Leto I
—''II I ihk„gJ5Tg~-.w*«abC]
PoStnina	pavSalirana.
Ljubljana, četrtek 9. oktobra 1919.
j—&£58Bgxnssnng—
Posamezna Številka 16 vin« - NEODVISEN DNEVNIK
Štev. 222.
Cene po poili:
i.i celo leto. 8 M— za pol leta . H Zfl*— za četrt leti. 8 Hrza l mesec.. 8 3‘SO
Za Ljubljano mestino 3 8
Uredništvo in npran: Hopitarjeva ulica It I
Dredn. telefon Itn. N
Posamezna Številka 16 vin.
Ogrske meje.
LDU Berlin, 8. oktobra. (DunKU). *Lokalanzeiger« javlja iz Frankobroda ob Meni; Kakor se poroča iz Pariza, se bo mirovna pogodba z Mažarsko najbrže še lokom tega meseca izročila sedmerici ma-zarskih delegatov, ki bodo poslani v Pariz. Pogodba določa za Mažarsko naslednje meje: Ob severnem robu države sledi meja °ekaj časa Donavi, potem pa črti, ki gre °d zapada proti vzhodu in ki se bo morala v podrobnosti šele določiti; najbrže bo tekla ta črta od Bratislave do Komorna. Pred velikim zavojem Donave severno od Budimpešte krene meja v severovzhodni smeri proti Karpatom in doseže pri Mar-maros-Szigetu točko, kjer se združijo meje
treh držav; Čehoslovaške, Mažarske in Rumunije. Vse bivše ogrsko ozemlje, ki leži severno od te črte, pripade čehoslovaški republiki. Na vzhodu gre meja od Marma* ros-Szigeta do reke Samos, potem nekaj časa ob tej reki, nato pa vzhodno od De* brečina proti jugu do reke Maros in doseže pri kraju Szent-Ivan reko Tiszo, kateri sledi do njene stare struge. Potem okrene proti zapadu in gre severno od Drave v smeri proti Radgoni. Na zapadu se uredi vprašanje zapadne Ogrske tako, da pripade Šopronj Nemški Avstriji. Mažarsko bi potem obsegala približno 140.000 km- in bi imela okoli 10 milijonov prebivalcev.
INOZEMSKI HUMOR.
Kralj Konstantin so ni odpovedal.
LDU Berlin, 8, oktobra. (ČTU) Glasom neke vesti iz Lugana, je grški kralj Konstantin zastopniku lista »Epoca« izja-"vil, da se prestolu Grške ni odpovedal,
nego da je le Grško zapustil, da bi med vojno lažje dosegla rešitev težkih političnih problemov.
Wilson.
LDU Bazel, 8. oktobra. (ČTU) Milanski »Secolo« javlja iz Washingtona, da je Prevzel Lansing državne posle, ki jih je vodil dosedaj Wilson. Namerava se ustanoviti izvršilno oblast, ako se Wilsonovo stanje poslabša.
Ameriški senat in Reka.
LDR Berlin, 8. oktobra. (DunKU). ^Vossische Zeitung« poroča: Kakor javlja Pariška izdaja lista »Chicago Tribune«, se le ameriški senat postavil na stališče, da ^aj Amerika odkloni posredovanje v re-škem sporu.
Napad na Haaseja.
LDU Berlin, 8. oktobra. (Dun. KU) