127. Številka.
Ljubljana, četrtek 7. junij«.
X. leto, 1877.
SLOVENS
Iihiiin ;:>k <Uii. u\<st;m4i pontuieljk.. in dnevo po praznicih, ter volja po pošti prejeinan za avitro-o^erske dežole za celo leto IB «1<L, za pol leta 8 jfld. za eetrt leta 4 flA — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 k'«-, 7.a četrt leta 3 ghL 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje n1* dom «e raAnna 10 kr. ta meneč, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah'in ta dijake velja zni.*.an» cena in uicer: Za Ljubljano za četrt lota S gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiriatopne petit-vrstn rt kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ne izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolna". O p r % • u i rt t v o , na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši.
Telegrami  Slovenskemu Narodu1'.
Carigrad 6. jun, (Iz turškega vira.) Iz Gačka se jc turška vojska vzdignila in je po ostrem boji proti 6000 Črnogorcem, kateri so bili iz reda spravljeni in so mnogo izgube trpeli, zlasti pri Kristakiču (?) večja črnogorska utrjenja vzela. — Turške vojske v Albaniji so tudi več črnogorskih poleŽenj zavzele. — Bombardiranje se nadaljuje.
Cetinje 6. jun. Davi je bil boj pri Maljatu. Turki so bili do Kukosenjaka nazaj vrženi in so izgubili 500 mož, črnogorska izguba še nij znana.
Peterburg 5, jun. Telegram glav-nokomand ujo čega velikega kneza Nikolaja poroča: „Vse stoji dobro. Včeraj so Turki zastonj bombardirali Kalatat, denes strelili le nekaterekrat. Ob celem Dunavu navzdol pri Ruščukn se sovražnik močno giblje. Turki pri Nikopolji delajo nove baterije. —
Oficijalen telegram od kavkazke armade poroča, da se nij nič novega zgodilo. V Salata vij i so bili prebivalci pokorjeni in se je mir vrnil.
Bukarešt 5. jun. Promet je na vseh rumunskih železnicah zopet odprt. Senat se posvetuje o izdanji hipotekarnih bonov na podlogi novih kombinacij.
Vojska.
Kakor zgoraj dva stoječa telegrama iz Carigrada in Cetinj pričata,  začelo  so je kr-
vovo vojno delo zopet tudi na črnogorskej strani. Turki so iz Hercegovine in Gacka udarili po potu proti tvrdnjavi Nikšiču, ki leži blizu črnogorsko meje in živeža močno potrebuje, če neče Črnogorcem od glada v roke pasti, in tudi v jugu iz Albanije napadajo Crnogorce. Cetinjski telegram poroča, da so Turki pri Maljatu (mi nijsmo mogli v naglici tega kraja na zemljevidu najti) bili odbiti. Turško poročilo pa javlja, da so bili Črnogorci prepodeni, Menda je v teku zadnjih dveh let uže vsak, kdor naše liste bere, prepričal se, kako malo vere je dali Turkom, zlasti če tako hitro poročajo kot zdnj. Saj je komaj dva dni minulo, kar so morali sramotno svojo laž o zopetnem vzetji Ardahana sami preklicavati, da si so celo svojega boga, velicega Allahn, prav grdo za norca imeli z njo, ker so mu v svojih mošejah carigradskih zahvalne molitve molili za „/.opet dobljeni Ardahan". Tako se jim bode godilo, če Ilog da, najbrž tudi z včerajšnjimi zmagami nad Črnogorci.
Kar se tiče telegrama i/. Carigrada, moramo povedati, da moj G a č k i m , od koder so se Turki vzdignili in mej Nikšičem, kamor morajo priti, nijsmo na generalnega štaba zemljevidu nikacega ,,Krstakiča" ali ,,Krisčakiea" našli. Tač pa je Kr8tac na tej cesti, in sicer precej daleč, p redno so pride v slavno 80-tesko Dugo, skozi katero morajo Turki iti, in kjer jih je sam Peko Pavlović uže večkrat naklestil. Iz tega sklepamo, da vsa baharija turškega telegrama poroča le o manjših prvo-bitvah s predstražami. Glavna bitka bode v Dugi, in ta morda se bije uže zdaj, ko to pi-
šemo, ali se bode te dni, za to imamo od te strani pričakovati več.
Car, slavni osvoboditelj naših bratov Slav-janov ima denes priti k svojej ruskoj vojski na Dunav in potem se bode valjda glavno delo pričelo.
Na azijske,) strani 'se Turkom katastrofa bliža. Rusi drže Kars obkoljen in odrezan od vseh strani, Muktarja pred soboj na Krzerum pode, užo na šest ur so se temu glavnemu mestu približali, kmalu mora do večje bitko priti.
Bodimo mož-beseda!
Lažnjivi, slovensko narodno stranko psu-joči, črneči in grdeči članki v glasilu naših nemškutarjev v „Laib. Tagbl." postajejo posebno gosti, znamenje, da je prišel izreden čas za nas. In res.
Kranjski deželni zbor se je pred časom, ki mu je v delovanje dan, razpustil. Nove volitve so nam pred durmi. Naši nasprotniki so si mislili: „slabe pretočene letine so to slovensko ljudstvo na Kranjskem dobro nžo obubožale, lačen želodec ne mara dosti za politični boj, — nove volitve in ,,moč je pravica",
— ta ubogi slovenski državljan so da rad po naših nemčurskih agitatorjih v kozji rog ugnati,
— v grob sč slovensko večino v kranjskem deželnem zboru, pa le hitro, drugače bode po dob rej letini, katera se kaže, — ,,Kranjcu'1 greben zrasel!" Bodi tako! Nemškutarska stranka bodo vsa mogoča in v našem stoletji v Evropi nenavadna sredstva uporabljala, da poklekne našemu narodnemu življu na sloven-
Prižigalec.
