Babnik. „Mene, tekel, ufarsin" Ker ne more navesti niti ene zasluge, ki bi si jo bil pridobil dr. Korošec kot ljubljanski poslanec, popisuje sedaj »Slovenec* junaštva dr. Korošca pred cesarjem Karlom. Pravi, da ie dr. Korošec bil tisti Junak, ki je cesarju Karlu »pokazal oni «mene, tekel, ufarsin«, ki ga je nevidna roka, še predno je bila končana svetovna vojna, bila napisala.* Če je bil baš dr. Korošec oni, ki je prvi razodel cesarju Karlu skrivnost, da se pod njim prestol že podira, ne vemo. To prepuščamo kroniki črnožoltega režima. Zanimivejše je, da «Slovenec» nadalje piše, da je «čast in bogastvo čakalo dr. Korošca, ko bi bil ustregel prošnjam cesarja Karla*. Kje je logika? «Mene, tekel, ufarsin* vendar ni več dopuščal niti bogastva, niti časti, ki bi jo mogel podeljevati cesar Karol; saj je še on sam vse izgubil. Isto se je dogodilo tudi g. Šusteršiču, ki je do zadnjega igral na karto cesarja Karla. In dr. Korošec je moral biti « stanoviten » napram cesarju Karlu; kajti če bi krenil tudi on za dr. Šusteršičem, bi se mu bržčas še kaj hujšega pripetilo kot cesarju Karlu in dr. Šusteršiču. Bila je torej prava sreča za osebo dr. Korošca, da je pravočasno videl «mene, tekel, uiarsin», ki ga je v ostalem takrat videl že celi svet. Najbolje je, če o tem molčite S Nikomur nočemo jemati zaslug, ki jih res ima, a priznati se mora, da je javnost šele sedaj iz »Slovenca* izvedela, da je dr. Korošec s svojim junaštvom pred cesarjem Karlom rešil za Jugoslavijo Slovenijo. Ce bo hotel postati v svoji zbirki Split .... Praha »ti Solnce vzhaja ob 5.18, zahaja ob 18.42, luna vzhaja ob 8.10, zahaja ob 20.24. Najvijja temperatur« danes * Ljubltan: 26.2 C, najnižja 10.5 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Na seve:ovzLodueiii robu Alp semintja bolj oblačno, v ostalem posebno na jugu, pretežno jasno. poldne: 1.) poročilo sekcije za cenitev izvoza; 2.) predlaganje resolucij; 3.) zaključi-tev kongresa. = Stanje Narodne banke 22. t. m. (vse v milijonih Din, v oklepajih razlika napram stanju 15. t. m.) Aktiva: kovinska podlaga 493.9 (+ 5.7), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1361 (— 38.4), posojila na menice in vrednostne papirje 1406.7 (+ 31.5); pasiva: obtok bankovcev 552578 (— 37.3), državne terjatve 310 (+ 87.1), razne obveznosti 1371.9 (— 51.1). ~ Komercijalizacija državnih rudnikov. Direkcija' državnih rudnikov je dovršila projekt uredbe o komercijalizaciji državnih rudnikov, ki je bil predložen ministru za šume in rudnike, da ga pregleda, odnosno odjbri. Za izvedbo lcomercijalizacije se namerava zaključili večje posojilo v inozemstvu. = Računski zaključki Kranjske mestne hranilnice za L 1926. Kranjski občinski odbor je na svoji javni seji pretečeni petek odobril računske zaključke in bilanco Kranjske mestne hranilnice za poslovno leto 1926., ki kažejo zadovoljiv razmah domačega zavoda in razveseljiv porast napram letu 1925. Me6tna hranilnica je imela v poslovnem letu 1926. 53.89 milijona Din denarn-v ga prometa, ki je za 7.91 milijona Din večji od onega v letu 1925. Na hranilnih knjižicah je vložilo 4578 strank 9.86 milijona Din, dvignilo pa 3024 strank 7.15 milijona Din. Skupno stanje vlog v tekočem računu in v hranilnih knjižicah je znašata koncem poslovnega leta 25.45 milijona Din, skoro za pet milijonov več nego v letu 1925. Koncem poslovnega leta 1926. je bilo 6.68 milijona hipotečnih posojil s 457 dolžniki. Stanje mobilno naloženega denarja znaša koncem leta 1926. 15.35 milijonov Din. Mestna hranilnica je tekom postavnega leta 1926. odpisala od vrednostnih papirjev, zaostalih obresti avstrijskih predvojnih rent, od avstrijskih vojnih posojil in od vrednosti hranilnične hiše nad 241.000 Din. Veliko poslovnega dobička za leto 1926. bi bila izkazovala bilanca, ako ne bi bita omenjenih odpisov. = Za izvoznike v Turčijo. Konzulat turške republike v Beogradu obvešča Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da mora bili vse blago, ki se izvaža iz Jugoslavije v Tur ■ čijo, opremljeno s spričevalom o izvoru blaga, potrjenim od turškega konzulata v Beogradu. = Švicarska centrala za pospeševanje trgovine na Zagrebškem velesejmu. Pred kratkim se je osnovala v Curihu potom fu-zij institucij Schweizerisches Nachweis-bureau fiir den Bezug und Absatz von Wa-ren v Curihu in Bureau Industriel v Lau-sanni večje podjetje z naslovom: Švicarska centrala za pospeševanje trgovine. Ta institucija, ki je subvencionirana s strani švicarske konfederacije, raznih javnih udni-ženj, središnjih organizacij, trgovine, obrti, kmetijstva in industrije ter končno tudi privatnih podjetij, ima letos na Zagrebškem velesejmu svojo oficijelno informacijsko pisarno, ki ima namen, da z informacijami podpira zbližanje trgovskih krogov Švice s trgovskimi krogi naše kraljevine. = Uvoz v Italijo in tranzit lešnikov v lupinah. Neglede na to, da so bile vesti glede prepovedi uvoza lešnikov v Italijo ponovno demantirane, se čuje s strani neinformiranih še vedno, da je italijansko ministrstvo za narodno gospodarstvo prepovedalo uvoz in tranzit lešnikov v. lupinah. Da se pojasni položaj, obvešča Trgovska in obrtniška zbornica v Trstu vse interesente, da vsebuje zadevni ministrski dekret listo predmetov, katerih uvoz v Italijo in tranzit preko italijanskega teritorija je iz sanitarnih ozirov prepovedan, da pa ta dekret ne vsebuje nikakršne omejitve glede lešnikov v lupinah. = Naraščajoča svetovna produkcija jekla. Kakor je iz do sedaj objavljenih številk o svetovni produkciji jekla sklepati, bo v tekočem letu svetovna produkcija prekoračila 100 milijonov ton napram 86 milijonom tonam v L 1926. S tem bo svetovna produkcija jekla dosegla nov rekord. V prvi polovici tekočega leta je dosegla povprečna mesečna produkcija jekla v Ameriki 4,133.000 ton (v 1. 1926. povprečno 3,927.800 ton, v L 1913. 2,608.400 ton), v Nemčiji 1,294.900 ton (1,012.500 ton, odnosno 1,445.700 ton), v Franciji 658.000 ton (687.900 ton, odnosno 384500 ton) in v Belgiji 305.800 ton (276.8O0 ton, odnosno 109.000). Napram 1 1926. se je produkcija v vseh glavnih produkcijskih deželah znatno dvignila (posebno v Nemčiji), edino v Franciji je za malenkost nazadovala. Napram letu 1913. se je najbolj dvignila produkcija Francije (ki se je skoro podvojila), Belgije in Luksembtirga, dočim produkcija Nemčije ie vedno zaostaja za predvojno produkcijo. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. septembra ponudbe glede dobave železne pločevine, 3500 komadov nalučnikov, borovih plohov in 5000 kilogramov kalcinirane sode. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. septembra ponudbe glede dobave 200 m verig za brodove in raznega železa. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: 19. septembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 350 komadov vijačnih zapenjačev; 20. septembra pa glede dobave dveh kretnic. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornic za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na ogled. 30. avgusta. Na deviznem tržišču je bila danes ItaMja zopet čvrstejša. V Curihu se je opoldne dvignila na 28.21 denar (včeraj 28.09 blago), na ljubljanski devizni borzi pa je bila zaključena po 308.625 (v Zagrebu se je trgovala celo po 309.5). Narodna banka je krila povpraševanje v devizah na Curih in London in deloma v devizah na Dunaj in Berlin. Promet je bil srednjL Na ljubljanski efektni borzi je bila Kranjska industrijska družba čvrstejša; nudila se je po 383. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabem prometu dalje "čvrsta. Kasa se je trgovala po 354, za oktober pa po 359. V zasebnih vrednotah je bil promet zopet minimalen. Dubrovačka je popustila na 365, dočim je bila Šečerana zaključena po 507. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.513 — 13.543 (13.52, 13.53) Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.99 — 8.02 (8.005), Newyork 0 — 56.75, Pariz 223.5—0, Praga 0 — 168.50, Trst 307.625 do 309.625 (308.625). Zagreb. Amsterdam 22.765 — 22.825, Du-na 7.99 — 8.02, Berlin 13.515 — 13545, Budimpešta 9.935 — 9.965, Italija 308.5—310.5, London 275.85 — 276.65, Newyork 56.656 do 56.856, Pariz 222.25 — 22425, Praga 168.1 — 168.9, Curih 1093.5 — 1096.5; ameriški dolarji 56.1625 — 56.3625- Beograd. Pariz 222 — 224 Newyork 56.64 do 56.84, Praga 168.05 — 168.85, Dunaj 7.985 do 8.015, Budimpešta 9.945 — 9.975, Berlin 13.51 — 13.54, Bruselj 7.905 — 7.935, Bukarešta 34.75 — 35.25, Atene 75.25 — 75.75. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.40, London 25.21, Newyork 518.50, Pariz 20.33, Milan 28.19 Praga 15.37, Budimpešta 90.75, Bukarešta' 3.21, Dunaj 73.05. Trst (početni tečaji). Beograd 32.3 — 32.6, Pariz 72 — 72.45, London 89.3 — 89.8, Praga 54.45 — 54.75, Newyork 18.35 — 18.50, Du-na 259 — 260, Curih 354 — 356.5. Dunaj. Beograd 12.4675 — 12.5075, Berlin 168.46 — 168.96, Budimpešta 123.98—124.28, Bukarešta 4.3775 — 48975, London 84.4325 do 34.5325, Milan 38.5050—38.6060, Newyork 708.05 — 710.55, Pariz 27.7550 — 27.8550, Varšava 79.06 — 79.84, Curih 186.62 do 137.02. Efekti. Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 140 — 0, Merkantilna 0 — 90, Pra-štediona 850 — 0, Kreditni zavod 100 — 0, Vevče 135 — 0, Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 0 — 383, Stavbna 56 — 0. šešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote* Investicijsko 86 _ 86.25. Vojna škoda promptna 353.5 do 354, kasa 353.5 — 354 za oktober 358.5 do 359, agrarne 505 — 0; bančne vrednote: Eskomptna 91 — 92, Kreditna Zagreb 91 do 92, Hipo 55 — 56, Juga 91 — 92, Ljubljanska kreditna 140 — 0, Narodna 4875 in <0gg> 437.5 — 440; baška <2, 417.5 do 422.5; baška <6, 387.5 — 392.5; baška <6» 340—345; baška <7» 275 — 280. Dunajska borza za kmetijske produkte (29. t. m.) Cene v Ameriki 90 za malenkost nazadovale, dočim je ostala tendenca na bu-dimpeštanskem terminskem tržišču nespremenjena (za rž je celo čvrstejša). Zadržanje dunajskega tržišča je bilo nesigurno. Promet se je gibal v najožjih mejah, pri čemur se cene niso bistveno spremenile. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40.5, madžarska Tisa (90/83 kg) 44.5 — 45; r ž: marchfeldska 39.25 — 39.75, madžarska 39 do 39.25; ječmen: prima 38 — 40, madžarski 37 — 42; tur šč i ca: 28.5 — 29: o ve s: domači 295 — 80, češkoslovaški 28.5 — 29. Dunajski goveji sejem (29. t m.) Dogon 4448 komadov, od tega 2172 komadov iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so ostale samo cene prvovrstnemu blagu nespremenjene, dočim so ostale cene popustile za 10 do 20 grošev. Za kg žive teie notfrajo: voli I. 1.65 — 1.90 (izjemno 1.95 — 2.10), IL 1.80 do 1.60, III. 0.90 — 1.25; biki 1.05 — 1.50: krave 0.85 — 150; slaba živina 050 — 0.80 Šilinga. Jura j Biankini— osemdesetletnik Dne 1. marca 1862. leta je izšla v Zadru prva številka lista «11 Naziooale periodico, politico e letterario« s hrvatsko prilogo «Narodni list«. Ustanovitelja sta bila dalmatinska politika doktor Miho Klaič in don Mijo Pavlinovlč, prvi urednik pa poznejši profesor zagrebške univerze N. Nodilo. Začetkom 1871. leta je iskal Pavlino-vič novega urednika in se domislil J. Biankinija, ki je bil do tedaj objavil v «Narodnem listu» in v koledarju Matice Dalmatinske nekaj povestic, političnih člankov in pesmi, ki jih je napisal le bolj slučajno kot jezikovne vaje brez politične ali literarne ambicije. Pavli-novič je pozval Biankinija k sebi v Podgoro in mu toliko časa prigovarjal, dokler se ni vdal in izjavil čez mesec dni pripravljenost prevzeti uredništvo. Tako je postal Biankini časnikar in tekom let najpopularnejši politik Dalmacije. Ko je prevzel Biankini uredništvo »Narodnega lista«, mu je bilo 24 let. Rojen je bil 30. avgusta 1847. leta v Starem gradu na Hvaru, obiskoval gimnazijo v Splitu, teologijo v Zadru, postal župnijski pomočnik v rojstnem kraiu ter gojil le eno želio, živeti z materjo, ki jo je iskreno ljubil, in ostati vse svoje življenje v Starem gradu. Saj je celo odklonil ponudbo svojega škofa, ki je hotel poslati mladega duhovnika v višje duhovno izobraževa-lišče Avguštinej na Dunaju. Biankini je prevzel «Narodni list« v slabem financijelnem stanju; naročniki so bili na dolgu, majhna tiskarna je bila zadolžena in le pomoč požrtvovalnih rodoljubov, v prvi vrsti škofa Strossmayerja, je obvarovala list pred propadom. Bila je prva skrb novega urednika, postaviti list na trdna tla. Brigal se je sam za vsako malenkost, prevzel upravo, skrbel za red in varčnost, znal pridobiti nove naročnike, priskrbel tiskarni naročila ter je kmalu dosegel, da se je deficit znižal in čez par let ie izkazal že pribitek. Sam Strossmayer je dal uredniškemu delu Biankinijevemu najlepšo pohvalo leta 1888.: «Bog Vas blagoslovio i sva-kim dobrom obilno nadario. a najpače dao Vam tu svetu milost, da Narodni List nadalje onako uzorno, kao do sada. na ukaz crkvi in domovini uredju-jete. Moj pokojni pobratim Miho Pav-linovič povjerio je to pravo naše narodno glasilo u najbolje ruke . . .« Biankini.iu sta stala ob strani kot so-trudnika in nekak nadzorstveni svet Klaič in Pavlinovič, ki sta še dočakala plodove skupnega dela. Ko sta legla stara borca v grob, je imel Narodni list že moderno tiskarno, narod je bil prebujen in hrvaščina je gospodovala ^v dalmatinski avtonomni upravi. Mlajše delavce je čakalo novo delo: hrvaščini je bilo treba pripraviti pot tudi v po-italijančene in ponemčene c. kr. urade in prišel je čas gospodarskega dela za strahotno zapuščeno Dalmacijo. Treba je bilo z radikalnim nastopom izbojevati od avstrijskih mogotcev upoštevanje in zadovoljitev kulturnih in gospodarskih potreb Dalmacije. Biankini se je zavedal novih nalog, njegov nastop je bil res radikalen, tako radikalen, da mu je cesar Franc Jožef leta 1903. ob otvoritvi delegacij namignil: «Povsod kar preveč kričijo«, na kar ga je zavrnil Biankini: /Veličanstvo, nihče ne kriči in ne joče, če ga nič ne boli!« Publicistično delo je privedlo Biankinija v politično življenje. 1881. leta je bil izvoljen v dalmatinski deželni in 1892. leta v dunajski državni zbor. Svoje dolžnosti kot deželni in državni poslanec je izvrševal do razsula Avstro-Ogrske. Ves ta čas je ostal tudi urednik «Narodnemu listu». bil njegov najmarljivejši sotrudnik in redno poročal iz dunajskega parlamenta. Naravno je, da ne moremo podati podrobne slike njegovega dela v deželnem in državnem zboru, saj je dosegel s svojimi govori, interpelacijami in predlogi v državnem zboru že Ista 1912. rekordno število 1000! Omejiti se moramo na najvažnejše in označiti njegovo delo le v glavnih ob-risih. V dvojnem pravcu se je gibalo Bian-kinijevo parlamentarno delo. Z vso silo je zastopal narodne pravice dalmatinskih Hrvatov in se oziral pri tem tudi na brate v Hrvatski, Slavoniji in Istri, na Slovence in na Srbe v Bosni in Hercegovini. Drugi cilj, ki ga je zasledoval z vso vnemo leto za letom, je bila gospodarska povzdiga Dalmacije. Bil je prvi, ki je v dunajskem parlamentu v živih barvah naslikal gospodarsko zapušče-nost Dalmacije in dokazoval vedno znova, da je treba z velikopotezno akcijo rešiti Dalmacijo pred gospodarskim polomom. Brezštevilne so njegove interpelacije za pomoč vsled ujme opu-stošenim krajem, brigal se je za vinarstvo Dalmacije, nasprotoval vinski carinski pogodbi med Avstrijo in Italijo ter dokazoval škodo, ki jo imajo vsled te pogodbe dalmatinski vinogradniki. Zahteval je ustanovitev tobačne tovarne v Dalmaciji, ustanovitev trgovskih ;n obrtnih šol, praktične kmetijske tečaje v armadi, imenovanje obrtnega nadzornika in skrb za povzdigo tajskega prometa. Trudil se je doseči invalidno in starostno zavarovanje mornarjev in znižanje službene dobe pri mornarici od 4 na 3 leta. Vedno znova se je oglasil za zidavo dalmatinskih železnic, izgraditev luk, poštnih in brzojavnih postaj, za uravnavo rek in hudournikov, za izsuševanje močvirjev in za pobijanje malarije. Ni pozabil najrevnejših, brezdomovincev, onih, ki