Leto XII., St. 20
V organizaciji Je mol, kolikor moti — toliko pravico.
JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna Številka Din 2'—, mesečno Din 4*—, celoletno Din 48. — Za člane izvod po MO Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poStnine proste.
Uradniitvo in uprava; Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/II.
GLASILO ZDRUŽENE
Delavstvu Jugoslavije I
Delavci, delavke!
V mračnih delavnicah, v zaduhlih in nezdravih tovarnah, v rudnikih in pristaniščih, kjer se vstvar-ja bogastvo in vlada za delavstvo beda in obup, je nastalo razpoloženje delavstva, ponekod tiho, a ponekod izraziteje in glasneje: da naj prekinemo nesrečne medsebojne borbe in gremo zedinjeni po potih svoje veličine in slave. Ta občutek, te želje in zahteve so vzrastle iz .globočine proletarskih duš. Vzrastle so naenkrat na vseh straneh, ker je vsemu delavstvu postalo jasno, da je postopanje kapitalističnega razreda napram vsemu delavstvu enako, da je njegov položaj beden in obupen in da se ne pobriga nihče, ne delodajalec ne država za to, da bi se olajšala usoda delavskega razreda. Razdvojenost v delavskem razredu je položaj še bolj otežila. Vsemu treznemu in resnemu delavstvu je. postalo jasno, da nasprotstva med delavstvom, in če so še tako velika, nikoli ne morejo biit tako velika In nepremostljiva, kakor so nasprotstva celotnega delavskega razreda proti celotnemu kapitalističnemu razredu.
Zato se je morala razdvojenost na več delavskih organizacij prenehati, zato se je ustavila bratomorna borba v delavskih vrstah, zato se je sklenilo premirje, mir in izvedlo končno zedinjenje sprtih delavskih bratov. Kdor ni razumel te želje delavstva in njegovih klicev, ki so prihajali in izšli iz delavnic n tovarn, ta ne pozna potreb delavskega razreda; a oni, ki tega ni hotel razumeti, ta z delavskim razredom nima nič skupnega. Delavstvo je postalo sito obrekovanj in medsebojnih, razdorov. Ono noče slišati ničesar več o blatenju in razprtijah, ki prinašajo dobiček tretjemu — kapitalističnemu razredu. Ono noče več razdora. Ono hoče edinstvo, sloneče na proletarski, bratski in so-družni ljubezni in solidarnosti! Ono noče, da bi ga -vodila kratkovidnost v nesrečo, temveč hoče videti zavarovano in srečno osebno in družinsko življenje, kar se pa more doseči edino-le z močjo, ki je v edinstvu in v slogi.
Sodrugi in sodružice!
Dve glavni državni predstavnici organiziranega delavskega razreda, ki sta stali v stalnih stikih s življenjem in potrebami delavstva, Glavni Rad-nički Savez Jugoslavije in Centralni Radnički Sindikalni Odbor Jugoslavije, sta občutili in razumeli potrebe in želje širokih delavskih mas. Šli sta za glasom, ki je prišel od spodaj, prenehali z medsebojnim sovraštvom, ki je bilo ponekod strašno, poiskali sta si medsebojnih stikov za složno in skupno delo,
In se sporazumeli, kakor bi se hitro sporazumeli delavci v delavnici.
Ta sporazum je bil zaključen na kongresu zedinjenja strokovnega pokreta Jugoslavije, ki se je vršil 10., 11. in 12. oktobra t. 1. v Beogradu, na katerem sta se združila ta dva velika, do sedaj deljena in sprta pokreta delavskega razreda, v enega. Radi tega Glavni Radnički Savez Jugoslavije in Centralni Radnički Sindikalni Odbor Jugoslavije ne obstojita več! Ona nista več dva pokreta, temveč samo eden, ki je dvakrat večji in dvakrat jačji! Namesto dveh sprtih krilov delavskega strokovnega pokreta obstoja sedaj samo eden, edinstven strokovni delavski pokret, čigar vrhovna inštanca se imenuje
Združena Delavska Strokovna Zveza Jugoslavije.
Z združeno silo bo šel zedinjeni pokret k uresničenju velikih in težkih nalog, katere si je nadel. Te naloge so sledeče:
V delavnicah, tovarnah In rudnikih: da se ohrani delavstvu osemurni delovni čas; da se priborijo delavstvu mezde in plače, ki omogočajo dostojno življenje in srečo v družini; da bo delavec ravnpraven z delodajalcem; da se mu prizna njegova organizacija in zaupniki, brez katerih se ne sme sklepati o usodi delavca ne v eni delavnici in podjetju.
V državi in občini:
da bo delavstvo z zakonom zaščiteno in zavarovano;
osemurni delovnik kot najdaljši delovni čas;
delaprosti sobotni popoldan in nepretrgani odmor 42 ur;
plačan letni dopust;
zavarovanje delavcev za slučaj nezgode, bolezni in invaliditete, starosti in smrti;
posebna zaščita žena in otrok in prepoved nočnega dela zanj;
da si pribori delavstvo zdrave delovne prostore in zdrava in cena stanovanja;
da se odpravi davek na ročno delo in obdavčenje življenjskih potrebščin;
da se izvojuje svoboda strokovnim organizacijam, delavskim zaupnikom, tisku, zborovanju in razrednemu boju in odpravijo vse obstoječe zapreke.
Delavci in delavke!
Da "bo mogoče vse dane naloge izvesti, mora Združena Delavska Strokovna Zveza Jugoslavije zbrati v svoje zedinjene organizacije vse delavce In delavke v državi.
Da omogoči pristop vsemu delavstvu in delavskim organizacijam, se Združena Delavska Strokovna Zveza Jugoslavije ne bo vmešavala v privatna, verska, politična itd. prepričanja delavcev in bo
združevala naš razredni delavski pokret potom profesijonalnih internacional in potom vezi z Mednarodno Strokovno Zvezo v mednarodni bratski zajednici z delavstvom celega sveta.
Postavljena izključno na razredno stališče, na stališče dela za življenje in zdravje delavcev in njihovih družin, brez ozira na verske, politične in strankarske razlike, se bo borila Združena Delavska Strokovna Zveza Jugoslavije za zaščito, za zdravje in življenje delavstva, nevtralna pa bo napram vsem drugim vprašanjem. S temi gesli odpira Združena Delav. Strok. Zveza Jugoslavije svoja vrata delavstvu vseh ver, vseh mogočih političnih prepričanj, vseh narodnosti in vabi vse delavstvo in njegove strokovne organizacije v razredno zajednico, k skupnemu delu proti našim razrednim nasprotnikom.
Ta klic naj velja tudi delavstvu onih organizacij, ki stoje še vedno izven naše zajednice in ki trosijo svoje energije še vedno ločeno, namesto da jih osredotočijo v skupni zajednici razrednega delavskega strokovnega pokreta, kar bi doneslo skupnemu delavskemu razredu daleko boljših rezultatov, kakor jih pa daje razdvojenost. Naj se vsi ti
začutijo, da so razredni bratje, kojih mesto je v skupni mednarodni delavski zajednici in naj delajo na to, da se tudi njihove orgapizacije pridružijo Združeni Delavski Strokovni Zvezi Jugoslavije.
Delavci in delavke!
Sledeč želji široke množice, koje interesom naj tudi služi, je bila upostavljena Združena Delavska Strokovna Zveza Jugoslavije na temelju izreka velikega učitelja delavstva: da je osvobojenje delavstva — delo delavstva samega.
Zato: Proletarci Jugoslavije, zedinite se!
Pozabite na prošle medsebojne borbe!
Vpostavite združeni moč, a z močjo fn borbo pojdite po potih zmage in slave v lepšo in boljšo bodočnost, katero ste si zaslužili!
Naj živi zedinjenje delavcev!
Naj živi zedinjenje razrednih delavskih strokovnih organizacij!
V Beogradu, dne 13. oktobra 1925.
Centralna uprava Združene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije.
V borbi k zmagi!
Vsem 1
Vam vsem, ki stojite v težki borbi za pravico! Vam v trboveljskih rudnikih,
Vam iz Kranja, borcem proti nočnemu delu v pekarnah, delavcem iz tobačne tovarne, vsem ki Vas reakcija najhujše zadeva in ki ste v odporu pokazali, da ste možje!