(Roman, v angleškem »pisala Misa M. C um m in-, poslovenil J.) D x* u |p i «1 «* 1. Trinajsto poglavje.
(Daljo.)
A kolikor dolgo je bila oklenjena Jerica, storiti nij mogla ničesar, da bi rešila sebe ali pa Izabelo. Ozrla se jo v mer, v katero je bil odplaval gospod Filipa, ter ga radostno BAgledala vrniti se. Emilijo je bil spravil na čoln, ki je bil k sreči blizu, in sedaj je prišel, da bi rešil Be drugo. Isti trenutek je švignil mimo plamen tako blizo mesta, kjer ste bili devojki, da je Jerica stoječa čutila žgavno vročiuo in je dim obe skoro zadušil.
Kar je Jerica sklenila nov junaški čin. Ena izmed njih se je lebko rešila, kajti l«'ilips je bil le malo sežnjev od razbite ladije. Naj se reši Izabela. Ta jo je prosila pomoči in ta naj jej ne bode od rečena. Kazen tega je Viljem ljubil Izabelo. Viljem so bi jokal po nje-
nej izgubi in to se ne sme zgoditi. Do Jerici se bi ne jokal, vsaj ne močno, in če mora ena poginiti, pogine naj ona sama.
Jerica je komaj sklenila in užo zvršila.
„Izabela t" rekla je tako ostro, kakor se ostro govori upornemu otroku, pri katerem bi kot v takem slučaji nič ne pomagale milejše besede: „Izabela, poslušajte me! vstanite in Storite, kar vam pni vini, in rešeni bodete. Izabela! ali me slišite V"
Slišala je, trepetala, a ganila so nij.
Jerica se je pripognila, šiloma zdrla jej roke, katere je krčevito držala ter je rekla osorno, kot je bila prisiljena:
„Izabela! če storite, kot vam povem, v petih minutah bodete varni in zdravi na bregu. Oc pa hočete biti kot brezpaineten otrok, Zgoreli bodove obe. Za božjo voljo, vstanite na-gloma in poslušajte me !M
Izabela je vstala, pogledala Jerico v mirno stanovitno lice ter je rekla žalovaje:
„Kaj pa naj storim V Skusila bodem."
„Ali vidite onega moža le plavati sem?1'
„Du."
„Prišel bode sem. Držite se za to vrv in
jaz jo bodem polagoma spustila v vodo. A počakajte!" — in strgala je temnoinodri paj-čolan raz glave, privezala ga Izabeli na vrat ter ga pregrnila črez njene svetle lase. Gospod Filipa je bil še tri ali štiri sežnje od ladije. ,,Sedaj pa, Izabela! brzo!" vskliknila je Jerica, ,,ali pa bode prepozno."
Izabela je prijeki za vrv, a prestrašila se je vode. Ker je plamen z nova jel švigati skozi okno, osrčila seje, daje kljubovala samo dozdevni nevarnosti; s pomočjo Jerice je prišla no/, ladijino ograjo ter se je spustila tj6 doli na vodo. (Jospod Filipa je prišel ravno o pravem času, da jo je vjol, ker bila je vsa tako prestrašena, da bi se ne bila mogla dalje držati za vrv. Jerica nij imela ozirati se za njima. Mislila je le na lastno stanje. Plamen jo jo dosegel. Sopla je komaj vsa zakrita v dim, ki ga je zdaj pa zdaj razsvitljeval plamen, švigajoč iz lukenj komaj par ped] od nje. Omahovati nij smela dalje. Zgrabila je za vrv, katero je bila izpustila Izabela, naglonia se varnemu kraju približujoča, držala jo na vso moč in je poskočila raz ladijo, nagloma gorečo. Koliko dolgo se bi bila zamogla držati za vrv,
skem Kranjskem na tilnik ter da nam pride z roko do goltanca, zipirajoč nam sapo; „lauf-bursche" naših nasprotnikov, naše lastuo re negatstvo bode vse sile napenjalo, da vzame našemu Slovenstvu jedino svetišče, kjer še d o-m ač i jezik in vse kar je s tem združeno, vtočišče nahaja; renegatstvo bode lagalo (in uže laže), bode strašilo, prilizovalo se; renegatstvo bode čestito ime „Kranjca" zopet obesilo na sebe; jezik domači, kojega drugače kot hlapčevski jezik jemlje in proglaša, bode uporab ljalo to naše odpadništvo, samo da doseže svoj namen, to je, da v političnej borbi še malo vajenega slovenskega kmeta vpreže v svoj neniiurski voz, s katerim svetinje narodove, domači slovenski živelj odriva ter nam tuje zastave v zemlji naših slovenskih očetov razstavlja....
S poštenimi malimi sredstvi bode delalo naše domoljubje pri prihodnjih volitvah, ali vendar bode tako mož, in pošten mož. Ta mali mož — slovenski domoljub, v svobodnem volilnem gibanji omejevan, bole stopil ob času volitev v deželni zbor kranjski z gori naznanjenimi mogočnimi protivniki na men-zuro; kdo poštenjak želi slednjemu zmago!
Slovensko domoljubje! Malo nas je, ali kažimo, da smo možje, da smo nekaj vredni zvati se brate Cehom, ki uže več let svetu lapidarno kažejo, kaj morejo, za pravo svojega naroda vneti možje storiti, ki vsako leto v transparentnih črkah mej bengaličnim ognjem svetu kažejo, kako kolosalno zmaguje narod, ki je mož beseda, zaveden mož.
Slovanska solidarnost.