so morali čez morje; pazno je zasledoval kako se godi našim izseljencem v Ameriki in zahteval tudi zanje pomoči in intervencijo avstrijskih konzulatov. Budno je pazil, da dobijo pri državnih stavbah domači dalmatinski obrtniki in delavci delo in iskal podporo domači industriji. Brigal se je tudi za višje šole, ponovno zahteval, da prizna Avstrija veljavnost izpitov, položenih na zagrebški filozofski in juridični fakulteti, zahteval tudi ustanovitev jugoslovenske umetnostne akademije ter univerze za Slovence in Hrvate; na Dunaju pa naj bi se zidalo poslopje, kjer bi lahko razstavljali umetniki vseh avstrijskih narodov. Bil je menda prvi in edini, ki se je spomnil v dunajskem parlamentu narodnih mučenikov Zrinjskega in Frankopana, zahteval od ministrstva notranjih zadev, da ugotovi, kje sta pokopana in da ukaže odstraniti nagrobni spomenik, ki vsebuje lažnive in žaljive trditve. Tudi v dobi bana Khuena, v dobi zagrebškega veleizdajniškega procesa, je vzdignil svoj glas za pravice hrvatskega naroda. V dalmatinski deželni zbor je bil Biankini izvoljen kot član «Hrvatske narodne stranke«, a ker je zastopal v »Narodnem listu« in v zboru radikalnejšo smer nego večina, je prišel kmalu v konflikt s stranko. Leta 18S9. se je Biankini protivil v deželnem zboru germanizatoričnim namenom vlade in ko je vlada nenadoma zaključila zasedanje, so objavili hrvatski poslanci svoj državnopravni program: 1.) Hrvatski narodni klub stoji na stališču hrvatskega državnega prava in integritete Hrvatske ter stremi po združitvi Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo. 2.) Pod zaščito hrvatskega državnega prava imajo Hrvati in Srbi enake pravice in tvorijo le en narod, ki ne priznava v Dalmaciji nobene druge narodnosti. 3.) Hrvatski narodni klub smatra kot svojo dolžnost zahtevati ob vsaki dani priliki, da združi kralj na podlagi narodnih in historičnih pravic Dalmacijo s Slavonijo in Hrvatsko in da vrne Hrvatski vse privilegije. Do tedaj pa se bo trudil hrvatski narodni klub z vsem^ legalnimi sredstvi, da okrepi hrvatsko zavednost, da pohrvati vse šole in urade v Dalmaciji in da osvobodi deželo vpliva Italijanov in Nemcev. 4.) Hrvatski narodni klub bo skušal priboriti staroslo-vansko liturgijo in 5.) se bo trudil doseči železniško zvezo dalmatinskih luk z Bosno, ki tvori naravno zaledje Dalmacije. Odslej je tudi Biankini zastopal ta program, a ga kmalu razširil. Že oktobra 1890. je govoril v deželnem zboru za združitev Dalmacije s Hrvatsko in predlagal ukinitev zadnje italijanske gimnazije v Zadru. Marca 1892. leta je bičal v znamenitem devet-urnem govoru v deželnem zboru delovanje vlade, a del hrvatskega kluba ni odobril njegov radikalizem. Biankini je izstopil s petimi člani iz hrvatskega narodnega kluba in ustanovil klub hrvatske pravne stranke, kar so odobrili Starčevičijanci, ki so priredili na Reki strankino zborovanje in proglasili za državni zbor zvezo s Cehi. Bianki-nijev klub je propagiral predvsem hrvatsko državno pravo, ločitev Dalmacije in združitev s Hrvatsko. Dosledno ss Biankini tudi na Duna;u ni mogel pridružiti Hohenwartovemu klubu. Novembra 1892. leta je bila v parlamentu naznanjena ustanovitev Jugoslovanskega kluba, ki je iskal zvezo s Cehi. Hohenwartovci so seveda odrekli klubu pravico, govoriti v imenu Slovencev, ker so bili slovenski poslanci tedaj še združeni v Hohenwartovem klubu. A kmalu nato je objavil Biankini z La-ginjo in Spinčičem izjavo o ustanovitvi kluba neodvisnih hrvatskih in slovenskih poslancev s programom, ki zahteva združitev vseh slovenskih in hrvatskih pokrajin v okvirju habsburške monarhije na podlagi zgodovinskega prava hrvatske kraljevine, prirodnega prava in narodne volje. Enajst mesecev pozneje so prvi slovenski poslanci tudi že zapustili Hohenwartov klub (A. Gregorčič. A. Coronini, Ferjančič, Gre-gorec. Nabergoj). Dosledno je zastopal Biankini svoj državnopolitični program. Leta 1894. je stavil v deželnem zboru vnovič predlog za združitev Dalmacije s Hrvatsko. To zahtevo naj bi izrekel deželni zbor v adresi na cesarja in istočasno naj bi adresa opozorila, da upravlja Dalmacijo vojaški guverner, da dežela ne uživa avtonomije, da so v Dalmaciji še vedno nemške in italijanske šole in da nima železniške zveze s sosednimi deželami. Vlada je skušala preprečiti debato o Biankinijevem adresnem predlogu, a ni se ji posrečilo. Ko je bil Biankinijev adresni predlog stavljen na dnevni red, ie vladni zastopnik zaključil zasedanje. Z isto zahtevo je nastopil Biankini v državnem zboru (1895) in dokazoval, da pripada Dalmacija Hrvatski vsled cetinjskega dogovora iz leta 1527. in pragmatične sankcije iz leta 1712. Leta 1898. je vnovič predložil Biankini deželnemu zboru adresni načrt z zahtevo, na se Dalmacija združi s Hrvatsko, Bosna in Hercegovina takoj anektirata in združita s Hrvatsko in Dalmacijo v samostojno državo. Ob polomu Avstro-Ogrske je stal Biankini ob italijanski okupaciji svojemu narodu ob strani. Italijani so ga izgnali iz Zadra, ga zaprli — internacije ga je rešila le intervencija ameriškega admirala v Splitu — in končno so ga v noči od 15. na 16. marca 1919. odpeljali na bojni ladji v Bakar. «Narodni iisV je bil prepovedan, tiskarna julija 1920. porušena! V osvobojeni domovini se je don Ju- raj Biankini z novim veseljem lotil i političnega dela. Pridružil se je Demo- I kratski stranki, bil je član začasnega j Narodnega predstavništva ter je postal ■ v Davidovičevem kabinetu 1. 1919. ; podpredsednik ministrskega sveta. Le- j ta 1924. je z ogromno večino prečan-skih demokratov sledil Pribičeviču ter je danes najčastitljivejši politični starešina SDS iz cele države. L. 1921. se je Biankini stalno naselil v Splitu in je tu stopil z mladeniškim ognjem na čelo Jadranske straže, katere predsednik je še danes. Nacijonalna jugoslovenska ideja ima v njem ognjevitega zastopnika in voditelja. Osemdeset let je star, a je mladenič! Pol stoletja je bil Biankini urednik Narodnega lista, štirideset let deželni in skoraj trideset let državni poslanec. Vodil je svoj narod v časih, ko so avstrijski mogotci z železno silo zavirali kulturni in gospodarski napredek nenemških državljanov; z neobičajno pazljivostjo je stal na straži in porabil vsako priliko in vse svoje moči za napredek rodne mu Dalmacije. Danes, ko se ga s hvaležnostjo spominja ves naš narod, naj sprejme tudi od nas zahvalo in priznanje, naj sprejme tudi od nas željo, da bi v miru večerne zarje še dolgo let užival lepote svobodne dalmatinske zemlje in morja! - tri - 100 tisoč frankov odškodnine. Drouhin je zaplenil na ta način vse nadomestne dele «Mis Columbie« in bo vložil proti Levinu tožbo. Drouhinovo prekomor-sko ekspedicijo bo finansirala Američanka Bell, miliiarderka, ki že dolgo išče letalca, da bi z niim letela čez Atlantik v Ameriko. Mučilnica" lz življenja in sveta Četrti polet iz Amerike v Evropo «Ponos Detroita« je preletel Ocean v 30. urah, pristal v Croydenu poleg Londona in odletel v Monakovo. — Polet čez jugoslovensko ozemlje v Carigrad. — Kaj pripovedujeta letalca — Novi poleti. — Levinove umazanosti. Amerika tolče Evropo na celi črti. Njene tehnične zmage v zraku, katere so izvojevali po vrsti: Lindbergh, Chamberlin in Byrd, navdajajo Evropejca že z obupnostjo in malodušjem. Zmagoviti trojici sta se te dni pridružila še dva: Broock in Schlee. V soboto zjutraj ob tričetrt na peto uro je startalo na Novi Fundlandiji letalo «Pride of Detroit«. Prišlo je iz Newyorka tja že v četrtek. Letalca potujeta iz športnega nagiba; pot .iu vede iz Amerike čez Carigrad v Perzijo, Indijo, na Kitajsko, Japonsko in čez Pacifik nazaj v domovino. Konkreten cilj, ki ga zasleduje ta polet, je postavitev novega rekorda v poletu okoli sveta. Zadnji tozadevni rekord sta izvojevala Ewans in Wells; vozila sta se deloma z ladjo, deloma z brzovlakom. deloma z letalom. Prepotovala sta zemljo v 28., odnosno v 26. dneh. Broock in Schlee hočeta rekordni čas za polet okoli zemlje po