Vedite to:
Kjer so borbe, tam so žrtve!
Kjer so žrtve, tam so zmage!
Zato bodo stopili trije na mesto vsakega, ki pade.
Nihče ne bo pomandral naših zastav in strl naše pravice!
Kongres ujedinjenja.
V Beogradu se je vršil 10., 11. in 12. oktobra kongres ujedinjenja delavskih strokovnih organizacij. Kongres je zboroval v Delavskem domu in v prisotnosti 108 polnopravnih delegatov, ki so zastopali organizacije priključene G. R. S. J. in C. R. S.
O.	J., zveze bačnih uradnikov in Združene železničarske organizacije.
Dnevni red kongresa je bil sledeči:
1. Ujedinejnje sindikatov:
a) ekonomski, socialni in politični položaj delavskega razreda ter potreba ujedinjenja — referenta s. B. Krekič in J. Petakovič;
b) mednarodne zveze ujedinjenja sindikalnega pokreta;
c) odnošaji sindikalnega delavskega pokreta do politike in političnih strank (J. Jakšič);
d) organizacija (statut) centralne sindikalne instance (V. Haramina).
2. Volitev uprave.
3. Tarifna in štrajkaška politika (S. Stankovič).
4. Gosopodarska in socialna politika, zakonska zaščita delavcev (V. Pfajfer),
5. Izvedba ujedinjenja po savezih (D. Bukvič).
V soboto so bili podani referati k prvi točki dnevnega reda. Kongres je otvoril s. Luka Paviče-vič, ki je v govoru povdaril, da spremlja delo današnjega kongresa celokupno delastvo, ki se dobro zaveda, da od tega kongresa zavisi njegov napredek in pridobivanje pravic, ki jih bomo mogli doseči le s popolnim strokovnim ujedinjenjem. Pripomnil je še, da en del C. R. S. O. J. na današnjem kongresu ni zastopan, da pa je treba ujedinjenje stvoriti tako, da bo pristop omogočen vsem, ki mislijo pošteno in resno.
Sodrug Krekič je nato v daljšem govoru orisal celokupen položaj v naši državi in konštatiral, da se nahaja naša država v stadiju gospodarske konsolidacije, da je trgovinska bilanca lansko leto postala aktivna, da se občuti vedno večji dotok denarja v banke. Vendar kljub vsemu zboljšanju in konsolidaciji pa se položaj delavstva ne le ni še nič poboljšal, ampak se delavstvu odvzemajo dan za dnem stare pravice ter si je buržuazija enotna v tem, da je treba ukiniti in revidirati socialno zakonodajo, zmanjšati delavske plače, podaljšati delovni čas ter čim več davčnih bremen naprtiti na hrbet delavcem.
Kljub temu pa nekaterim osebam še ni resno do ujedinjenja ter ga skušajo na razne načine zavlačevati. Mi pa smo prepričani, da se strokovno razcepljen delavski razred ne bo mogel ubraniti napadom od strani kapitala, katerega vedno hujše napade bo mogel odbiti le ujedinjen delavski pokret. Različno politično prepričanje ne more biti ovira strokovnemu ujedinjenju, ker v sindikatu, v organizaciji, v delavnici smo vsi le delavci, ki se moramo enako boriti proti delodalajcu. Pet let smo se pljuvali in teptali drug drugega ter tako trosili naše moči v veselje kapitalistov, sedaj mora biti temu konec. Mi hočemo in bomo stvorili ujedinjen delavski pokret, razrednobojeven v okvirju sindikata; ta pokret mora biti demokratičen, to je, da se v razrednem pokretu mora zaslišati mišljenje vsakega po-edinca. Ali ko ima vsakdo pravico, da odkrito pove in zastopa svoje mnenje, vendar pa nikdo nima pravice, da terorizira zajednico. Kar večina odloči, mora biti sveto. Manjšina ima pravo kritike v okviru ravil ter more delati na to, da si na prihodnjem ongresu pridobi večino.
Mi sprejmemo vedno organizacijsko edinstvo, a enotne fronte ne sprejmemo. Mesto enotne fronte (katero nekateri žeie in iz katere naj bi se šele po daljšem času izvedlo ujedinjenje) stvorimo takoj or-ganizaccijsko ujedinjenje.
To ujedinjenje pa se ne sme izvesti na bazi kapitulacije (od ene ali druge strani). En del je bil preje vezan na to, drugi na drugo politično stranko, vse te vezi je treba sedaj prekiniti in stvoriti strokovni pokret na bazi strankarske neodvisnosti.
Za njim je pozdravil kongres s. Čobal v imenu Delavskih zbornic, nakar je referiral s. Petakovič, ki je v svojem govoru slikal potek pogajanj med G. R, S.* J. in C. R. S. O. J. ter ugotavlja, da se more stvoriti zedinjenje le, ako obe strani izločita vse, kar nas je do sedaj ločilo, ter ugotavlja, da so nezavisni sindikati nezavisni ter da te nezavisnosti od njih ni treba zahtevati.
Na žalost je po naši deklaraciji, poslani G. R. S., manjšina C. R. S. O. J. smatrala, da ta akcijski odbor, ki je bil stvorjen, ne daje popolne garancije za čestito zedinjenje ter se je nam (zastopnikom C. R, S. O. J. očitala kapitulacija. In sicer kapitulacija v | tem, da se hočemo priključiti socialistični partiji,
da smo se odrekli predhodnih enotnih akcij in da hočemo poleg akcijskega tudi duhovno zedinjenje.
Mi odgovarjamo na to, da mora biti naš strokovni pokret partijsko neodvisen, da nočemo le enotnih akcijah, ampak popolno zedinjenje, ki mora biti tudi duhovno.
Čudim se, da drugi del C. R. S. O. ne proži roke za tako edinstvo, ker v naših sindikatih (levih in desnih) ni razlik v naših nalogah. Kar se tiče internacionalnih vez, bomo rešili našo pripadnost na današnjem kongresu tako, kot ta odgovarja interesom strokovnega pokreta. Zločin je, ako danes dovoljujemo, da sta dva sodruga v istem položaju in v isti delavnici razdvojena. Danes moramo stvoriti edinstveno močan delavski pokret, ki bo zajezil val kapitala.
S.	J. Jakšič je za tem povdarjal, da moramo dobro premisliti sklepe, ki naj jih sprejme kongres, ker se moramo zavedati, da naši nasprotniki trde, da obstoje za tem kongresom strankarske tendence. Ta kongres ne sme biti eksperiment. Vršimo zedinjenje iz starih razcepljenih delov. Vprašanje odnosa do političnih partij je bil glavni vzrok razcepu. Ne smemo biti konservativni, ampak moramo upoštevati nove razmere, študirati položaj, razmere in psihologijo delavca ter po teh prilikah ozdraviti delavski pokret.
Delavski pokret je leta 1920 dovršil prvo fazo svojega razvoja, ki je bila fanatična, a obenem primitivna. Prve epohe so bile skoro povsod končane s katastrofo — tako tudi pri nas leta 1920. Po tej katastrofi so hoteli socialisti in komunisti vposta-viti delavski pokret na stari osnovi, kar pa ni uspelo ne enim ne drugim, ker so bile stare firme popolnoma kompromitirane. Oni delavci, ki so bili pred letom 1920 fanatiki, so šli nato celo v buržuazne stranke in dobili s tem legitimacijo, da so pljuvali na socialistične in komunistične dogme. Socializem kot komunizem sta bila kompromitirana pred delavstvom ter je šla večina delavstva v različne buržuazne stranke kot »Kanonenfutter« in tako padla na najnižji politični nivo. Kaj storiti?