Na dan sv. Cirila in Metodo je bi' v Varšovi banket, katerega so se udeležili prvi člani tamošnje družbe, posebno učenjaki, profesorji itd. Praška „Politik" poroča o tem sledeče; Kurator je naprvo napil na „pravo-slavnega carja;" potem je Nikitski govoril o novem faktorji na političnem obzoru, o Slo-vanstvu. Slovanska solidarnost orjaško nastopa k o t s i 1 a, ki milijone giblje. Pred otmi cele osupnene Evrope kažejo se Slovani kot ena rodbina, katero navdušuje ta i s ta misel, taista volja. Tudi cel slovanski zapad se oklepa svete Itusije, katera je na ta i način pridobila si milijone sinov.  Da! sveta
koliko dolgo se bi bila držala vrv ograje, katere ogenj se nij bil dosegel, treba nij premišljevati. Ko je njena noga se dotaknila vode, zavrtilo seje nenadoma velikansko bližnje kolo zadnjikrat in je zaškripalo, kot bi umiraje vzdihovalo ; voda peneča se je plusknila na steno ladijino in odbijoea se, je vzela Jeričino lehko telo s >oboj.
Štirnajsto poglavje.
Jc iima dolžnost Voditi in nadzorovati srce, V počitok zazibuti duše upor, Ko motita upanje prsa in strab. Obiščimo sedaj mirnejše prizore in obrnimo se na tiho prijazno pristavo gospoda Grabama. Stari gospod je sit potovanja, ter  tudi nezadovoljen z družbo njegovo; po vrtu hodi gori in doli, vstavlja se tu in tam ter opazuje rast priljubljenega drevesa ali pa dragega mu bujnega grmiča,   katerih  viseče vejce odrezuje. Zadovoljni obraz kaže dovelj očitno, kako vesel je, da je zopet enkrat na svojem ljubem domu. Morebiti bi rad ne priznal, a pri vsem tem je gola resnica, da mnogo pripomore k njego vej zadovoljnosti, da miru in pokoja v
Rusija je vzrasla. Lotila se je novega historičnega dela — o slo bod j en j a Slovanov, zapisala je na svoj prapor „slov&nsko stvar". To je Rusije zgodovinski poklic, kateri ji je napisal veliki car Peter. — Ni-kitskega govor je bil z ogromnim ploskanjem sprejet.
Za njim je govoril namestni kurator Vo-ronzov-Veljaminov, kateri je napil zastopnikom velikanske ideje, ruskej armadi in njenim voditeljem, velikima knezoma Nikolaju in Mi-hailu. Gimnazijski vodja Ščebalskij je dejal, da je le mogočna beseda slovanskega carja zabranila, da Srbija nij bila strta. Ideja slovanske vzajemnosti je postala zdaj meso. Ta slovanska ideja odkazuje ruskemu narodu tak nalog, kakoršnega zgodovina še ne pozna. Ker je bilo veliko Poljakov navzočnih, povdarjal je Voronzov, da je v generaUtabu podunavske armije tudi več odličnih častnikov poljskega rodu, zato je napil „poljskim bratom". Univerzitetni profesor Mierzinski, poznansk Poljak, je odgovoril: „Pravljica kaže, da so se v starih časih brate Čeh, Leh in Rus na Dunavu ločili. Bog daj, da bi se zopet na Dunavu sešliP1 Dva češka pozdravljajoča telegrama sta bila sprejeta z gromovitimi ura-kliei in takoj se je odgovorilo na-nja.
Zmešnjave na Francoskem
se nadalj ujejo. Mac Mahon in njegova nova nazadnjaška vlada delata proti javnemu mnenju francoskega naroda, ki se je v svojej večini za republiko izrazil. Časniki se proganjajo, ljudje se zapirajo. Zupan v Parizu, Bonnet-Duverdier, je bil zadnji petek zvečer prijet in v zapor vržen, ker je baje govoril besede, da če se Mac Mahon ne bode udal volji dežele, bodo ga Francozi nabili na zid. Ali je res kaj tacega rekel, ali ne, to bode preiskava pokazala, vsakako pa je zapor tako odličnega moža veliko razburjenost naredil.
Sicer nij verjetno, da bi Mac-Mahon, ki se zdaj oslanja na razne kraljevce, bonapar-tiste in razne prenapete sovražnike zj edin jene Italije, pri prihodnjih volitvah republikance premagal, „Koln. Ztg.u, ki je v francoskih zadevah navadno dobro podučena, pripoveduje, i da so zdaj tudi francoski kmetje dobri republikanci postali, ker so za mir in se vojske
njegovi hiši ne moti razsajajoča in jezična gospa, katero je pustil v Novem Jorku. Prijetno mu je bilo tudi, da se je lehko udaja] toliko svojej domišljiji, da so se povrnili stari blagi časi, ko je bil še sam svoj gospod; kajti spričajnio resnico, gospa Grahamova porablja njegovo starost in bolehuost, ter ga vodi s čudovito zmernostjo.
Tudi Emilija in Jerica ste močno zapleteni z onimi starimi časi; še ložje se domišlja in vara samega sebe, ker je zagotovljen, da ste obe v hiši in da ju bode videl pri kosilu, pri katerem še vedno predseduje z navadnimi obredi gospa Kllisova, in katerega se ne bodo drznili motiti šumeči vsiljenci.
Da, tu je Jerica kot so drugi, ltešila se je vodne smrti, ki jej je pretila in jo skoro uže pograbila, kako, vedela je sama komaj in zopet biva v mirnej, prijaznoj hiši, ki jej je sedaj najljubša na svetu.