možnosti skrajšati -za celih 10 dni. Če jima bo vreme naklonjeno, je verjetno, da se ta načrt obnese. «Pride of Detroit« je monoplan, opremljen z Wrightovimi motorju Stroji, ki ga ženejo, so istega tipa kakor pri Lindberghu. «Ponos De: troita« ima tudi drugače precej sličnosti s «Spiritom of Saint Louis«; z razpetimi krili meri 15 m, na uro pa preleii 180 km daljave. Prepleskan je z rumeno barvo, črke njegovega imena pa so črne. Seveda ne manjka letalu pripomočkov za spuščanje na morje v slučaju sile; letalcema je poleg rešilnih pasov na razpolago zložljivi čoln iz gumija. Polet iz Amerike v Evropo se je vršil v dokaj ugodnih vremenskih okoliščinah. Meteorološke postaje so sicer napovedovale ciklon, toda pogumna letalca se nista dala odvrniti od prvotnega koncepta: čas jima je bil dragocen in sta startala. Letela sta 200 do 10 tisoč čevljev nad zemljo. Najlažjo pot sta imela prve tri ure po vzletu. Pozneje sta zašla v nevihto, katero sta le s trdim odporom premagala. Ko sta že preletela Ocean, jima je jela nagajati megla; vedela nista smer in nista mogla ugotoviti, če se nahajata nad Anglijo, Francijo ali Irsko. Šele potem, ko sta vrgla na zemljo pismo, s katerim sta prosila za pojasnilo, je neki kmet razvil angleško zastavo ter zapisal z velikimi črkami ime kraja v pesek. Na ta način sta doznala, kje sta. Izsledila sta Temzo in se spustila na londonskem letališču Croydon. Tu jima je priredilo navzoče občinstvo navdušen sprejem. Množica je dvignila Broo-cka in Schleeja s sedežev ter ju je nesla par sto korakov daleč. Polovica goriva v zalogi. Letalca, ki sta letela s povprečno brzino 80 angleških milj na uro, sta naložila na Novi Fundlandii 355 galonov bencina. V Croydenu, kjer sta dala pregledati stroj, jima je ležala v tanku še polovica zaloge. Novi poleti čez Ocean. V Ontariju (Kanada) se pripravljata na start letalca Tully in Metcaf. Zadnje vesti poročajo, da sta že odletela. Njuno letalo je enokrovnik tipa Stimson. Ime mu je «Sir John Curling«. Poleg Tullyja in Metcafa odletita iz Amerike še dva druga pilota. Shilley in Wood. Letela bosta z aeroplanom «Royal Windsor». Cilj obeh dvojic je evropski kontinent. Skrivnosten polet iz Evrope proti Ameriki? Berlinski listi javljajo iz londonskih virov, da je videl kapitan ladje »Kalifornija« na jugozaipadni strani Irske neznan enokrovnik. Letel je kakih 1005 čevljev visoko in jo je rezal proti Ameriki. Vest še ni potrjena, verjetno pa je. da bo pospešila start francoskih aero-navtov na Le Bourgetu pri Parizu. Levine in «Mis Columbia«. Levine bi bil z «Mis Columbio« pri spuščanju na londonskem leeališču kmalu zaglavil. Najprej se je s težavo izognil sunkovitemu padcu. Ko je zopet vzletel, je le malo manjkalo, da se ni letalo razbilo nad lopo. Kolesa so se na več mestih dotaknila strehe. Levine je skušal pristati vdrugič, a je imel zopet smolo. Slednjič so mu poslali na pomoč aeroplan, ki mu je pokazal primeren teren. Spuščanje se je nato fzvršik) dokaj gladko. Ogorčenje v Parizu. Radi Levinovega nenadnega in nepričakovanega poleta so Parižani silno ogorčeni Očitajo mu, da se je pregrešil proti predpisom. Podvrgel se ni carinski preiskavi in baje si ni preskrbel tudi vizuma za Angleško. Z Le Bour-geta so brzojavili v London, v kakšnih okoliščinah je Levine dezertiral z »Miss Columbio«. V Croydonu bodo letalo radi tega bržkone zaplenili. Govori se pa tudi, da je Levine ravnal dogovorno z angleškim letalcem Hinchlifom. katerega je baje angažiral za transoceanski polet. V Londonu zatrjujejo, da bo Levinu prepovedan vsak manever z letalom, dokler ne napravi predpisane pilotske skušnje. Levine se izgovarja, da se je moral poslužitj bega, ker je bil v Franciji pod stalnim nadzorstvom. Drouhinu je ostal dolžan Pri letalski nesreči na progi London-Amsterdam, ki se je primerila prošii teden, se je letalo popolnoma razbilo, a k sreči ni bilo smrt« nih žrtev. Naša slika prikazuje pogled na uničeno letalo, na levi pa sffcji pilot van Dyck, ki melanholično motri svoj strti «vehikel». n Prvi odlomek spominov Nelly Grosa-vescu. V dunajskem listu »Sonn- und Mon-tagszeitung« je začela dne 29. avgusta objavljati svoje spomine Nelly Grosa-vescu, vdova po ustreljenem tenoristu dunajske Državne opere. Še preden je izšla prva serija, pa so se pojavile spletke: rumunski skrbnik tenoristove hčerke je pooblastil dunajskega zastopnika mladoletnega otroka, odvetnika doktorja Gurtlerja, naj podvzame vse zakonite korake, da se objava spominov prepreči. Dr. Giirtler je res poslal ovadbo državnemu pravdniku, češ da bo Nelly Grosavescu v svojem spisu poniževala družinsko življenje, oplju-vala svetost zakona ter poveličevala svoj umor. Če je državni pravdnik na Dunaju kaj storil, da bi preprečil ob javo rokopisa, ni znano; dejstvo je, da je medtem začetek spominov izšel in da je za uvod napisala Nelly Grosavescu pospremno pismo. v katerem pravi: «Pretrpela sem toliko strašnih muk, da je sploh nemogoče stopnjevati moje trpljenje. Sodišče me je radi umora oprostilo, a duša se mi še bori s temnimi silami usode. Upala sem, da ml bo dano preživeti dni, kar jih je še ostalo, v topem životarenju. Zgodilo se je drugače: z razsodbo in izrekom sodnikov moj slučaj ni bil rešen. Čimbolj sem v nočnih urah bdela in razmišljala o tem, tembolj je v meni oživljala zavest, da moram svojo tragedijo odkriti nesrečnim ženam in materam. To me je toTej napotilo, da spišem in objavim svoje spomine.« V drugem delu se brani Nelly Grosavescu proti napadom in očitkom nasprotnikov in klevetnikov. Pravi, da pojde čez drn in strn laži in klevet in da bo odkrila resnico po svoji vesti. Končuje pa z izjavo, da je ljubila Trajana Grosavesca kakor more žena ljubiti samo enega moža in da jo še danes boli duša od tega, kar se je zgodilo. Spomini niso nič kaj posebno zanimivi. Za uvod obravnavajo splošne stvari in ne odpirajo posebnih vpogledov v porajajoči se konflikt med zdravim moškim in ljubosumno žensko. Gospa Pangalosova, žena bivšega grškega diktatorja, je obio« žena, da je sodelovala pri konspiracijah, ki so imele namen, vreči vlado in revoluci« jonarnim potom spremeniti režim. Predor pod Rokavskim kanalom Pred vojno se je smatrala za največjo tehnično nalogo izgraditev podmorskega tunela pod Rokavskim kanalom (Canal la Manche). O tem se je svoje dnj veliko pisalo in še več sanjarilo; delali so se načrti in izračunavali stroški. Nekaj časa je bila široka javnost v Franciji in Angliji zelo navdušena za to veledelo, ki bi imelo biti največji tehnični spomenik 20. stoletja- Že se je začelo s prediranjem tal pri Calaisu. Vrtanje je doseglo 3 km pod morjem. Tedaj pa so razni dogodki delo ustavili Rov je zazijal prazen in zapuščen. Zoper tunel, ki bj požrl ogromno denarja, so se oglašali razni nezaupljivi glasovi. Povdarjali so, da bi bil tak predor spričo današnjih prevoznih sredstev na vodj in v zraku zakasnel tehničen pojav. Medtem ko so se Francozi še vedno vnemali za podzemno združitev kontinenta in velikobritanskih otokov, so ji Angleži čedalje bolj nasprotovali. V znatni meri jih je podpihoval strah pred strategičnimi možnostmi. Kakor poročajo z Londona, se je minule dni z veseljem započeti 3 kilome-terski rov klavrno zasul- Tatovi so že poprej odnesli bakrene in nikiaste dele raznih strojev; železje je raziedala rja in tramovi so se jeli podirati. Zdaj je vse uničeno. Menda bo šel načrt o velikem predoru med Anglijo in Francijo za vse čase med staro šaro. Dopisi D. M. V POLJU. Kakor je »Jutro« že poročalo, se bo vršila otvoritev Sokol, skeza doma sameznih predmetov še za preteklo šolsko leto. Kdor se ne bi prijavil k izpitu, ponavlja razred. Na deški in dekliški osnovni šoli v Kranju bo vpisovanje učencev in učenk za šol. leto 1927. /28. v četrtek, dne 1. 6eptembra od 8. do 12. dopoldne. Vpisati se morajo vsi še šoloobvezni in novinci, ki stanujejo v Kranju in na Gorenji Savi ter so dopolnili šesto leto. Novince (-ke) pripeljejo k vpisu starši, oziroma namestniki, ki prineso s seboj krstni in domovinski list ter izpričevalo o cepljenih kozah. (Glasbena Matica*, podružnica v Kranju. Vpisovanje v glasbeno šolo bo 2. in 3. septembra v glasbeni sobi v gimnaziji. Redni pouk se prične 5. septembra. I. deška osnovna šola v Razlagovi uiici t Mariboru, šolsko leto 1927./28. se prične dne 1. septembra. Vpisovanje se vrši dne 1. in 2. septembra vsakokrat od 8. do 12. dopoldne, in sicer za 1. razred v sobi št. IG. za 2. in 3. razred v sobi št 4 in za 4. in 5. razred v sobi št. 5. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki predložijo krstni spisek, listnico o domovinstvu ter izkaz o cepljenju koz. šolski okoliš: Vzhodni del mesta od Razlagove ulice do Aleksandrove oeste, od tu Aleksandrova cesta do mestne meje pri Krčevini in Melje. Otvoritvena maša dne 3. septembra ob 8. zjutraj. Zbirališče na šolskem dvorišču do 7.45. Redni pouk se prične dne 5. septembra ob 8. zjutraj. V kavarni »»EMONA" prične BARSKA SEZIJA 1927-28 v četrtek, dne 1. septembra Kakor v pre tečen i seziji tudi letos vsak večer barske predstave s sodelovanjem mednarodnih plesalk in plesalcev ob sviranju .Jazzband Emona* — Ob četrtkih, sobotah in nedeljah od 9. ure zvečer v barskih prostorih prijetne čajanke s plesom — V kavarni, razen srede, redni večerni koncerti prvovrstnega salonskega orkestra. StariSi! Bliža se šolskega leta! Vaše hčerke m sinovi rabijo novo obleko in perilo in Vi ne veste, kje in kako bi kupili Oblačiinica ,lliriia*, Ljubljana Mestni trg Sle«. 17/1. nudi Vam vse potrebno blago iz prvovrstnih tvornic po najnižjih cenah na 6 mesečne obroke Na telefonski poziv štev. 28-25 pošljemo zastopnike v hiša «930 Naši onstran srantc p— Predavanje treh zdravnikov iz Jugo« stavije v Opatiji. Kopališko vodstvo in zdraviliško udruženje v Opatiji priredita od 14. do 17. septembra sestanek zdravnic kov. Vabila so bila razposlana na zname« nitejše zdravnike v Nemčiji, Avstriji, Če« škoslovaški, Jugoslaviji in Rumuniji. GTe za to, da bi oživela zimska sezona v O pa« tiji. Pred vojno je prezimovalo v Opatiji gostov iz Srednje Evrope do 10.000, sedaj jih še polovica ni več. Zdravniki naj bi navajali ljudi v Opatijo za zimo. Iz Jugo« slavije so se prijavili kot predavatelji tri« je zdravniki: dr. K. Radoničič in dr. Botte« ri iz Zagreba ter dr. L Knotz iz Saraje« va... v času, ko se prav iz Opatije vrši najnesramnejša italijanska kampanja proti jugoslovenskim morskim kopališčem I; p— Veselica vseh veselic v Opatiji. Pri« redili so veselico vseh veselic, «festa delle feste» in povabili so tudi goste iz jugoslo« venskih kopališč, ki pa jih ni bilo. Priredi« tev z razsvetljavo, umetnimi ognji, godbo itd. je bila baje čedna ali ob taki priliki z bolestjo v srcu beležijo odsotnost tujih gostov. Reška «La Vedetta« pravi: oPrire« ditev ni imela navadnega značaja kosmo« politizma z izrednim repertorijem narodov in izbero tipov. Publika, ki je napolnila teraso «Quarnera» in Lido, je bila po treh četrtinkah italijanska in nad običajno eksotično polifonijo je triumfiral sladki in gladko tekoči italijanski idijom»... Od sladkobe italijanščine pa Oprati j a ne bo mogla živeti. p— Mussolini pri Gorici. Nenadno je prihitel v bližino Gorice, kjer je prisost« voval velikim vojaškim vajam. Lilo je, ka» kor iz škafa, Duce pa je vztrajal do kon« ca manevrov. V soboto je bila na miren« skem letališču vojaška parada vseh čet, ki sc se udeležile manevrov. Čete so štele več tisoč mož pehote, konjenice, topništva, ber zaljerjev, ženija in raznih tehničnih od del« kov. Predstavil jih je načelniku vlade ge« neral Ferrario, poveljnik tržaškega armad« nega zbora. Mussolini je v spremstvu vseh generalov pregledal čete, razvrščene na fronti, ki je bila dolga nad en kilometer. Potem je s posebne tribune prisostvoval defiliranju, tekom katerega so krožile nad letališčem eskadrilje letal. Po defilaciji je sledil veliki raport. Mussolini je izrekel častnikom svoje popolno zadovoljstvo nad potekom vojaških vaj in defilacije... V Julijski Krajini so se vršile velike vojaške vaje ob vsej meji pa tudi v notranjščini na raznih točkah. Manevri so trajali dol« go časa, kar priča, da se je izvajal poseb« no določen načrt. K zadnji fazi manevrov v bližini Gorice je prispel sam Mussolini, da jim da izraza velikega pomena. Italija je pokazala, da ima za vojno opremljene čete in manevri so baje dokazali, da je armada izvežbana v polni meri za boje ob meji. p— Nad grobom sv. J ust a relief cesarja Franca Jožefa. Našli so nezaslišano profa« nacijo groba sv. Justa. Na pročelju oltarja nad relikvijami rimskega patrona Trsta se nahaja podoba avstrijskega cesarja Fran« ca Jožefa. Leta 1855. se je nadvojvoda Ma» ksimilijan v Trstu zvrnil iz svoje kočije in se lahko poškodoval na glavi. Takrat so prišli tujci m avstrijakanti, ki so gospodo« vali v Trstu, na misel, da se zgradi nad grobom sv. Justa nov oltar in na pročelju naj se postavi basreRef, predstavljajoč obisk cesarja Franca Jožefa in nadvojvo de Ludovika pri njunem bratu Maksimili« janu. To se je zgodilo. Delo je stalo 17.700 goldinarjev, to je sedanjih 150.000 lir. «Pic« colo» pravi, da je bil z izbrano oportunite« to in hvale vrednim sramom ta habsburški basrelief zakrit in pričakuje se odredba, da ga spravijo morda med starine na grad Mi« ramar. >— V Idriji ostane dopolnilna šola in se vršijo vpisni izpiti 16. septembra. Goriški fašistični tajnik je po predzadnjem priho« du iz Rima napovedal otvoritev tehnične šole v Idriji, ki naj bi nadomestila prejšnjo realko, ali kakor se vidi, je letos ne bo pa tudi najbrže ne v bodočnosti p— O suil v Istri in ogromni Škodi, ki jo je doslej povzročila, se bo vršil razgovor v Rimu prihodnji teden, ko bo Mussolini zopet doma. Ekscelenca Turati je pozval poslanca Mraka, da naj sestavi točno poro« čilo. Istrski kmet potrebuje nujne pomoči. Zadnji čas je, da se mu tudi v resnici kaj da, ne pa, da se v Rimu samo nakazujejo vsote, ki nikdar ne prispejo v Istro! p— J etika v Trstu. Od 1179 smrtnih slu« čajev v prvem četrtletju letos v Trstu, jih je bilo vsled jetike na dihalnih organih 149, za pljučnimi boleznimi je umrlo 235 oseb. Jetika je doma v starem mestu! j— Konjskega mesa so vžili v Trstu v le« tošnjem prvem četrtletju: v januarju 1,261.737 kg, v februarju 880.163 in v mar« cu 966.053 kg. p— Surovo postopanje s tujci v Italiji. Dr. Philipp Paneth, zastopnik Hearstove« ga in drugega angleškega časopisja je po« slal v London poročilo o surovem pošto« panju, ki ga je bil deležen v Italiji s strani obmejnih organov. Z Reke je hotel napra« viti izlet v gore. Njegovega spremljevalca Rečana so pustili čez mejo v miru, ali dr. Panetha so izpraševali vse mogoče stvari, aasi je imel arroje dokumente v popolnem redu, premišljevali so, ali ni morda kak denuncijant fašističnega režima. Urednik nato ni mogel vidirati potnega lista, ker ni bilo ne peresa in pe črnila pri rokah! Pa« neth je protestiral in razložil uradniku, da je to diplomatski potni list, ali uradnik ga je zavrnil in opsoval. Slednjič je bil Pa« neth le puščen čez mejo. V jugoslovcm« skem selu Čehlinu so ga sprejeli uljudno in ž njim postopali kot kulturni ljudje. Paneth je hvalil hrvatsko gostoljubnost z izbranimi besedami. Na italijanski meji je imel nato v družbi s svojimi prijatelji z Reke nove neprilike. Obmejni organi so ga pozvali v malo sobo, kjer je moral iz« prazniti vse žepe in zahtevali so, da se mora sleči. Paneth je energično protestiraL Prvič se mu je zgodilo kaj takega, odkar potuje kot novinar po svetni Ko se je vo« zi! proti Reki v družbi Rečanov so ga zo« pet ustavili, ko so videli, da dela neke be« ležke. Moral je iti na poveljništvo. Grozili so mu, da ga vldenejo. Na poveJjništvu je moral po dolgem prerekanju podpisati iz« javo, da ga nieo italijanski obmejni urad« niki z ničemur nadlegovali. Dostavil »podpisano pod pretnjo®... Ni dvoma, . ss bodo tujci vedno bolj ogibali Italije. I i| | \ Jj VI 1 m y \ V% Vi, Vj ^ ii U M Baržun svetovne znamke „LINDEN". Prvovrstne kakovost, zajamčene barve! V zalogi tvrdke A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA. Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Učenci - učenke 8 Za šolo Vam r.ri poročam svojo veletrgovino papirja ter vseh šolskih potrebščin in knjig v tokrat zvanredno Vflik izoiri Vsled ugodnega nakupa sera v stanu nud ti vse predmete po Udatno z ni Jani ceni P4ed; n si nakupite šolske potrebščine, oglejte si moio zaogo in cene. Vsied zadostnega osobja postrežbe zelo hitra in točna. 9256 S spoštovanjem V. Weixl, Maribor, Jurčičeva ulica. Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani priporoča Or. Ivana Tavčarja zbrani spisi Urejuje dr. Iven Prijatelj. iV. zvezek: Grajski pisar. 4000. V Zali. Izgubljeni Bog. Broširano Din 84*—, v platno vez. Din 100'—, polfranc Din 106-—. V. zvezek: Izza kongresa. Broš. Din 84-—. platno Din 100-—, polfranc. Din 106-—. W. zvezek; Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Broš Din 72--, platno Din 86--, polfr. Din 92- (Bil - - . -^^mmimm -mrnmmmm: Zahvala. Za premnogo iskrene izraze sožalja in sočutja, ki sem jih prejel ob smrti moje nepozabne soproge, za poklonjeno prekrasno cvetje in vence ter za mnogobrojno čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti se vsem udano in prisrčno zahvaljuje odvetnik dr. Drago Marušič. Šolske knjige za ose srednje, meščanske in osnoone Sole dobite v knjigarni Tiskovne Zadruge Ljubljana Prešernova ul. 54 {nasproti glaone pode.) I. O. Curwood: 49 preganjana žena Roman. »Četrt na štiri,« je ponovila Jana; besede so ji čudno mirno prihajale z ustnic. »To pomeni —« Napeto je čakal, kaj poreče. »Da nama je živeti še petinštirideset minut!« je dejala. Preden je utegnil odgovoriti, mu je potisnila leščerbo v roko in ga je prijela za drugo roko z obema svojima rokama. »Ako nama ostane samo še pet in štirideset minut, tedaj ne bova nič več lagala drug drugemu,« je nadaljevala s tihim, čisto tihim glasom. »Vem, zakaj ste to storili, John Aldous. Bilo je zame. Zelo veliko ste storili zame v teh dveh dneh — v tem času, ki zadošča, da se človek rodi, da živi ia da umre. Nočem, da bi ravnali v teh poslednjih minutah tako, kakor vem, da ne more biti resnica. Vi veste — in jaz vem. Žici sta bili napeljani k skali, kjer je baterija. Nikakega upanja ni. Ob štirih — oba veva, kaj bo. A jaz — se ne bojim.« Slišala ga je, kako se davi z besedo. Cez trenutek je rekel: »Še nekaj svetiljk je tu, Jana. Videl sem jih, ko sem iskal šal. Prižgem jih.« In res je našel ob skalni steni še dve svetiljki. Prižgal ju je s svečo, ki je že dogorevala. »To je bolj prijetno,« je dejala ona. in krasna kakor angel. Njene ustnice so bile blede, poslednja kapljica krvi ji ie bila izginila iz lic; in vendar je bilo v tem, kako je držala glavo, v resnobni nežnosti njenih ust in v sijaju njenih oči nekaj zamaknjeno vznesenega. In kakor je stala pred njim, tako je počasi iztegnila roke, z obličjem drhtečim v prekrasni muki. »John — John Aldous!« »Jana! Ti moj edini bog — Jana!« Omahnila je, ko je priskočil k njej, a vendar se je smehljala — smehljaje se z novo, prelestno milobo, je iztegnila lakti proti njemu — in zašepetala, zaihtela tise od tišine same: »John — John, ako zdaj hočete — zdaj mi smete reči, da so moji lasje lepi!« Tako govoreč se je stisnila v njegovo naročje. Njeno toplo, drago telo se je tesno privito k njemu, njen obraz se je dvignil k njegovim očem, njene nežne roke so mu božale lice in njene ustnice so neprestano, vedno iznova izgovarjale njegovo ime, med tem ko je iz globine njegove duše mogočno strujil silni tok velike ljubezni. Držal jo je, pozabljaje vso sedanjost, pozabljaje celo smrt; poljubljal je njena voljna usta, njene lase in njene oči — zavedaje se edino tega, da je v uri smrti našel življenje, da mu njena roka boža obraz in se igra z njegovimi lasmi, da njen glas neprestano vzihteva in šepeče njegovo ime in da ga ima rada. Izvila se mu je iz naročja. In zdaj je bila res očarujoča. Zakaj ljubezen je zmagovito sijala nad obupom smrti in zarja ljubezni ji je oblivala obraz; sama blaženost je zrla iz njenih oči. In ko sta stala tako drug drugemu nasproti, se je oglasilo — skoro kakor klenkanje zvona — mehko, tiho cinkanje zvonila Aldousove repetirne ure. Ta zvok ga je presunil kakor strel. Sleherna mišica mu je otrp- nila kakor jeklo; krčevito si je uprl razpraskane roke v strani. »Jana — Jana, to ni mogoče!« je vzkliknil hripavo ter jo iznova stisnil k sebi, med tem ko je njeno obličje bledelo v svitu leščerbe. »Živel sem za vas — vsa ta leta ste se mi bližali, prihajali, šli proti meni — in zdaj, ko ste moji — moji — ne, to ni mogoče! Tega ne sme biti!< Izpustil jo je in vnovič dvignil svetiljko. Korak za korakom je ogledoval zasuti rov. Bil je cel — brez najmanjše špranje ali razpoke, skozi katero bi mogel prodreti njegov glas ali pok njegove pištole v vnanji svet. Niti poizkusil ni, da bi klical na pomoč. Vedel je, da bi bilo brezupno in da bi njegov glas preveč turobno odmeval v tej skalni grobnici. Mogoče bi bilo samo to, da bi imela votlina še kak drug izhod... S svetiljko v roki je pregledal skalne stene. Nikjer ni našel ničesar. Vrnil se je k Jani. Stala je tam, kjer jo je bil ostavil. In ko ji je pogledal v obraz, mu je mahoma odnehala vsa tesnoba; postavil je svetiljko na tla in je stopil k njej. »Jana,« je šepnil, stiskaje obe njeni roki na svoje prsi, »ali vas res ni strah?« »Ne, ni me strah.« »In vendar veste —« »Da, vem.< Sklonila se je, tako da ji je glava počivala nekaj na njiju sklenjenih rokah, nekaj na njegovih prsih. »Ali me ljubite, Jana?« »Tako, kakor se mi ni nikoli sanjalo, da bi mogla ljubiti moža, John Aldous,« je zašepetala. »Pa sta bila vendar samo dva dni —« »A jaz sem ljubila od vekov,« so milo odgovarjala njena usta. »Ali bi hoteli biti moja žena?« »Da.« Naročila, in, vsa. dopisa, Lico6t,sa■■ malih, oglasov, j t, poslat> ucvOglasniodl dalck -Jutra-', Jsubljasuv. VrasiriLova^.TaL st. 2492. V j t, pristojbin*, j«< vpada, ti obajvam, t naročilom,, so-ctr n. oglasi, n* prtobajo Čikovns, račun, polbu■ hra, nibuc* Ijub^ana.št ttS/z JLali, oglasi, ki sluiifo v posredovaJsva. ui, rocijaL na, nasmuvt, občinstvavsaka, basasla, par--Naj-manjši TJbasak. Vin, 5 -. Pristojbina, za, šifro l)ut,y~. ImuJam., cLopur-orscuija, ul, oglasi, trgovskega, au. raklaninsigCL značaja, •■ vsaka baseda/Dut, — naj-manjši zjussi. Vin, to- "Pristojbina, za, šifro Vin, 5*-. Legitimacije ia. velesejme v Gradcu, Dunaju in Zagrebu z ugodnostjo polovične vožnje dobite pri «Putniku» Tourist Office, Ljubljana, Dunajska c. St. 1. Istotam se dobe vse podrobneje informacije, kakor tudi vozovnice. 24165 SSike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg. 196 Uradnega lista kompletne letnike kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cJutra« pod Iifro .Dobro ohranjeni 11». 24811 Učenca sprejme v trgovino želez-nine Vincenc Kuhar, Maribor, Aleksandrova cesta 1. 24664 Mesar, pomočnika izurjenega tudi v razpro-dajanju mesa sprejme takoj Alojzij BreceLnik, mesar v Sp. Šiški 93 — Ljubljana 7 24612 Stavbnega tehnika dobro izurjenega sprejme večje stavbno podjetje v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod •Stavbni tehnik». 24437 Kuharico samostojno, pridno in skrbno, z vetletnimi spričevali, sprejme proti dobri plači večja trgovska hiia na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj na oglasni oddelek cJutra« pod iifro «Samostojna in pridna 150». 24150 Učenko za likanje sprejme takoj tovarna, peri-i:i Genica Vojska, Ljubljana, Gosposka ulica it. 16. l"čna doba 6 mesecev. 24803 Prodajalko ki je zmožna samostojno voditi mešano galanterijsko trgovino, sprejmem. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek cJutra« pod «Navedba kavcije.. 24806 Vrtnarja - ekonoma z dolgoletnimi službami — sprejme Vlastelinstvo cKra-ljev vreleo, Podplat pri Rog. Slatini. 24783 Čevljar, pomočnika izurjenega za mešano delo, sorejme takoj v trajno delo J. Smid, čevljarski mojster, Jesenice-Fužine 130. 24781 Pridno kuharico takoj. Naslov oddelku cjutr 24830 sprejmem oglasnem Restavr. kuharico perfektno, sprejme s 15. septembrom kolodvorska restavracija v Mariboru. 24767 Učenca r.a fotografsko obrt sprejme takoj foto-atelje W e i s B, Polzela, Savinjska dolina. 24S36 Dekle pridno in snažno, staro od 25—35 let, ki je dobra kuharica in redna gospodinja, lepega vedenja, takoj sprejme boljša družina. Poleg kuhe bi opravljala samo nekaj hišnega dela. ljubiti pa mora otroke 2 Sn 5 let stare. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra« pod šifro .Ljubiteljica otrok«. 24837 Mesarskega vajenca takoj sprejme 6 hrano in stanovanjem Jože Jelene, Sp. Šiška, Celovška cesta št. 54. 24815 30 mizarjev lobrih in izkušenih, nad 20 ■ t starih, sprejme tovarna vagonov v Srbiji. Sprejem v petek dne 2. Eeptembra t. 1. i opoldan pri Borzi dela v .Mariboru, potom zastopnika tovarne. 24852 Zastopniki (ce)! Država jamči za vrednostne papirje! Mi Vam jamčimo za visok zaslužek! Sprejmemo Vas brez kavcije za prodajo državnih srečk, na mala odplačila. Poleg tega tudi za prodajo švicarskih ur na odplačila. Javite se osebno ali pismeno! Zum-bulovič, Ljubljana, Aleksandrova 12. 24804 Kuharica dežele, išče službe pri orožnikih ali finančni kontroli. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 24680 Krojaški pomočnik išče stalno službo. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 24703 Gospodična stara 27 let, želi službo gospodinje pri vdovcu, samcu ali ločencu. Vešča je kuhanja, gospodinjstva in ročnega dela. Dopise na oglasni eddelek cJutra« pod značko »Simpatična«. 24788 Absolventinja ženske obrtne šole, zmožna vezenja in nekoliko šivanja, želi službe. — Gre tudi kot odgojiteljica k boljši rodbini. — Naslov pove oglasni oddelek cJutra«. 24786 Kuharica zanesljiva oseba, zmožna samostojne kuhe in vseh hišnih opravil, želi službe — če mogoče samo dopoldne, na željo pa tudi ves dan. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra«. 24784 Izurjena modistinja želi službe za takoj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 24805 Železostrugarski m strojnoključavničar. pomočnik s prav dobrim spričevalom, želi vstopiti v službo takoj ali pozneje^ Naslov v ogl. oddelku cJutra«. 24777 Pletilja želi siužbe. Ponudbe na po-lružnioo «Jutra» v Mariboru pod «Pletilja». 24850 Gosli poučuje bivši učitelj koneevatorija po znižanih cenah v Stu-dentovski ulici štev. 9/1. 24705 Dijak VII. realne gimnazije daje poceni inštrukcije iz vseh predmetov. — Ponudbe _ oglasni oddelek cJutra« pod značko »Siguren napredek«. 24720 UčitelSco meščanske šole iščem, da bi poučevala deklico dnevno po 2 urL — Ponudbe pod • Učenka 3/3» na oglasni oddelek cJutra«. 24813 Nemščino poučuje strokovna učiteljica osmo-šolske učence in učenke, tečajih do deset, 2 ori tedensko za 40 Din mesečno. Naslov, v oglasnem oddelku cJutra« 24816 Vrhniško opeko trboveljski premog Is bukova drva ondi najceneje Lovro Krže, Trnovski pri-o 12. Postrežbo točna! SI Kolesarji! Znižane oenei Oglejte <1 zaloge dvokolea najnovejšega tipa Tribuna. Rekord, Champion. Styria. Biankinl, Favor, Perla. Diamant ie od 1300 Din naprej. — Pnevmatika Mlcheiin. Dun-lop itd. Ceniki frankov Prodaja na obroke. — Tribuna P. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana. BI Pletilni stroj skoro nov, na 8 ključev (Achtschloss), 8/80 cm, s 4 nitnimi vodilci in mnogoštevilnimi vzorci, radi opustitve obrata pod zelo ugodnimi pogoji prodam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko •L. P. 100». 24712 Drva suha, odpadki od žage in parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivanu Šiška, parna žaga, Ljubljana, Metelkova 4. Preskrbite se pred zimo dobro kurjavo po ugodni ceni! 24119 Spalnice Javorjeve, lepo politirane, solidno izdelane, komplet-prodam po 5000 Din in črno jedilnico hrastovo, tudi znotraj po-litirano, kompletno za 8000 dinarjev franko kolodvor Ljubljana ali na dom postavljeno. J. Stolfa, mizarstvo Krašnja, post. Lu-kovica pri Domžalah. 24625 Več lepih oblek prodam po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku pod šifro cUgodna prilika 43». 24443 Parcelo v velikosti 450—700 ms kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek *Jutra» pod šifro cParcela R 11». 24813-a Vinograd v bližini Brežic, z letošnjimi pridelki, vso opravo, sodovi, kadmi, stiskalnico, hišo in vin, hramom naprodaj. Pojasnila v oglasnem oddelku cjutra». 24782 Enodružinska hiša lepa, z gospodarskim poslopjem, vrtom, 6adonosni-kom in njivo naprodaj v prijaznefa kraju blzu kolodvora, za 36.000 Din. Oto Arzenšek, pošta Šmarje pri Jelšah (Sv. Rok), Slovenija 24835 Pekarijo dobro idočo v industrijskem mestu v Sloveniji, zaradi bolezni takoj oddam v najem proti odškodnini in prevzetju inventarja. Naslov pove oglasni oddelek Agilnega trgovca želimo za dobro idočo špecerijsko trgovino na prometnem kraju, kot najemnika proti kavciji, in to takoj. — Dopise pod značko •Trgovec 9» na oglasni oddelek cJutra«. 24809 Trgovski lokal za mešano trgovino, z ali brez stanovanja oddam na prometni cesti v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra« pod Šifro cResen reflektanat«. 24320 Lekarna na štajerskem, na glavni progi naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra« pod •Lekarna«. 24780 UiHU^anju Sobo in kuhinjo išče mirna stranka brez otrok, ki plača tudi 1 lete naprej. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra« pod šifro cSrečen št. 10». 24722 Družina brez otrok išče s 1. novembrom 1927 stanovanje od S—i sob v novi ali stari hiši. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra« pod šifro cNova ali stara«. 24774 Stanovanje sobe in kuhinje ali sobo s štedilnikom 1 i č e mirna stranka (1 oseba). Naslov z navedbo cene na oglasni oddelek cJutra« pod šifro cStanovanje 11«. 24243 Stanovanje 3—i sob. kuhinjo, kopalni-o. z vsemi pritiklinami — parket, električna luč, po možnosti v centru mesta, blizu glavne pošte, želi trgovec brez otrok takoj ali 'o 1. novembra t. 1. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra«, kjer se izve tudi naslov. 24674 Preselitve Izvršuje najceneje cSlove-nia-Transport«. sped. transportna družba v Ljubljani, Miklošičeva 86 — TeL 27-18 £3101 Stanovanje 2 sob, predsobe, kuhinje in pritiklin oddam s 15. septembrom. Naslov v oglas, oddelku cJutra«. 24321 Stanovanje v Medvodah, opremljeno, souporabo vrta oddam. Naslov pove oglasni oddelek cJutra«. 24776 2 "o « o i § S ® 3 g- g, ; » » J ! b _ sr i I ' X 5- 5' »s s 5" | Si"-3" eslfi 7 b cd M NI = g. w _ o. » 2 % 2.1. s B H O O- V T o Dijaška stanovanja Dijaka nižje šole sprejmem v vso oskrbo v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 24619 Dve dijakinji sprejme učiteljica v dobro oskrbo na Kongresnem trgu št. 6/H. 24708 Dve dijakinji sprejme boljša rodbina v dobro oskrbo v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek cJutra«. 24709 2 dijakinji sprejme na brano in stanovanje profesor. Klavir na razpolago. Naslov v oglas, oddelku cJutra«. 24734 Dva dijaka sprejmem na brano stanovanje v neposredni bližini realne gimnazije. Soba lepa, z elektr. razsvetljavo. Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 24499 2 dijakinji sprejme na stanovanje in dobro oskrbo uradniška družina v bližini učiteljišča. Preprostega dijaka z dežele sprejmem na stanovanje in hrano, ali brez. Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 24800 3 dijake sprejmem na stanovanje po zmerni ceni. Naslov v ogl. oddelku cJutra«. 24798 Dva dijaka sprejmem na stanovanje ali brez ijmem na hrane ulici 6/1. Gosposki 24791 Dijakinjo sprejme uradniška družina v orav dobro oskrbo na Kongresnem trgu 3/m. 24775 Več dijakov sprejmem na popolno oskrbo Klavir na razpolago. Nai slov pore oglasni oddelek cJutra«. 2479« Dva dijaka sprejme na stanovanje Ka-stelie, Karlovska cesta 15. 24798 Dva dijaka nižjih razredov sprejme boljša družina v čisto in solnčno sobo ter dobro hrano. Električna razsvetljava, r-ena nizka. Naslov v og'a>. oddelku cJutra«. 24802 Dva dijaka sprejmem na hrano in sta-nvanje v sredini mesta. — "ena nizka. Naslov v ogl. •lelku cJutra«. 24807 Dijaka sprejmem blizu obrtne šole in realke na hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 24790 Dijaka sprejmem na stanovanje in hrano, event. tudi samo na stanovanje. Naslov v ogl. oddelku cJutra«. 24799 2 gospodičnam ali dijakinjam oddam sobo B souporabo klavirja Naslov pove oglasni oddelek cJutra«. 24828 Lepo. snažno sobo z elektr. ?azsvetljavo oddam dijaku. Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 24831-a Stanovanje želim za dijaka 4. g. razr. k pridnemu součenou istega razreda. Strogo nadzorstvo. Naslov pustiti v oglasnem oddelku cJutra« pod šifro cDijak 4 r.» Dva dijaka sprejmem v separirano sobo in na dobro hrano, ali pa 2 gospoda. Naslov pove ogl. oddelek cJutra«. 24841 Prazno sobo v neposredni bližini glavnega kolodvora, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek cJutra«. 24755 Opremljeno sobo lepo, oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek cJutra«. 24801 Opremljeno sobo v novi vili za Bežigradom > !dam v najem. Naslov ' oglasnem oddelku cjutra». 24785 Sobo za eno osebo, opremljeno ali prazno oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24817 Kot sostanovalko sprejmem gospodično v bližini Tabora. Naslov v ogl. oddelku cJutra«. 24730 Gospodično sprejmem kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 24831 Na stanovanje event. tudi na hrano sprejmem 3 dijake v bližini realke, ozir. obrtne šole. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«. 24818 Tri srednješolce vzamem na stanovanje in hrano po 500 Din mesečno. Naslov pove oglas, oddelek cJutra«. 24820 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo na Rimski cesti 12/n. 24842 2 dijaka (inji) nižješolca sprejme po ugodni ceni na stanovanje in rano uradniška rodbina na TržaSki cesti. Pomoč v uče-'i. Naslov pove oglasni oddelek cJutra«. 24843 Elegantno sobo najraje v centru mesta, ev, z vso oskrbo pri samoetojni dami išče 6oliden gosped. Posudbe na oglas, oddelek cJutra« pod «Elegantna«. 24677 Veliko sobo z električno razsvetljavo i centru oddam s 1. septembrom dobro situiranemu 1, event. 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24713 Sostanovalca sprejmem takoj na t oskrbo z dobro hrano 650 Din na Sv. Jakoba trgu št. 5. 24742 Sobo oddam gospodu c vso oskrbo. — Istotam sprejmem dijakinjo na stanovanje in hrano, ter oddam majhen lokal za delavnico. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24819 Lepo, oddam s veliko sobo L septembrom 1 ali 2 gospodoma i vso eskr-r Židovski bo ulici št. 6. 24758 Učiteljica želi za takoj lobo. najraje s hrano, bozu humanistične gimnazije. Naslov v ogl. odd. cJutra«. 24607 Opremljeno sobo lepo, oddam 2 gospodoma ali sakoneema. Naslov pore oglasni oddelek cJutra«. 24789 Lepo sobo z elektr. razsvetljavo oddam s 1. septembrom dobro =ituiranemu 1, event. 2 gospodoma. Naslov v oglas, oddelku cJutra«. 24797 Sobo s posebnim vhodom ' iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra« pod značko •Tehnika«. Damo mehkega srca, sprejmem na stanovanje k materi. Muzi-kalično naobraženp imajo »rednost. Naslov v oglas, oddelku cJutra«. 24795 Zračno sobo oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 24839 Solnčno sobo pod Rožnikom želi častnik za takoj. Ponudbe na ogL oddelek «Jut-ra» pod šifro .Častnik., 24833 Gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove oglasni oddelek cJutra«. 24845 Gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. — Nadalje abonente -.a dobro domačo hrano, po znižanih cenah, v gostilni aa Viču cZadružni dom*. 24854 Za dijake audi po izvanredno nizki ■eni dobro brano brezalkoholna restavracija cPRI ZVEZDI«, v bližini držav-ga kolodvora v Mariboru 24851 Vdova stara 35 let, želi znanja starejšim gospodom, ki bi omogočil njeni bolni hčerki 14dnevno bivanje ob morju Cenjene ponudbe na oglas, oddelek cJutra« pod iifro cObupana mati«. 24686 Gospoda akademično naobražena, dobro situirana, želita znanja z ljubkima mladenkama. — Dopise po možnosti s sliko na oglasni oddelek cJutra« pod cDušan«, cMiran«. 24840 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvigniti sledeča pisma: Aparat, Amerikanec 50, Au-to Fiat, Odgovor na Bodočnost, Blondinka 22824, Bri-netka in Blondinka, Citre, Cenejša moč, Centrom, C. P. C. S. 101, Dobra kupčija, Dobro sroe, Duševni pri-jategj 30, Divan, Delo je denar. Dobro idoča gostilna, Dva dijaka, Dve sobi, Dobri plačnici, Dober Žagar, Državni podnradnik, Fiat-Auto 24S24, Gospodar, Gotovo plačilo. G. H., Gotov zaslužek, Gradbeni tvrd-Grajaka cvetlica, Izvrstna nagrada, Izvrstna moč, Izurjen, Karol in Ped, Korespondentinja 23952, Ko-o. Kavcija 58, Krznar, Kovač v trgovski hiši. Lokal in stanovanje. Modeli, Mlado življenje. Meso, Mirno stanovanje. Mali kapital 43, Medicince. Marljiv 227, M. C. 93, Mlado dekle, Nujno trlasovir, Nena, Oktobrer 927. Obrtnik 13, Osamlj«, O. M., 1. oktober. Plavo-laska. Potrebno 500 Din. Popolna varnost, Pridna in poštena 28, Profesor, Po-ena 83, Podjetnost, Resna ženitev 111, Resen reflek-tant, Renoissance, Pavlina Semec, Adolf Straka, Spreten ključavničar 54. Sijajen zaslužek. Zračno 90, September, Sameva. Solnčni zaslužek. Sreča 1285, Stalno Stanovanje 57, Stena, Solidna stranka 2. Stanovanje 27, Snažnost 6, Sigurna vrnitev, Samostojna hišica, Samostojna 57, 2. septem-1 >er, Stalno 12, štajersko,' Sposoben 96, Sreča 66, Trgovski prostor XI, Tehnična pisarna. Tehnik 23855, Takoj nastop, Takoj 41, Ta, kojnje plačilo 718, Tajna sreča. Trajen dom, Tabor, Trgovina 2364, Tatjana, Takoj ali pozneje, Uradnik 613, Osnjsrna. Udobno, Vino, Ubogi, Učnina, Varuhinja, Visoka provizija, Velik dohodek, Večletna praksa. Zmerna najemnina, Zaslužek 23371, Zagreb, 338, 30 a, 14 dni, 162, 250.000. Pianino električen, krasen, igra tudi čelo in violino, v prvovrstnem 6tanju, proda tvrdka Peter Šetina, Radeče, Zidani most. 24346 Klavir prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra«. 24826 Kratek klavir prav dober, prodam za Din 15.000. Naslov pove oglasni oddelek cJutra«. 24824 Bohm flavto izvrstno ohranjeno, z etue ■odno prodam. Na ogled o od 13.—18. ure. Naslov pove oglasni oddelek cJutra«. 24825 ugodi lahko 3+vcUi Psica čistokrvne nemške ovčje pasme in 5 peičkov naprodaj v Aleševčevi ulici 29, Ljubljana VD. 24794 Opozarjam da nisem plačnik za dolgove, katere bi naredila moja žena, ali kdo dragi na moje ime. Matevž Zva-n, Zasip 52 24773 Ogledala najnovejših fazon in druga brušena Etekla prodajam iu popravljam stara pokvarjena ogledala. Tovarna ogledal. Za gradom 9. 24S12 Drogerijo v večjem mesiu prav prometnem družinskih Slovenije na prostoru radi razmer po ceni prodam. Resni reflektanti naj pošljejo ponudbe pod .Drogerija" na ogl. oddelek .Juira". 9279 Generalna repiesentanca znane svetovne firme oddaja diskretna zastopstva boljšim gospodom ki imajo vezi z oblastmi, industrijalnimi pod,etji itd. Ponudbe pod ,Zastopstvo na 278 — 1" na Interreklam A. G., Zagreb, Ma-rovska 30 pisarnovodjo za večjo odvetniško pisarno v Ljubljani sprejmem. Nastop 1. oktobra. Ponudbe pod »Verzlran in zanesljiv' na Alcma Company, Ljubljana. Pazite na znamko! TrideseUetna izKuSnja dokazuie, da so čaše M»HHm»» Popolnoma suha, lepa bukoua drua v polenih ali razžagana kakor tudi mehka drva dobavlja tvrdka „ARBOR" d. d., Dunajska c. 50 v vsaki množini od 1 m* naprej Dostavi se tudi na dc m. Telefon št. 20-54b. Vino črno dalmatinsko, prvorazredne kvali tete prodaja na vagone in manjše količine vrlo povoljno OPSKPBA d. d., Zagreb, Frankopanska 12 KDOR OGLAŠUJE, TA NAPRFDITJE! Urejuje dr. Joeif) Birsa. Izdaja ca Konzorcij cJutra« Adolf Ribnikar. Z* Narodno tiskarno dd kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratnl del je odgovora Alojzij Novak. Vaj t Ljubljani