Ustvariti moramo nekak delavski pokret in sicer na osnovi razmerja delavca proti delodajalcem. Kljub razcepu se delavci razredno bude, skupno štrajkajo in tendenca boja med kapitalom in delavstvom prihaja vedno bolj med delavstvo. Ta pokret bo delavce stopnjema zopet pripeljal do socialističnega prepričanja, ki pa bo sigurno drugačen kot ono pred vojno, bo modernejše. Pokret mora biti strankarsko ne-zavisen, vendar ne more pustiti ob strani raznih političnih vprašanj (socialna zakonodaja, osemurni delovnik, razne pragmatike itd.), ki se ne rešujejo s štrajki, ampak pred parlamentom. Strokovni pokret pri nas ne more prevzeti funkcije politične stranke, (ki obstoja iz 20 strank) in se tudi ne dela tukaj na ustvarjanju nove politične stranke, kar je treba odločno pobijati. Edinstvo delavskega pokreta bo izvajalo zelo močan vpliv na strankarsko odločevanje delavcev. Skupna strokovna borba bo vzbudila v delavcih zahtevo po skupni politični stranki.
Zedinjeni pokret mora najti način in pota, da se v celi državi stvori le en strokovni pokret, da 7*lru-ži i delovne grupe s klerikalno ali nacionalno firmo. Ko se bo to zgodilo, zgube meščanske stranke sleherno pravo na snovanje svojih strokovnih organizacij za reševanje tarifnih pokretov.
Politika in taktika naj se uravnava po srednjem razpoloženju zedinjenja delavske mase. Delavski pokret imej za merilo svojemu delu — delavca. Ne smemo se bati, da bo šel ta pokret na krivo pot. Imamo zaupanje v razredna nasprotstva in v razvitek, ki vodi delavski razred sigurno na razredni poti.
Kot zadnji referent je nastopil s. Haramina, ki je razpravljal o štatutu in internacionalnih vezah. Ustvariti moramo okvir za bodoče delo, ki ne sme biti prazen. V kapitalističnem razredu imajo razne saveze obrtnikov, industrijcev, trgovcev, ki pa vsi delajo po enotnih direktivah ter skupno sklepajo o zaščiti svojih interesov. Tudi mi moramo povezati razne delavske skupine v eno telo, da zamoremo zastopati interese delavskega razreda. Mi težimo za centralistično organizacijo, a moramo pri osnovanju upoštevati razmere, ki zaenkrat ne pripuščajo popolnega centralizma. Vsi naši poedini strokovni sindikati so včlanjeni v svojih strokovnih internacionalah, kjer morajo biti, ker predstavljajo razredni pokret. Vsi strokovni sindikati naj ostanejo še nadalje v svojih strokovnih internacionalah.
Popoldne je delala 12-članska komisija skupno ' z akcijskim odborom ter je predelavala resoluciji in štatut U. R. S. S. J., katero delo je trajalo pozno v večer.
V nedeljo dopoldne se je kongres^ nadaljeval, prečitale so se resolucije, nakar se je pričela dolgotrajna debata, v katero so posegli sodrugi raznih organizacij iz vseh krajev države. Okoli 11. ure dopoldne se je prešlo na glasovanje o zedinjenju in sprejemu resolucij in štatut ter se je glasovalo po-. imensko; glasovalo je za zedinjenje vseh 106 prisotnih delegatov, medtem ko so bili ostali zadržani. Vsi prisotni so pozdravili zedinjenje z velikim navdušenjem..
Takoj za tem se je vršil shod, kjer so nastopali govorniki iz Sarajeva, Novega Sada, Ljubljane in Zagreba ter zastopnik grafičarjev, ki je obžaloval,
da na kongresu niso zastopani polnoštevilno delegati grafičarjev. Prebrana je bila tudi izjava 200 beograjskih grafičarjev za takojšno zedinjenje.
V imenu slovenske delegacije je izjavil na kongresu ob tej priliki s. Svetek: Slovenski delegati smo šli z nekako skrbjo na ta kongres, ker smo se bali, da bi se opustil kak korak, ki bi mogel privesti vendarle tudi izven Slovenije do popolnega strokovnega edinstva. Izjava predsednika današnjega kongresa, da bo politika novo zedinjene Strokovne zveze taka, da bo dajala vsakemu možnost, da v skupnih organizacijah sodeluje in ves potek tega kongresa pa sta razpršila našo bojazen in uverila tudi slehernega izmed nas, da smo dovršili te dni veliko delo. Sedaj je treba, da se lotimo z onim duhom, ki je obvladoval ta kongres, praktičnega dela v organizacijah in delavnicah in ustvarili bomo velik strokovni pokret, ki ga potrebujemo kot obrambno sredstvo proti reakciji.
Popoldne je komisija zopet sestavljala predlog kandidatne liste za upravo Združene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije.
V pondeljek je kongres prešel na drugo točko dnevnega reda — k volitvi nove uprave za bodoča tri leta ter je bila soglasno izvoljena naslednja uprava:
Pavičevid Luka, Beograd, Stankovič Stojan, Beograd, Krekič Bogdan, Beograd, Bukvič Dragu-tin. Beograd, Bračinac Dragutin, Beograd, Grojič Milan, Beograd, Kotur Sima, Beograd, Jakšič Jova, Sarajevo, Petrovič Radivoj, Novi Sad, Svetek Franc, Ljubljana, Haramina Vilim, Zagreb, Petakovič Janko, Beograd, Petejan Josip, Maribor, Kumšič Adolf, Zagreb, Krušič Ivan, Trbovlje, Stanko Jurij, Ljubljana, Raušer Franjo, Sarajevo, Curič Bogoljub, Sarajevo, Sladek Eduard, Goger Anton, Subotica, Pfeifer Vladimir, Zagreb.
Nadzorstvo:
Dokič Milan, Beograd, Beranek Vjekoslav, Jeslič, Rozina Djuro.
Nato se je prešlo k tretji točki: Tarifna i štraj-kaška politika — referent Stojan Stankovič. K tej točki dnevnega reda je bila po debati sprejeta daljša resolucija, katero vsled važnosti prinesemo v prihodnji številiki. Nato so se zaslišali še ostali referati ter so v debato posegli sodrugi iz raznih krajev. Oficielni del kongresa je bil zaključen v ponedeljek, v torek pa je zasedal novo izvoljeni centralni odbor, ki je sprejel in določil direktive in taktiko za čim uspešnejšo delo.
Sprejete resolucije bomo objavili z prihodnji številki.
Gospodarski položaj našega delavstva.
»Jutro« prinaša v svoji 242. številki, vporablja-joč gardivo, zbrano v poročilu Delavske zbornice, študijo o gospodarskem položaju delavstva v Sloveniji.
Pri tem prihaja do rezultata: Naši kovinarji so plačani približno za 20 odstotkov slabše, nego pred vojno, stavbinska, rudarska podjetja so dosegla predvojni normal, kemična in tipografska industrija sta ga že presegli.
Nato pa pravi: Ako bi bila merodajna samo prehrana, bi imelo naše delavstvo eno izmed prvih mest v Evropi. Angleški delavec, da ne govorimo o nemškem ali francoskem, ima še vedno manjše dohodke v primeri z draginjo, nego pred vojno. Pri nas pa vidimo, da so nekatere kategorije delavstva že prekoračile predvojno pariteto. —
Nas veseli, ako se načenja razpravljati v javnosti na podlagi številk o gmotnem položaju delavstva. Ker vemo, da more tako razmotrivanje koncem koncev le to pokazati, kar je res, namreč, da se našemu delavstvu ne godi dobro.
Z vso odločnostjo pa moramo ugovarjati, da bi se obravnavala taka vprašanja tako, da bi morala dobiti o njih javnost napačno sliko in izvajati iz njih napačne zaključke.
V članku v »Jutru« bi bilo treba jasneje povda-riti naslednje: Pri nas so bile cene življenskih potrebščin nekako do mesca julija stalne. Od takrat pa so začele padati in so padle do danes za okroglo 18 odstotkov. Podatki o realnih plačah, zbrani v poročilu Delavske zbornice se nanašajo ne mesec julij, torej na čas pred početkom padanja cen. Član-kar v »Jutru« je vse realne plače iz poročila za 18 odstotkov povišal in preračunal na sedanje -*stanje draginje, nevpoštevaje med tem deloma že izvršene redukcije plač. Rezultati so vkljub temu pokazali, da zasluži delavstvo danes vkljub padanju cen v nekaterih strokah še manj, v drugih komaj toliko kot pred vojno in da so prekoračenja predvojnega normala le redke izjeme.