Ko je bila z nekako težavo prišla zopet k zavednosti, katero je bila v dolgem boji z življenjem in smrtjo popolnem izgubila, izvedela je bila, da so jo bili našli in vjeli ljudje, ki so nagloma odklenili čoln na bregu, ter po-
iz gospodarstvenih obzirov boje. Ravno tako so obrtniki proti vojni, torej bolj za republiko, ker vse se boji, da bi se reakcijonarci, če do krmila pridejo, v vnanjej politiki spustili v kaka vojna pustolovca.
Taka vojna prenagljena pustolovja bi pa le Nemcem veselje naredila, ker ti so na boj uže pripravljeni, a Francozje še ne popolnem. Sicer nemški narod tudi nij za vojsko, zato tudi simpatizira bolj za republiko, ker ta vsaj za zdaj še vojno odriva. Ali nemško vojništvo, nemška višja birokracija, ki Šteje in odločuje u Nemcev vse, želi prav, da bi se Francoska prenaglila in v pogubo šla, kajti drugič potrta, ne bi se valjda mogla dolgo več vzdigniti.
Po novej organizaciji, za katero Francozje brez razlike strank, republikanci naprej, vse brez ugovora žrtvujejo, bode francoska redna vojska štela ogromno, nezaslišano število dva milijona, in 423.1G4 mož! To preostroje-nje nij še dovršeno, da si so Francozje uže velikansko mnogo storili. Nemci pa imajo vse gotovo in se le tresejo, da jih bodo Francozje prekosili, če časa dobodo. Za to so vsi notranji pretresi v Francoskej le obžalovanja vredni v našem in občnem interesu.
Vojna moč turške države.
x.
Kakor v Evropi, tako tudi v Aziji priroda sama Turke silno podpira, a Rusom napravlja velike in težavne zapreke. Azijsko bojišče v Armeniji je višavje z visokimi gorami in ozkimi dolinami. Slabe ceste, pomanjkanje vode in vsacega živeža, vroči dnevi a mrzle noči in mnogo druzih neprilik delajo Rusom ogromne težave. Ceste, ki se vlečejo po globoko vrezanih dolinah, pa zapirajo še močne tvrdnjave tako, da tudi tukaj, kakor v Evropi poleg prirode vojna umeteljnost podpira Turke izdatno zoper Ruse. Toda če pomislimo, kako so se ruski vojaki v visokem Kavkazu bili in kako so vse tisočerne težavo v Kivi in njenih puščavah premagovali; če dalje pomislimo, da imajo Rusi več vojske nego Turki, in da tudi tukaj prebivalstvo — krščanski Armenci — z Rusi simpatizira, potem lehko rečemo, da vse težave ne bodo ovirale Rusov, da bi konečno zmage ne dosegli.
magali rešiti potopljence; izvedela je, da se je držala stola, katerega je najbrže zgrabila, ko jo je odplavilo kipeče morje; da je bila v takej nevarnosti, da bi je trenotek pozneje ne bilo mogoče rešiti se iz plamena, tik katerega je blodila.
A vsega tega se nij nič zavedala. Od onega trenotka, ko je svoje lehko telo zatve-gala na nestalni vrvi, do onega Časa, ko je odprla oči na mirnem kraji in je zagledala Emilijo vso v skrbeh naslonjeno na svojo posteljo, izginilo je vse iz njenega spomina. Nekaj ur po strašnej tej dogodbi je prišel gospod Graham na mesto in drugo jutro so šli vsi trije na dolgo zapuščeno pristavo.
Visoki bresti, ki so delali črno senco na črnozeleni gosti trati; lepa gladka pot, posuta s peskom, ki je držala k vratam ter se je tu razhajala na razne strani v preobilo listnato grmičje na desni in breskov vrt na levi, stara lopa z bojnim plotnim slakom; velika vrtna hiša z grčastimi, neotesanimi, naravnimi stebri; mali ribnik in vodomet, zlasti pa cvetnjak, ki ga je zadnje poletje Jeričin srčni prijatelj Jurij zelo tako opravil,  kot je bil opravljen
Politični razgled.
Iotr»n1e rt
V L i uhlja ni f>. junija.
Črflei listi nadaljujejo prinašanje zaupnic čeških občin ruskemu narodu in carju za njiju veliko delo oslobajanja naših slovanskih bratov v Turčiji. Slava!
Deželna sodnija praška je konfiskacijo čeških časopisov, ki so priobčili zahvalno adreso ruskemu narodu na osobo Aksakova, potrdila z rekom, da je to priobčenje krivo veleizdaje po §. 58 lit. c. in §, 58 ad e. V razlogih se pravi, da adresa pozivlje k dejanjem, ki so .nevarna za a v str i j s ko d ržavo," od zunaj sem in ki vzbujajo upor od znotraj.
Mi smo o izletu državnih poslancev v Tt'Mt nalašč malo govorili, ker cela reč, zdi se nam, nij imela velicega pomena in ne bode imela nobenega vspeha. Zdaj pa nas sami tržaški listi podučujejo. kako sovražno je te poslance gledalo v Trstu premogočno ljudstvo it dijanissimov in škiljavcev črez Adrijo. — Komentar ali nauk iz tega bi mi primorski SloVnnje znuli pisati, ali naša tiskovna svoboda nam brani.
JfMa<f!**r*'r§ listi zdaj nujno silijo, naj se nagodbene postave brž, še to poletje sklenejo. Torej nij bila taka velika reč tačas, ko so javkali, da jih Cislejtanija hoče oškodovati. Vnanle rtrimve.
IS a * J,-it vlada baje namerava svoj do-z<hinji posvetujoči „državni zbor" v Peterburgu na novo prestrojiti tako, da bode po poslancih iz okrajev pomnožen. Tako pride Rusija korak za korakom po zdravem potu do pravega parlamentarizma, ki bode gotovo različen od zapadnoga.
Iz se poroča 4. jun. Narodne de-
monstracije so se tukaj ponavljale, katere zahtevajo ministerstvo iz vseh strank, da se vse narodne moči organizirajo in na vsak hip pripravijo.
Iz Itt'i'tttr<r se poroča, da je Rusija razposlala zopet noto, v katerej se pove, da Rusija, zadovoljna z angleškimi izjavami, ne bode nikoli škodovala angleških interesov. Diplomacija meni, da bode ta nota naredila v Londonu dober vtis.
ftal4f€*n*kn vlada je s tem demonstrirala, da je ob istem času. ko je papež praznoval svoj jubilej, kralj Viktor Emanuel imel velik ogled vojske. Potem je sprejel senatorje in jim rekel, da so se v zadnjih 30 letih velikanski dogodki vršili, ki so jedinstvo domovine naredili.
Iz I* funt javlja telegram 4. junija. Včeraj zvečer se je ponukala množica ljudi demonstrativno proti Kvirinalu.   Policija jih je
razgnala, vsi so kričali: „živio kralj". Minister je v zbornici rekel, da je bila lojalna demonstracija zarad tega prepovedovana, ker bi se bila od druzih upotrebovati mogla za kake nerede.
Iz jfTnrlritte* se telegrafira: Protestan-tovski pastor v San Fernando, v provinciji Cadix, je bil, ker nij hotel pred katoliško procesijo klobuka sneti, od ljudsko množice napaden, ftpnnjska vlada je zdaj sklenila versko svobodo vzdržavati in napadovalce kaznovati.
Dopisi, iz moravčef^i 3. jun. [izv. dop.]
Pri nas so vsi pripravljeni za volitev v deželni zbor. Naš g. dekan „Toman" se bode menda zaradi starosti poslanstvu odrekel, a na mesto sebe nam bode gotovo vrednega naslednika priporočal. Tega smo prepričani; in volili bomo jedini narodnega poslanca. To je gotovo. Ko bi le v vsakej fari razmere tako sčistene in odločene bile. kot so pri nas, potem je tudi gotovo prerokovanje „Tagblatt-Ves-tenekovo" krivo i slabo.
V našej prijaznej dolini vlada mir in edinost in pod tako razmero se dober cilj sigurno doseže. Kdor se bliža Moravčemu, bere od daleč se skoraj brezštevilnih zastav, ki vihrajo od visokih, lepo okineanih majev, da se zavemo kot narodnjaki in verni Slovani. Moravče je primerjati primorskemu mestu, kadar barke slovesno razpno svoje zastave. V vasi stoji nad <!<) majev in bližnja okolica jih je razpostavila še več. Gospoda z gradov, farmani sploh in v prvej vrsti duhovniki — vse je hitelo, delalo in darovalo, in ko je škof došel v našo faro, vozil se je le pod slovenskimi zastavami, po drevoredih velikanskih majev in skozi slavoloke z umetno in pomenljivo izdelanimi napisi, kateri so temu gosp. izrekali: spoštovanje, veselje, pobožnost in odločno narodno zavest in ljubezen do mile naše domovine slovenske.
Iz Ztig-rclm 4. jun. [Izv. dop.] Nenadna vest, da je kranjski deželni zbor razpuščen, je tudi na Hrvatskem obudila naj večje začudenje in splošno pozornost. Bližajo so nam viharni časi in nije daleč trenutek, ko bode morda Hrvatska potrebovala za svojim hrbtom čvrste naslombe. Kranjska je dokazala 1. 1848, kaj velja v burnih časih dober
Turška moč na azijskem bojišči se opira posebno na tvrdnjave Ratum ob Črnem morji, in na Ardahan, Bajazid, Kars in Erzerum v Armeniji. Batum se da z evropsko Varno primerjati. Ker nemajo brodovja na Črnem morji, Batuma skoraj gotovo ne bodo mogli osvojiti si. Ardahan in Bajazid imajo uže v svojih rokah in popolnem nerazumno je, kako je to, da so Turki te dve imenitni tvrdnjavi tako — slabo branili. Ali imajo premalo vojske, ali pa za nič vojskovodje, na vsak način je izguba teh dveh imenitnih krajev za mol al i no vojno osodepolna. Kars so Rusi tudi uže cernirali, vsaj njegovo zvezo z Erzerumom pretrgali in tako bodo v kratkem mogli svojo glavno moč proti tej glavnej, največjej naj-važnejšej tvrdnjavi na Armenskem obrniti. Iz vsega se vidi, da se Turkom v Aziji še slabše godi, nego v Evropi.
Če končno še jeden pot primerimo vojno -moč turške države z ono Rusije, pritrditi moramo, da se Turčija nikakor z Rusijo meriti ne more. Kajti Turčija ne more toliko vojakov oborožiti, kakor Rusija in še ti. kar jih zbere pod svojimi zastavami, nijso tako izurjeni, organizovani in nemajo tako dobrih vodij kakor ruski. Od črne prorokove zastave Turčija nema pričakovati nobedne posebne pomoči in tudi vojno brodovje, največja vojna moč turške države, Rusom ne bode delalo take preglavice, kakor nekateri pričakujejo, ker imajo Rusi izdatne pripomočke zoper nje v rokah
Turški generali in nižji oficirji se z ruskimi glede splošne izobraženosti in vojnih ved-nostij ne morejo primerjati. Naj bolje Turke podpira v Aziji in v Evropi srečna in ugodna leža tistih pokrajin, katere branijo ruskih napadov, s to ugodno ležo imajo Turki združenih več močnih in silnih trdnjav. Res, da te pozicije turške nijso take, da bi si jih Rusi ne mogli osvojiti; vendar so tako močne, da bi izvrsten vojskovodja lahko dolgo časa Rusom pot zapiral, in ko bi imel dovolj izurjene vojske, celo popolnoma zaprl. Na vsak način pa se bodo turška vojska pogumna bila, s katerim vspehom, tega nihče ne more povedati, kajti minulo bode gotovo še nekoliko tednov, prodno se bodo začeli odločilni boji. A. K. I
nekdaj od nje same; vse to je bilo ravno tako prijazno in domače, kot prva ona srečna poletja, ko je Emilija, sedeča na vrtnem stolu pod velikim tulipanovim drevesom, radostna poslušala veseli glas, radostno smehljanje in lehke stopinje vesele majhene vrtnarice, ki je sprehajajo se najrajša mej cvetlicami, sama bila najslajša cvetlica svojej nežni, ljubeznjivi, dragi, slepi prijateljici.
Sedaj pa sedaj jo prek poti priskakljala zapuščena šmarnica, zadnja mnogobrojne množine, ki se je bila zbrala krog črešonj in uže davno se ločila, in vzdignivši glavico po konci, ozirala se je, kot bi hotela reči: „Ali je čas tudi meni, da odidem." Cela rodbina veverc. starih ljubic Jeričinih, ki jih je tako rada opazovala, če so igrale na vrbi njenemu oknu nasproti, je spravljala ravno svoj pridelek ter marljivo tekala sem ter tja, vsaka je namreč nesla oreh mej zobmi; kajti v vrtu so rasli tudi orehi in bili so mirni prostori, kot jih veverice rade imajo. Zadnje leto nijso bile prišle ali vsaj nijso ostale, kajti gospa Gra-hamova in novi njen vrtnar sta se zarotila, da jih bodeta pobila, to leto so pa lehko prav
po starem razsajale ter si nabirale velike zaloge za bodočo zimo.
Tudi stara hiša se je videla kaj zadovoljna in mirna. Hišna vrata so bila odprta, gospod Grahaniov naslanjač je stal na starem svojem mestu; Jeričini ptički, za katere je bila gospa Ellisova izvrstno skrbela, so skakljali po drobnih steblih velike indijanske kletke, viseče v prostorni veži. Stari pes se je stegnil tja na solnce, dobro preverjen, da ga nikdo ne bode motil. Premnoge cvetlice so zopet lepšale sobe, in vse je bilo jako mirno, jako ti ho in jako prijetno. In tako si je mislil tudi gospod Graham, ki je prišedši gori po stopnicah pogladil psa, zažvižgal ptičkom, vsedel se na naslanjač in vzel jutranji časnik iz roke čedne hišine, ki ga je prinesla prek dvorišča.
Ljubeznjivi stari kraj je bil še vedno isti ljubeznjivi stari kraj. Cas, tako se je vsaj videlo, mu je podelil nove mičnosti, da bi ga storil še mirnejšega, bolj odločenega in bolj pokojnega.
Kako pa je s prebivalci V
Gospod Graham, kot smo uže omenili, je preživel mnogo novih izkušenj; res da so ne-
katere lastnosti njegovega značaja pregloboko vkoreninjene, da bi se katerikrat iztrebile, vendar je v mnogem oziru postal ves drug mož. Lilo je nekdaj, ko bi se bil pogumno vstavil vsakej novej naredbi, ki se nij skladala z njegovimi starinu predsodki in ugodnostmi; a starost in bolehavost ste mu potrli pogum ter oslabili njegovo poprej nepremagljivo voljo. Ravno v tej dobi je sklenil svojo osodo z osodo žene, ki je imela dovolj pogunmosti, združene z neko blagosrčnostjo in zmernostjo in ročnostjo, da je pri vsakej priliki, če se jej je zdelo potrebno, zvršila svojo voljo. Pustila mu jo svoje slabosti ter mu gojila vero, da se nikdo ne sine ustavljati njegovi volji, kadar je hotel izvršiti kako reč; toda znala jo je tako sukati, da je pri vseh važnih zadevah imela zadnjo besedo; ugnala ga je bila tako zelo, da si je izvolil načelo, kolikor mogoče živeti prijetno, za vse drugo pa se nič meniti, naj se godi, kakor bodi.
Potem se ne bodemo čudili, da se je veselil onih kratkih tednov svojega nekdanjega življenja, kot se dijak veseli počitnic.
(Daljo prih.)
sosed in kdo bi vedel, ako se nam Avstrijcem ne vrnejo poprej nego bi se utegnilo misliti zopot spletkarije podobne onim krvavega za nas lojalne Hrvate leta 1848.
Azijatska kri Magjarov razgorčila se je uže tako, da se z normalnimi eksperimenti skoro ne, da več ohladiti. Tako nenaravno stanje na Magiarskem na ves upravni stroj trojedne kraljevine nekako čudotajstveno upliva, možje na vladnem krmilu drže se, kakor da bi predvidevali bližajočo se nevihto, ter z bodrim pratijo krupne oblake na političnem obzorjem. Da je torej v tem kritičnem momentu razpust kranjskega deželnega zbora naše državnike uprav osupnil, to si lahko mislite, ker na prvi mah moralo se je nehote sum njati, da je razpU8t prouzročil Jugoslovanstvu nepovoljni veter. V tem tolmačenju pomena najnovejšega koraka cislajtanske vlade, nasproti edinemu slovenskemu deželnemu zboru imajočemu narodno večino, je težišče, na koje se naslanja opravičena sumnja hrvatskega naroda.
Ker je temu tako, morate si misliti, da vas pratijo za ližajoče se nove volitve srčne simpatije hrvatskega naroda, jednodušno vam želimo v tem osodepolnem času narodno zmago. Slovenski rodoljubi nijso uže dolgo časa imeli tako u z v i še ne n al o g e, ka-koršna se jim baš zdaj bliža z inavguraeijo novih volitev; poznavši njihovo požrtvovalnost trdno se zanašamo, ko bode vsak na svojem meStu svojo dolžnost storil. — Dog torej z vami in sreča junaška!
Domače stvari.
— (Agitacija za volitve) je po vsej kranjskej deželi začeta. Večji del poročil, kar jih imamo in slišimo, ne glasi se baš slabo, da si ravno tu in tam kakov slovenski patri-jot naš še menda poslednjega časa čaka ali se na druge zanaša. Naj nihče ne zahteva osobnega bodreuja in prošnje, vsak naj v sebi išče buditelja in opominjevalca. Stvar je domovinska in nas vseh.
— (Interpelacijo Pfeifer- Voš n jako v o) o prezgodnjem razpuščenji kranjskega deželnega zbora hočemo mi po stenogratičnem zapisku prinesti, kakor brž nam doide.
— (Poročilo o seji mestnega zbora) ljubljanskega prinesemo v juteršnjem listu.
— (F z m. bar. Kuhn) je bil predsinoč-njem zopet tu v Ljubljani in je odšel potem v Novomesto.
— (Umrlo) je v Ljubljani meseca maja t. 1. 104 osob, in sicer 54 možkih in 50 žensk. V primeri z drugimi meseci veliko število.
— (Difteritis,) strah materam, pokazuje se zdaj zopet na bližnjem Koroškem.
— (Iz Ajdovščine v Trst) se začne te dni železnica trasirati.
— (Južna železnica) bode od IG. t. m. izdala red, kako bodo po leti vlaki hodili. Po brzovlaku bodo ohranjeni tudi črez poletje vozovi druzega reda, ne le prvega, kakor dozdaj.
— (Požar.) V zgornjih Jesenicah, pri Krškem je zgorela hiša. Škode je 750 gld., ki nij bila zavarovana.
— (Faliralo) je leta 187G na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem 32 firm in kupcev, ki so skup imeli en milijon in 81.050 gld. pasiv.
Pes 1 ta ii o.
Slavno uredništvo!
V dopisu iz £t. Jurja na j. želez, od 1. junija t. 1., ki je sicer meni jako prijazen, se nahaja nek stavek, o kterem ne morem molčati. Pisano je namreč baje po mojem govoru, „da svoje imetje nij čast varovati". Tega se ve, da nijsem rekel, dotične moje besede so bile temveč te-le, da se od človeka ne tirja samo, da druzemu ne vzame nič po krivici, in da človek ne zahteva nič po krivici od druzega, nego da prava poštenost, prava pravičnost, in prava ljubezen svo;e časti je še le tam, ki se vrh tega se spolnujejo vse dolžnosti nasproti drugim; da tedaj se mora od vsakega tirjati točnost in zanesljivost v davanju in po-plačanju obliubljcnega, da je treba dane besede držati, — in da je ravno pri nas Slovencih najnevarnejša slabost, izvirajoča iz meh-kosti naše, in iz lahkomiselnosti: neskrb-nost, iz ktere prihaja netočnost v dopolnitvi danih obljub, ali nesolidnost. Tedaj sem le o priliki, ko sem občinstvu razvijal pojem točnosti ali solidnosti, skusil dokazati to, da še ne zasluži nobene časti tisti, ki samo varujejo svoje imetje in ne jemlje od druzega, kar nij njegovo, nego da se tirja od častnega človeka vrh tega še zgoraj popisana točnost, pri dopolnitvi svojih dolžnosti, i. t. d.
Z največjim spoštovanjem
Dr. Josip S e r n e c.
V Celju 6. junija 1877.
Dunajska borza G. junija.
(Izvirao toleifratićno poruouo.j
Enotni dri., doltf v bankovcih      60 jjld. fi5 kr.
Enotni dri. dolg v srebru 65  B   85 „
Zlata renta.......72   B   10 "
IHttO drž. posojilo 110   _ _ "
Akcije narodne banko 779 _ "
Kredi im  ikcije 42   „ 20
London 12:")   „ _ "
Napol. 10   "   01 "
.Srebro JO    "9   70 *n
Državne marke     ....       til 45
t »aiii v l.j nI* IJ tam
od 1. do 4. junija ! Franc Fogačar, magistralni hirič, star 77 let, na Poljanah št. 29, za pljučnico. — Jožefu BVrgloz, kočarja otrok, stara 4 mea., v otročjem špitalu na Poljanah št. 67 za atrofijo. — Marka Uuzelj, ponzi-joniran c kr. davkar, star 72 let, v Biirgstalovoj ulici št. 41, v a oslabljenem pljuč. — Fianc Kostner, sin osobenjaka, star 2n L, v bolmšniei, Ivana Berlin, pasterka Avgusta Svetla, peka in hišnega posestnika stara Iti 1, na Žabjeku, in Marija Jančar, delavka, stara iiti 1., v bolnišnici za pl,učno tuberkulozo. — Jera Vidmar, tesarja žena, st;.ra 75 i,, v Trnovem št. 21, za oslabljenjem pljuč. — Jaruej Ogrinec, osobenjak, star 62 I,, v bolnišnici, za naduho. -Ivan Malić, ćrev jarja otrok, star ti let, na Btarem trgu št. 1*3 za gujitjem kosti. — Antonija Murja, hči kondukterja, stara 11 let, v Buigatalovoj oboi št. 37, za pijučno tuberkulozo. — Ludvik Jeglič, mizarjev otrok, Btar 10 mes., v sv. rlorjana uuci, št. 'J7, za vodeno glavo. — Marija Vrtač, kuharica, stara nO let, v bolnišnici za vročinsko bo eznijo. — Kosa Honda, hči pnv. uradnika, stara 10 mes., na tržaškej cesti št. HO, za vodeno glavo. — Teodor Uric, h i u c. kr. okr. sodiiika, učenec 4. norm. razreda, star 9 let, na glavnem trgu št. ali, za oslabljenjem srca.