Iz tega sledi, da so zahteve, da se morajo vsled padanja cen plače znižati, v splošnem neupravičene. To je vse, kar sledi iz »Jutrovega« članka in tak sklep je bilo treba iz njega tudi napraviti, ne pa nasprotnega.
Glede nadnormalno visokih plač, ki jih plačuje ena naših kemičnih tovarn, je treba vedeti, da je od julija ta tovarna svoje plače že znižala in da so bile predvojne plače v tej tovarni do skrajnosti nizke.
Nizkih predvojnih plač se v inflacijski dobi ni dalo sorazmerno tako nizko potisniti, kakor višjih
— ker bi delavci sicer niti za najpotrebnejšo hrano ne zaslužili.
To je razlog, da se je pred vojno obstoječe krivično razmerje med moškimi in ženskimi plačami po vojni dobi nekoliko popravilo in da so ženske plače po zadnjem padanju cen predvojni normal po nekod za malenkost presegle. (V kolikor ni zaznamovati tudi tu redukcij plač.) A ravno tu je povratek na predvojni normal le povratek v staro krivico.
Naravnost čudna pa je zaključna trditev član-karja, glasom katere bi stal baje naš delavec nad angleškim, francoskim in nemškim in zavzemal po svojem socialnem položaju menda prvo mesto v Evropi.
V resnici so bile delavske plače v srednji in za-padni Evropi, zlasti pa seveda v Angliji že pred vojno mnogo višje nego pri nas. V Angliji se delavske plače po vojni sploh niso znižale. Po drugod so se sicer znižale, vkljub temu pa so še dokaj višje nego pri nas. Ako samo pomislimo, da znašajo v našem denarju povprečne plače angleškega rudarja mesečno 4000 Din .nemškega pa nad 2000 Din, — nam bo postalo takoj jasno, da je trditev, da gre našemu delavcu najbolje v Evropi, v hudem nasprotju z resnico.
Ako primerjamo sedanje in predvojne plače, najdemo v nekaterih državah res neugodnejša raz-razmerja nego pri nas. Pomisliti pa je tudi tu zopet treba, da je zadela inflacija najhuje visoke predvojne plače in da je imela tendenco izenačiti vse na najnižjih plačah.
Vkljub temu, da razlika med našimi in inozemskimi plačami ni več taka, kakor je bila pred vojno, so naše plače še vedno nižje, kakor plače delavstva v inozemstvu, ne pa narobe.
Oblastna konferenca kovinarjev.
V nedeljo, dne 18. t. m. se je vršila v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani oblastna konferenca S. M. R. J. za Slovenijo. Konferenci so prisostvovali vsi člani oblastnega odbora in delegati posameznih podružnic iz Slovenije, ter zastopnik centrale s. K. Jankovič.
Konferenco je otvoril in vodil predsednik oblastnega odbora S. M. R. J. s. Ivan Ropret. Dnevni red konference je bil:
1. Položaj kovinarjev Jugoslavije — specielno onih v Sloveniji.
2. Razno.
K 1. točki dnevnega reda sta izčrpno poročala ss.: Joža Golmajer o položaju v Sloveniji in K. Jankovič o položaju v ostalem delu naše dežave, nakar se je vršila živahna in izčrpna debata k referatom in poročilom iz posameznih podružnic S. M. R. J. v Sloveniji, v katero so posegli vsi delegati posameznih podružnic. Konferenca je pokazala, da se kovinarji zavedajo položaja, v katerem se nahajajo. Po izčrpni in temeljiti debati je bila sprejeta naslednja Rcsolucija
oblastne konference Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije za Slovenijo, ki je zborovala v nedeljo, dne 18. oktobra 1925, v Ljubljani.
Po zaslišanju referata in po izčrpni debati o položaju kovinarjev Jugoslavije, specielno onih v Sloveniji, sklene konferenca sledeče:
1. Gospodarski položaj kovinarjev označuje dejstvo, da so sedanje mezde še vedno nižje od predvojnih.
2. Večje uspehe v mezdnih gibanjih za izravnanje mezd onemogočuje gospodarska kriza v državi in posebej še obmejna lega kovinarske industrije. Vsled tega ne uživa kovinarska industrija s strani državne uprave zadostne zaščite.
3. S. M. R. J. bo z nezlomljivo doslednostjo nadaljeval boj za zboljšanje gmotnega položaja kovinarjev, predvsem pa za popolno izenačenje mezd.
4. Vsa stremljenja po zboljšanju gmotnega položaja bo S. M. R. J. podprl in jim zagotavlja svojo popolno pomoč.
5. S. M. R. J. se bo z vso silo boril proti nebrzdanemu in v ničemer utemeljenemu uveljavljanju delodajalskega absolutizma, vztrajal na veljavnih kolektivnih pogodbah, ki urejujejo delovno razmerje v posameznih obratih.
6. S. M. R. J. se zaveda, da bo moeoč uspeh le tedaj, če bo zadnji kovinar član in bojevnik saveza.
7. Boju za zboljšanje gmotnega položaja in upostavitvi enotne bojevne strokovne organizacije bo žrtvoval savez v prihodnjih mesecih vse svoje sile.
8. Dolžnost vsakega kovinarja je, da žrtvuje čas od /. novembra do 31. novembra 1925 za agitacijo med še neorganiziranimi kovinarji, da se končno upostavi močan in v vsakem boju dorasel Savez Metalskih Radnika Jugoslavije.
9. Konferenca je prepričana, da bo le tako uspelo zavreti ofenzivo delodajalskega razreda in obdržati delavskemu razredu socialne in gmotne pridobitve povojnih let.
Zato‘je dolžnost vsakega razredno zavednega kovinarskega delavca, da svoje orožje — Savez Metalskih Radnika Jugoslavije — izpopolni, da bo sposoben voditi naloženo mu borbo za ohranitev vseh dosedanjih pridobitev in za zboljšanje istih in to ne samo za sedaj, temveč tudi za naše potomstvo.
Naj živi Savez Metalskih Radnika Jugoslavije!
Naj živi razredni boj!
Kovinarska Internacionala.
Uprava Mednarodne zveze kovinarjev je zborovala 18. in 19. avgusta t. 1. v Montre (Švica). Seja je imela namen rešiti razna življenjska vprašanja nekaterih priključenih savezov. Spori v belgijski kovinarski stavki so dali povod, da je bila seja sklicana preje, nego je bilo to predvideno. Seji je prisostvovalo 14 zastopnikov savezov.
Tajnik internacionale s. Konrad lig je v svojem poročilu o položaju povdarjal, da je Železna internacionala dan za dnem močnejša. Razvila se je v pravo borbeno organizacijo mednarodnega značaja. Gigantske borbe vodijo v zadnjem časti
25. oktobra 1925
»DELAVEC«
Stran 3
kovinarji na Češkem in v Danski, ki so prejemali financijelno mednarodno podporo. O pristopu ruske kovinarske zveze se ni razpravljalo, ker je z obeh strani izostala korespondenca in ker so bili stiki pretrgani.
Poročilo s. Hausena o zaključnem konfliktu na Danskem je bilo povoljno. Tudi boj kovinarjev v severni Češki, kjer so delavske organizacije zelo oslabljene, je končal proti vsakemu pričakovanju z uspehom. Manj povoljno je bilo poročilo italijanske zveze, ki je predočilo težke razmere v Mussolinijevi Italiji.
Pri drugi točki dnevnega reda je podal poročilo s. Solau o gibanju belgijskih kovinarjev. V stavki se je nahajalo 74.000 članov belgijske kovinarske zveze. Stavka je bila neizogibna. Stavkovno podporo so prejemali vsi člani zveze. Internacionala je posredovala radi finančne pomoči pri ostalih kovinarskih zvezah. Podpora zvez znaša preko 1 milijon belgijskih frankov.
O stavki je Izvrševalni odbor internacionale sprejel posebno resolucijo, ki odobrava odredbe tajnika in pozdravlja boj belgijskih kovinarjev.
Sodrug Robert Dissmann (Nemčija) je refe-riral o mednarodnih kartelih, trustih in trgovskih pogodbah. Opozarjal je na carinsko politiko raznih držav. Zlasti meščanska parlamentarna večina v Nemčiji slepo sledi nakanam delojemalcev.
Delavske organizacije so dolžne, da se prično intenzivno baviti z gospodarskimi vprašanji. Ravno kovinarska internacionala ima na tem polju največ snovi, ki jo ima obdelati.
Brez sodelovanja najvažnejših državnih zvez je seveda delo otežkočeno. Internacionala že več let skuša dobiti stike z amerikanskimi kovinarji. Ameriški kovinarji so izrazili željo, da internacionala pošlje na njihov kongres 1. 1926 svoje zastopstvo. Tej želji bo‘internacionala gotovo ustregla in ob tej priliki bo skušala internacionala navezati na-se ameriške sodruge. Delegacija bo štela štiri sodruge.
Železna internacionala zaznamuje znatne u-spehe in njen razvoj gre stalno v smeri napredovanja. Mednarodni kapitalizem železne industrije bo moral računati z Mednarodno zvezo kovinarjev. K njegovi zmagi pa mora prispevati tudi naš Savez Metalskih Radnika Jugoslavije.
Produkcija premoga.
Vrednost produkcije premoga in izdatki za isto pri trboveljski premogokopni družbi za leto 1924.
Živimo v času, v katerem podjetniki z vso vehemenco delajo na znižanje delavskih plač, odpravo socialnih bremen itd. Danes hočemo v spodaj navedenem, opirajoč se pri tem na uradne podatke, kateri so nam služili kot podlaga, podati nekaj vpogleda v gospodarstvo naše največje delodajalke — Trboveljske premog, družbe, da se presodi, v koliko je zahteva po znižanju delavskih plač in odprava socialnih bremen upravičena.
Produkcija.
Rudnik:	V tonah:	Število	Letno	Dnevno na	
		delavstva:	1 del. ton:	300 šihtov:	
Trbovlje	867.000	4013	216	720	kg
Zagorje	233.700	1556	151	503	kg
Hrastnik-Ojstro	225.140	976	231	770	kg
Rajhenburg	111.000	755	142	473	kg
Kočevje	93.300	623	149	497	kg
Hudajama	30.200	436	70 .	233	kg
skupaj povpreč.	1,560.440	8359	160	566	kg
Vrednost te produkcije povprečno 27625 Din za 1 tono (davek za pokojninski sklad po 5 Din od tone odbit).
Izdatkj.
Rudnik:	Dinarjev:	Na delavca	Na delavca
		letno Din:	dnevno Din:
Trbovlje	239,508.750	60.070.—	198.90
Zagorje	64,559.625	43.713.75	138.95 y
Hrastnik-Ojstro	62,194.925	63.713.75	212.71
Rajhenburg	30,663.750	39.227.50	130.66
Kočevje	25,773.125	41.161.25	137.30
Hudajama	8,342.275	19.337.50	64.37
Skupaj povprečno	431,042.450	47.870.62	147.15
dobiček vsota 231,371.83794 Din. Pri tem pa še niso vštete apnenice Trboveljske družbe v Zagorju, kjer dela povprečno 36 delavcev pri žganju apna, ki so pa zgoraj prišteti med rudniško delavstvo, ker spadajo v področje bratovske skladnice v Zagorju.
Družba je prodajala svoj premog v letu 1914 povprečno po 1492 kron za 1 tono in bi znašala vrednost lanske produkcije 23,281.76480 kron. A vrednost te produkcije po sedanji prodajni ceni znaša v primeru s predvojno, valuto 1 : 10'80 = 39,911.338 zlatih dinarjev. To znači, da se je vrednost produkcije zvišala napram predvojni za 42 odstotkov, a delavske plače so se pa napram predvojnim plačani zvišale samo za 19 odstotkov. V primeru s predvojno ceno življenskih p^tr^bščin pa dobi danes delavec samo 65 odstotkov vrednosti takratne svoje plače (računano, po indeksu od dne 15. sept. t. 1.), tako da ima danes 35 odstotkov manj plače kot pred vojno. Ako primerjamo sedanjo ceno premoga, katera se je povišala napram predvojni za 42 odstotkov, potem bi moral, ako bi se plače prilagodile prodajni ceni premoga, sedaj povprečno zaslužiti rudar 35 do 42 odstotkov več, to je dnevno 78'66 Din.
Tako izgleda revščina gg. premogovnih baronov. Te številke nam pa tudi jasno povedo, kaj razume z njimi Trboveljska družba in česar v teh številkah rudarji Trboveliske družbe ne razumejo.	 J-	A.
Družba izda za materijal, kakor: les, smodnik, deputati, železo in sploh za vse, kar se rabi pri
produkciji letno plače delavstva znašajo letno plače uradnikov in paznikov (246) letno ......
socialno zavarovanje znaša za
delavstvo.....................
social, zavarov. uradništva znaša
75,709.781— Din 111,392.034— Din
5,631.616 34 Din
6,683.722— Din 253.45872 Din
skupni izdatki 199,670.612'06 Din Izdatki, razdeljeni na vrednost delavčeve storitve:
Izdatki:	Znaša na delavca	Dnevno na
	letno Din:	300 šihtov:
materijal	8.359 —	30-19
plače delavstva	13.326 —	4444
plače uradništva	67372	225 '
social, zavarovanje delavca 79958		2-67
social, zavarovanje uradnika 3032		010
skupaj	22.188-62	79-63
Ako je torej delavčeva storitev vredna letno 47.870 62 Din, in se odbijejo vsi izdatki, ki so s tem v zvezi, — ostane družbi vrednost njegove storitve letno 25.682 Din.
Družbi preostane torej po odbitku vseh izdatkov, ki jih ima v zvezi z zgoraj navedeno produk cijo in nje vrednosti, za razne investicije, davke in
Draginjska tabela.
Petčlanska rodbina _porabi na mesec:
Živilo	Mno- žina	Cena	za enoto	Skup	en iznos
		1.1913	okt. 1925	1.1913	okt. 1925
	ksr	K	Din	K	Din
Moka za pecivo	8	0-36	5-50	2-88	44-—
Moka za kuho . .	6	0-34	5 —	3 J4	30 —
Krušna moka . .	35	033	450	11'55	157-50
Koruzna moka . .	6	0 25	3-50	1-50	21 —
Krompir ....	51	0-06	U25	3-06	63-75
Fižol		6-3	036	350	2-27	2205
Kaša		1-2	0-32	6--	0-38	7-30
Riž ......	21	0-44	10 —	0-92	21-
Olje		1	1-50	20--	1-50	20-—
Mast		3-9	2 —	30--	9-80	117-—
Mleko		45 /	0-20	3-—	9 —	135*—
Meso		61	1-80	18 —	1098	109-80
Sladkor		5-8	088	15-50	5-	89-90
Kis		2-5 l	024	250	0 60	6-25
Sol		2	0-24	4-50	0-48	9'—
Kava		04	2-72	72’—	109	28'80
Kavina primes .	2	096	20 —	1-92	40 —
			Skupaj	64-97	862-25
Draginja. Ena predvojna krona je sedanjih Din 14-64
II. kongres Delavskih zbornic v Beogradu.
V zadnji številki smo priobčili, da sklicuje odbor centralnega tajništva Delavskih zbornic v Beogradu svoj II. kongres za 9. oktobra t. L z dnevnim redom, ki smo ga objavili.
Kongresu so prisostvovali poleg članov vseh zbornic v državi tudi eskperti, kateri so bili delegirani od posameznih organizacij, tako da je bilo na kongresu 100 delegatov.
Glavni referenti za posamezne točke dnevnega reda so bili ss.: Dr. Živko Topalovič, Vladimir Pfeifer, Ž. Milojkovič, Bogdan Krekič in Fr. Raušer. Vsi referenti so bili z veliko pažnjo zaslišani, nakar se je vršila obširna diskuzija, v katero so posegli mnogi delegati zbornic in eksperti.
O vseh vprašanjih, o katerih je kongres razpravljal in sklepal, je bila sprejeta resolucija, katero radi važnosti in aktualnosti in ker je iz nje celoten gospodarski položaj naše države in socialni položaj našega delavskega razreda razviden, prinašamo:
Resolucija.
Razmotrivajoč splošni gospodarski položaj in položaj delavskega razreda, ugotavlja drugi kongres delavskih zbornic:
Tekom preteklega leta so bile zadovoljene za ceno Velikih finančnih žrtev zahteve podjetnikov:
Splošna carinska tarifa in mednarodne pogodbe, ki so sklenjene na njeni podlagi, so zvišale uvozno carino, tako da so vstvarile nekaterim vrstam industrije monopolski položaj. Tarife za prevoz blaga na železnicah so znatno znižane. Z druge strani pa je nastopila tendenca, da pada obrestna mera na finančni kapital in da pada naglo cena poljskih pridelkov. Na blagovnem trgu je nastopila radi nesorazmerja cen industrijskega in poljedelskega blaga tre-notno zmešnjava v prometu blaga. Poljedelci se branijo prodajati svoje in kupovati industrijsko blago, a se bodo morali končno prilagoditi razmerju cen, ki jih je stvorila nova industrijska tarifa na korist industrijalcev, a na škodo poljedelstva in širokih mas konzumentov. Vsled tega so danes tem manj upravičene zahteve podjetnikov, ki gredo za podaljšanjem delovnega časa, znižavanjem delavskih in natneščenskih plač, neizvedbo delavskega zavarovanja, ustavitvijo izvajanja zakona o zaščiti delavcev ter zakona o zavarovanju delavcev.
Na žalost so te zahteve podjetnikov našle podporo pri oblasteh in to za ceno gaženja zakonov.
Z odredbami finančnega zakona o bndžetskili dvanajstinah so izločeni iz splošnega zavarovanja vsi rudarski delavci, odloženo je na nedoločen čas zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti, katero bi moralo stopiti v veljavo 1. julija t. I.
Socialno zavarovanje je obremenjeno s zdravljenjem delavcev, obolelih na nalezljivih boleznih, med tem ko imajo vsi ostali državljani to brezplačno, s čimur se povečava pasivnost socialnega zavarovanja bolniške panoge, ki ni več v stanu za vršitev v polni meri svojih nalog.
Kongres delavskih zbornic odločno protestjra proti temu načinu upropaščanja delavskega zavarovanja iij zahteva, da se vse izjemne odredbe, ki so bile na naglo uve-
ljavljene potoni finančnih zakonov, takoj ukinejo in zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti čim preje izvede.
3.
Zakon o zavarovanju delavcev predvideva tudi zavarovanje za slučaj brezposelnosti. V tem pogledu se ni nič ukrenilo, da se pripravi izvajanje tega zavarovanja; celo v to svrho zbrani denar, ki ga je že nad 16 milijonov dinarjev, se ni izročil svojemu namenu.
Kongres zahteva, da se takoj izda prepotrebni pravilnik za organiziranje brezposelne pomoči.
4.
Uprava delavskega zavarovanja je začela uporabljati zbrane fonde nezgodnega zavarovanja na edino pravilni način, namreč tako, da zgradi v vseh večjih krajih države sanatorije in zdravilišča, da zgradi v vseh večjih mestih lastne ambulatorje in lekarne.
Ta način udejstvovanja, ki ga prakticirajo v vseh kulturnih državah, je prepovedalo ministrstvo za socialno politiko na zahtevo podjetnikov, ki bi radi, da bi se ta denar ne uporabljal za potrebe delavcev, temveč bi radi, da bi se preko bank njim izposojeval, da bi ga orii uporabljali.
Kongres delavskih zbornic ostro obsoja ta napad na avtonomijo delavskega zavarovanja, katero samo svobodno odloča o uporabi svojega kapitala, ta napad na razvoj javne higijene, katera se s tem podreja interesom kapitalizma, napad, ki je prizadet napredku naših socialnih institucij.
Kongres je prisiljen dati izrazu mišljenje, da še bo pretvorilo podrejanje socialnega zavarovanja pod interese kapitalizma v ogromno kulturno sramoto za našo državo.
5.
Ker niso izdani potrebni pravilniki in se ni prepovedalo nočno delo v pekarnah, ker se ni uredilo vprašanje zapiranja in odpiranja trgovin, delavskih legitimacij in volitev delavskih zaupnikov, so vsi predpisi zakona o zaščiti delavcev v tem pogledu samo mrtve črke na papirju.
Z zakonom zabranjeno nočno delo se nadaljuje, na-stavljenci v trgovinah in rokodelskih obratih nimajo urejenega delovnega časa in nedeljskega počitka, delavci nimajo zakonito predpisanih legitimacij, ne upoštevajo se njih zaupniki.
Kongres zahteva, da se vsi ti pravilniki takoj izdifjo in zakon o zaščiti delavcev prične izvajati.
6.
Današnjemu neurejenemu delovnemu trgu tako potrebne Borze dela so pomanjkljivo organizirane in njih kredite se uporablja v druge svrhe.
Kongres zahteva, da se v smislu zakona o zaščiti delavcev takoj pristopi organiziranju borz dela v vseh večjih mestih države.
7.
Zakon o zaščiti delavcem ni reguliral vse delovne odnose, vsled tega so ostali v veljavi še pokrajinski zakoni: zakon o delavnicah v Srbiji, obrtni zakon in red v ostalih pokrajinah, zakon o trgovskih nastavljencih, zakon o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev itd.
Kongres zahteva unifikacijo vsega delavskega zakono-dajstva v splošen državni zakon.
8.
Vkljub mnogobrojnim, javno pred mednarodnim forumom danim obljubam od strani vlade, da bo ratificirala določbe konferenc mednarodnega urada v Ženevi, še to do danes ni storila in ni ratificirala niti ene teh določb.
Kongres zahteva, da se’ takoj pristopi ratifikaciji teh določb ter da se zveze ministrstva za socialno . politiko z mednarodnim uradom dela čimbolj razvijejo in učvrstijo.
9.
Kongres smatra izjemni davek na delavske mezde, uveden s finančnim zakonom o budžetnih dvanajstinah, za popolnoma neupravičen, predvsem danes v času slabe zaposlenosti, zniževanja delavskih zaslužkov ter podraženja mnogih proizvodov vsled državne carinske in finančne politike.
Zato zahteva kongres, da se ta izjemni davek na delavce ukine ter uredi vprašanje davčne obremenitve delavstva z ureditvijo neposrednih davkov tako, da se upošteva eksistenčni minimum vsakega davčnega zavezanca.
10.
Kongres protestira, da sodelujejo državni obrati pri poskusih podjetnikov, da se poslabša položaj delavstva. -
Državna rudarska podjetja so vsem svojim delavcem znižala plače z diktatom. Vsa državna podjetja, predvsem vojna, pošiljajo svoje delavce in nameščence na zdravljenje in prejemanje podpor v ustanove delavskega zavarovanja, prispevkov zanje pa ne plačajo; a ne samo to, zadržala so še one prispevke, ki jih odtrgavajo od delavskih mezd.
Kongres zahteva, da država in javna telesa prednačijo v svojem postopanju napram delavcem, mesto da so bru-talnejša od privatnih delodajalcev, kakor je to danes.
11.
Uvidevajoč, da ima postopanje vlade napram zahtevam delodajalcev svoje vzroke v tem, da so delodajalci dobro organizirani in izvajajo trajni politični in gospodarski pritisk na vlado, med tern ko je delavstvo neorganizirano in razcepljeno, pozdravlja kongres pokret delavskih strokovnih organizacij za grupiranje in zedinjenje tef priporoča vsemu delavstvu, da se zbere okrog zedinjenja strokovnega pokreta.
Naše organizacije.
Vsem Slanom in organizacijam!
Glavni volilni odbor Združene Delavske Strokovne Zveze razpošilja na vse podružnice in zaupnike okrožnico radi volitev v socialne Inštitucije. Sodrugi naj upoštevajo ta navodila in se naj po njih ravnajo.
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani. Akcijski odbor Strokovne komisije.
V Sloveniji se je izvedlo popolno zedinjenje po poedi-nih strokovnih zvezah s skupino bivših neodvisnih strokovnih organizacij. Ni pa še bilo oblastne konference, ki naj uredi vse notranje razmere vpričo zedinjenja. Da se dotlej omogoči v strokovnem gibanju delo vsakomur, ki je pripravljen sodelovati na konsolidaciji strokovnega pokreta, se je osnoval v Ljubljani akcijski pokrajinski odbor, ki je paritetno sestavljen. V njem so ss.: Golmajer, Svetek, Uratnik, — Štukelj, Makuc, Sedej. Ta forum se je končnoveljavno konštituiral po pristanku obojestranskih zaupnikov. Akcijski odbor bo pospešil trajno zedinjenje in ojačenje delavskega strokovnega gibanja v Sloveniji. — Formalno je akcijski odbor delegacija, postavljena od Strokovne komisije ob upoštevanju predlogov v naše strokovne organizacije presto-pivšega članstva.
Oblatilna stroka.
VI. redni letni občni zbor. Centralni odbor Osrednjega društva oblačilnih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani sklicuje za nedeljo, dne 15. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj svoj VI. redni letni občni zbor, ki se bo vršil v prostorih kavarne in restavracije »Leon« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika in d) nadzorstva. 3. Poročila podružnic. 4. Naš položaj. 5. Zedinjenje. 6. Volitev novega odbora in nadzorstva. 7. Razno. — Centralni odbor.
Domači pregled.
Stavka bančnih uradnikov
je izbruhnila v Beogradu. Stavka le uradništvo francosko-srbske banke. Pogajanja uradništva z upravo banke so se vršila že dalje časa, a so ostala brezuspešna. Uradništvo zahteva zvišanje svojih prejemkov in skrajšanje delovnega časa. Obstoja velika nevarnost, da se priključi stakajočemu urad-ništvu francosko-srbske banke tudi uradništvo ostalih bank.
Delavski pevski koncert
se je vršil v soboto, 10. oktobra t. 1. v Zagrebu. Na koncertu so nastopila 3 grafična društva in sicer: »Grafika« iz Ljubljane, »Sloga« iz Zagreba« in >Je-dinstvo« iz Beograda«. Celo meščanski časopisi in kritiki so se o koncertu izrazili zelo pohvalno.
Grafični delavci
so v pogajanjih za novo tarifno pogodbo sklenili s zastopniki grafičnih podjetij (razen z beograjskimi) sporazum.
Krojači v Vršcu
so stopili 16. septembra t. 1. v stavko. V stavki se nahaja 52 krojaških pomočnikov. Poživljamo vse krojaške pomočnike Slovenije, da ne potujejo v Vršac.
Mednarodni pregled.
Sodelovanje angleških in ruskih strokovnih organizacij.
Zadnji kongres angleških strokovnih organizacij je končnoveljavno potrdil najtesnejše sodelova-nej z ruskimi strokovnimi organizacijami. Delegaciji obeh strokovnih central sta podpisali platformo za skupno delo. Ta platforma pravi med drugim:
Pararelno z naraščanjem gospodarske reakcije se krepi politična reakcija proti delavskemu razredu in njegovim interesom. Reakcionarne kapitalistične skupine pridobivajo vedno več oblasti in vpliva v državni politiki različnih dežel Evrope, Vedno bližja in očividnejša je nevarnost nove vojne.
Vpričo vsega tega je postala bolj kot kdaj prej
Eotrebna ustanovitev vse obsegajoče svetovne stro-ovne internacionale. Enotni odbor 11 milijonov angleških in ruskih strokovno organiziranih delavcev poziva delavski razred vseh dežel, njegove organizacije in voditelje, da združijo svoje napore z napori strokovnih zvez Velike Britanije in Sovjetske Rusije v stremljenju, da premagamo vse ovire in težkoče, ki stoje na potu nacionalni in internacionalni enotnosti proletariata in da tako pripomoremo, do čim prejšnje otvoritve enotne svetovne strokovne zveze, ki naj združuje vse strokovne organizacije vseh dežel.
Poučna potovanja za delavce
prireja.dunajska Centralna uprava za izobraževalno delo. Letošnje poletje je priredila ta avstrijska socialistična kulturna organizacija poučno ekskurzijo na Sredozemskem morju in vseh važnejših obmorskih mestih v Italiji: Neapelju in Trstu, nadalje Rimu, Florenci itd. Izleta se je udeležilo 800 priprostih tovarniških delavcev in uradnikov.
Na Madžarskem
je brezposelnih po uradnih poročilih 80 odstotkov. Predvidena so bila resna javna dela, ki jih pa vlada ni odobrila. Število brezposelnih stavbinskih delavcev je doseglo 16.000.
Francoska vlada
bo predložila parlamentu načrt za odobrenje 120 milijonov frankov kredita za povišanje dosedanjih mezd državnega uradništva.
Kongres angleške Delavske stranke.
Koncem meseca septembra je bil v Liverpoolu na Angleškem otvorjen kongres Delavske stranke (Labour Party). Kongresa se je udeležilo 1200 de^ legatov. Voditelju Delavske stranke Macdonaldu je kongres priredil burne ovacije. Z 2,587.000 glasovi proti 512.000 glasovom je kongres sprejel predlog, po katerem Delavska stranka ne prevzame vladnih poslov, dokler ne dobi parlamentarne večine.
Volitve v Avstraliji.
O volitvah v Avstraliji menijo, da bodo prinesle zmago Delavski stranki. V dosedanjem parlamentu je bilo: 29 socialistov, 31 nacionalistov, 14 agrarcev in 1 neodvisni strankar. Do absolutne večine manjka Delavski stranki le še 9 mandatov. Pričakuje se pri volitvah napredek Delavske stranke, po katerem bo to večino dosegla.
Boj angleških delavcev.
Angleške strokovne organizacije so soglasno odklonile predlog angleškega ministrskega predsednika o minimalnih mezdah in o starostnem zavarovanju. Rudarski izvrševalni odbor je sklenil, da ne odpošlje v kraljevo komisijo za preiskavo rudarstva svojih zastopnikov. Tudi konference, dne
9.	oktobra, se ne bodo udeležili. Ostale strokovne organizacije so pozvane, da se pripravijo na podpore velikih delavskih bojev.
Dunajska mestna občina
je zaposlila v zadnjem času 15.640 brezposelnih stavbinskih delavcev in sicer pri gradnji novih mestnih stanovanjskih hiš.
Iz revirjev, tovarn in delavnic.
Zabukovca. (Iz državnega premogovnika.) Pod tem naslovom smo prinesli v 18, številki, z dne 25. septembra t. 1. notico, ki ne odgovarja resnici. Notica nam je bila pod napačnim imenom poslana, radi česar pisca ne moremo pozvati, da v notici navedene trditve dokaže. Prepričali pa smo se, da so navedbe neresnične in tem potom storjeno krivico lojalno popravljamo s tem, da jo v celoti preklicujemo.	Uredništvo	»Delavca«,
Ljubljana. (Strojne tovarne.) V četrtek, 8. oktobra t. 1., se je v strojnih tovarnah in livarnah na Dunajski cesti v Ljubljani ponesrečil vajenec Troj ar. Troj ar se je namreč učil v livarni, kjer se ljudje tako umažejo, da se z mrzlo vodo ne morejo umiti in potrebujejo gorko vodo. Ubogi Trojar je bil vajen, da se je vedno umil z gorko vodo, pred-no je odšel iz delavnice. Radi te svoje dobre lastnosti bi bil kmalu plačal z življenjem! V Strojnih tovarnah nimajo delavci priprav, ki bi jim vodo za umivanje segrevale. Delavci imajo na razpolago mrzlo vodo, ne dobe pa gorke vode. Zato so v s i livarji, in ne samo vajenci, segreli mrzlo vodo v koritih na ta način, da so vlili tekoče železo v vodo. Železo je vodo segrelo, livarji pa so se lahko očistili po končanem, pasje plačanem napornem delu. No, it: Trojar je tisti nesrečni dan napravil prav tako, kakor so to delali livarji že leta in leta. Razumljivo je, da je taka igra zelo nevarna in da tvega vsak, ki se na ta način umiva, svoje lastno življenje. Krivde in krivcev Trojarjeve nezgode je torej iskati vse drugje, nčgo pri Trojarju samem. Podjetje že leta in leta dopušča, da se delavci umivajo na ta način, kakor smo ga zgoraj- naznačili, mesto da bi nabavilo za svoje obrate moderne naprave za umivanje. Pač žalostno poglavje nacionaliziranega podjetja, ki ne dovoli svojemu delavstvu niti gorke vode za umivanje! Kako naj si vajenec, ki ne pozna ne očeta, ne ‘‘tatere, ki pozna le lakoto in revščino, preskrbi pri tujih ljudeh tople vode? Mar naj plača vso malo mezdo za to, da bo dobra gospodinja segrela za takega revežh vsak večer lonec vode? — Trojarjeva nezgoda kriči po temeljiti in brezobzirni ‘temeduri! Pa naj delničarji počakajo z dividendami. Gorko vodo delavci v Strojnih tovarnah potrebujejo in tudi krvavo zaslužijo. — Se tisti malce higijene, ki se je že ustalila v ljudstvu, pa res ne bo odpravila dobičkarska požrešnost! — Inšpekcijo dela v Ljubljani na ta slučaj opozarjamo, da take škandalozne slučaje odpravi!