Triu«* cen«*
▼ Ljubljani ti. junija t. L Pšenica hektoliter 12 t;i. 02 kr.;  — rož 7 gld.
— kr.; — ječmen 4 trld. 80 kr.; — oves 4 gld. — 20 kr.; ajda 6 gld. 18 kr.; — proso 5 gid. 52 kr.;
— koruza 6 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov
— gl. — kr.; — fižol hektoliter 7 gld. 60 kr.; masla kilogram — gl. 96 kr,; — mast —■ gid. 85 kr.; — špoh trišen — gld. 78 kr.; — špeh povojen — gld. 78 kr.; jajce po 1 , kr.; — mleka liter 7 kr.; gov. dnine kilogram 50 ki.; — teletniue 50 kr.; — svinjsko meBo titi kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.;
— slame 2 gold. 50 kr., — drva trda 4 kv. metrov ti gold. 10 kr.; — mehka 4 gid. 50 ter.
Loterijue irečke.
V Linci 2. junija: 29. 68. 10. 48. 86. V Trstu 2. junija:   48. 59.   5. 17. 73.
Slovenske knjige.
V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Doktor Zober4*, originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. ,,K<ilifornsh'e povesti" od Bret Ilartea.   Cena 50 kr.
3. „Tit(/omer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena 60 kr.
4. ,,J\a Zevi/njah'4} izviren roman. Spisal Janko Kronik. Cena 60 kr.
o. „Župnik WakefleltU1cit'. Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Ješenko. Cena 1 gld.
6. t,Mej dvema tttoloma," izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodno tiskarne" v Ljubljani so izšle in se morejo dobiti sledeče slovensko knjigo:
-A.-  Romani in. povesti:
1. Erazem 'latenbiili. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja   .... 5o kr.
2. Mela llolrienit*. Roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin lloatnik   50 kr.
3. Kantorčiea. Komati s pogorskega zakotja, Češki spisala Karlina Svbtla; poslovenil Franjo Tomšič. velja........50 kr.
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — Na *rui zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr.
5. hu/ni, Novela, francoski spisal 11. Riviere, poslovenil Duvorin lloatnik. — Cerkev iu država v Ameriki. Francoski spisal E. L,abouiaye, poslovenil Davorin llostnik, velja     ...      25 kr.
IB.  I_iistlri v zvezkih: I. zvezek, ki obsedi: Steuograliju, sp. dr. Bibič.
— Z»voio|iisje, sp. Baje liož. — Prešerti, frešerin aii Preširen, sp. b'r. Levstik. — Telerju jiečeuka, novela, sp. J. Jurčič. — i\. Muchiavelll, sp. dr. Bibič. — 1'i.sma iz itusije, sp. dr. Ćthttin. — Irštvo z grozdjem na Ruskem, sp. ur. J. Vošivak. — (bgava bode / Novelica, 8p. J. Uyrmev.   Velja        ....      25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. 1'aulu«.
— Plusč. Novela, Kliski spisal V.Uoyol; poslovenil L. Uorenjeo. — Nekoliko upuzok o izdaji shiveuskih narodnih jiesuij. Spisal prot. dr. Krek.   Velja 36 kr.
Kdor boce katero koli teh knjig dobiti, naj piše „Naroduej tiskarni" in jih dobi po postnem povzetji. Vse skup se dajo za znižano ceno 2 gold.
j Eliksir iz Kine i Koke, {
m  najboljši  do sedaj  znani žrtodvni tiket: a
™  Pospešuje cirkulacijo in probavljenje, ter raz- w
lične organe in ude z nova okrepi  in oživi, %
1 steklenica 80 kr. i
Dobiva se jedino lo pri (53—50) £
G-a-Toriel IPIccoli, p
lekarju, na duiHtj.skrj cesti v Jjjubijani. g/.
355
5 — g-----3 m
5." «." " n. F 1 :
3 i J § ■ I 2E :
i |> n g ■ e 1 12'*PgHJ"
, 5? t S SL g 0 c« £» I *   ar3 •• B     ^ ,
f*. 3   q r-»_ -i S
W ».EP1!?.. -
M cs
~   f.-. -i
3 ^ g- I
• v* o
D2
a 2-
.B»2
tavracijo
čitalnice
som 1. dan t. m, v najem vzel, ali ker se je v njenih prostorih limono popraviti moralo, jo moreni popolnem še lo
1>riliocliijo ncMflelJo
zvečer odpreti sluvesno s koncertoia Blaviioanane c. kr. vojaško godbe. — '1 o na/.naiij.je so udatio pnpoiočain pnja/.nosii častltega ijuhljaiiskega in z Uiželo v Ljubjuno prišedsega občinstva se zagotovilom, ua »i bcjiluui na vso moč prizadeval, vstieči itthtevam BVOJih {joatov z izvrstno pijačo, okusiiiuu jedili in hitro iu lepo poatrržiio, ter tako pripomoči, da restavracija narodnega doma Zopet puštan« to, kar jo poprejšnja leta uda. (144—1)
Ferko Mihel.
Ud&telj in urednik Josip Jurčič.
ii.ii,l* ,l abl ,Antene UfikuiUI."
D$6D