Zagorje. (Rudnik Kotredež.) Pri nas se nahaja rudnik Kotredež, v katerem je zaposlenih približno 600 rudarjev. Da pridejo ti ljudje, ki delajo dan na dan pod zemljo, vsi črni, blatni in mokri iz jame, bo gotovo vsakomur jasno. Vsak pameten človek pa bo tudi uvidel, da ti ljudje, ako nočejo, da ne poginejo od nesnage in blata, se morajo vendar nekje očistiti. Pa kje in kako? Rudar, ki pride iz rova ves moker ali prepoten, tfiora ob vsakem vremenu, takšen kot je prišel iz rovaj iti ha svoj dom, nekateri tudi po uro in uro daleč. Koliko se jih pri tem prehladi in nakoplje bolezen, bo menda statistika bratovske skladnice najbolj točno povedala. Ko pa pride domov — v svoje borno stano-
vanje — vrže svoje cunje iz sebe in ga mora umivati žena. ali kdo drugi, in še to večkrat zaradi pomanjkanja prostora v navzočnosti nedoraslih otrok. Kako to moralno upliva, si lahko vsak sam predstavlja. Samo ravnateljstvo rudnika v Zagorju tega menda ne vidi. To smemo povsem soditi iz razloga, ker vidimo, da se ravnateljstvo povsod trudi na zunanjosti dati lepo obliko svojim hišam in drugim napravam. Tudi kopalnica za rudarje je na zunaj že gotova in tudi lepo izgleda, uporaba notranjosti pa že čaka skoro eno leto, da bo mogla služiti namenu. Da bi zamogla svoj namen čimpreje doseči, opozarjamo tukaj javno rudarsko oblast in Trboveljsko družbo v Ljubljani, da stori vse, da se kopalnica za rudarje v Zagorju napravi. — V neki deželi Danske je bilo belokožce sram, ko so prvič zagledali črnokožce, pri nas pa menda ni tako hudo.
Maribor. (Nezgoda delavke v Franzovem mlinu.) V meščanskem tisku smo čitali nedavno beležko o nesreči, ki se je pripetila neki delavki. Oglejmo si nesrečo pobližje. — Delavka Marija Valentan, mati treh otrok, je bila prisiljena, da si poišče delo v tovarni Franz in sinovi v Mariboru, da bi s svojim zaslužkom preživela družino in sebe, ker je bil mož brez posla. Tovarna jo je zaposlila pri stroju za mešanje. Njeno delo je bilo, stresati moko v stroj in snažiti ostre nože, ki so bili nastavljeni v stroju. Pred njo sta bila pri tem stroju zaposlena dva moška s 4 Din urne plače. Omenjena delavka pa se je morala zadovoljiti s 3 dinarji urne plače. Marija Valentan pa je poleg tega morala delati še v akordu, ne da bi bila zato plačana! — Nekega dne je zopet delala pri stroju. Ustavila je stroj, da bi očistila nože pri stroju, in ravno v trenotku, ko je imela med noži svojo desno roko, je prišel stroj sam od sebe v tek. Med prisotnimi delavci je nastal naenkrat krik in vik in ko so pristopili k stroju, da bi ga ustavili, je Marija Valentan, mati treh nepreskrbljenih nebogljenčkov, izvlekla iz stroja svojo desno roko, ki se je le še nekoliko držala ostalega telesa. Roka je bila v strašnem stanju — vsa razmesarjena. Junakinja je torej v boju s strojem podlegla — stroj je zmagal. Že večkrat je stroj prijel za roko tega ali onega delavca, vendar nikdar kakor tokrat. Za tri dinarje na uro je dala uboga Marija Valentan svojo desno roko, ki je za vedno izgubljena. Kdo od kapitalistov je že dal kak del svojega telesa za to ceno? Podjetje je zaposlilo to junakinjo zato, da je nadome-stovala dva moška, ki sta zaslužila po 4 Din na uro. Opravljala je pa isto delo, kakor njena prednika. A to še ni bilo dovolj — dati je morala še svojo desno roko in polovico svoje srčne krvi. — Po nesreči je podjetje nabavilo novo varnostno napravo. Sedaj išče novo delavko za tri dinarje na uro! Kdo ima še roko za to, da jo žrtvuje kapitalizmu? —	Organizirani delavci.
Razno.
Najboljša pijača za izlete in potovanje.
Alkohola kot pijače za izlete in potovanja ne moremo priporočati: mesto da bi krepčal in svežil, vsakogar utrudi.. Najboljše sredstvo za to je gorak ali mrzel čaj. Na primer čaji znamke »Cajna ročka«, sladkan ali nesladkan, ima najboljši okus. Poleg tega je zelo poceni in je lahko dnevna družinska pijača.
Delavci, delavke, pozori Priporočamo vsem najboljši nakup vsakovrstnih koles, šivalnih strojev iz najboljšega materijala pri tvrdki Ivan Jax v Ljubljani. O tem obvestite tudi svoje znance in prijatelje. Ne zamudite dane Vam prilike!
Dvojnosladna
ižena-ŽIKA-ječmenova
je najboljša in zato najcenejša.
Štampilje
iz kavčuka in kovine, etikete, vsakovrstne graverske izdelkepriporoča industrijskim podjetnikom In obrtnikom
ČATOA ROČKA
•Visoko plemenita in na/finejša zdrauifiščnamesamca\
v najdovršenejši popolnosti,
edina obstoječa čajna mešanici *najfinejših cvetov innepre-kosljiva v izdatnosti, v porabi ne dražja ko&rednje vrste.
,j|	£
Mednarodni kongres nameščencev
: bil otvorjen 28. septembra t. 1. v Kopenhagnu. deležilo se je kongresa 17 držav. Za mednarodno :rokovno gibanje je bil ta kongres velike važnosti.
Svoji k svojim!
Delavski gospodar, delavska gospodinja kupujeta pri tvrdkah, ki inserira-jo v našem listu.
■
■■■■■■■■■■■■■■■a
■
Z Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za jesen in zimo
Karo-čevlje
Lastne delavnice — Solidne cene.
Maribor, Koroška cesta 19
Je najbolje je najceneje.
Ivon Jax in lin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2.
'O'
HoJboIlSI šlonlnl in pletilni stroll
iz tovarne v Llncu. - Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno
ca
C
V-
o
x>
N
C
o
OQ
3
3
&»
Pisalne stroje .Adler' in .Uranla*.
IfnlnfN ,z prvlh tovarn .Diirrkopp*, .Styrla\ IVOlBSu ,Waffenrad‘ in ,Steyer‘. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. 10 letna garancija.
Daje kolesa in stroje tudi na obroke!
Sodrugi!
Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah „Delavca"! „Delavec“ naj ne manjka v nobenem Javnem lokalu I —
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R.Z.Z O.Z.
Ustan. 1898 MARIBOR, TRŽAŠKA C. 36—38 Telefon 384
MODERNO IN HIGIENSKO UREJENA PEKARNA
Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
V imenu Z. D. S. Z. J. izdaja in urejuje Joža Golmajer v Ljubljani. — lisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Za tiskamo odgovarja Albin Hrovatin.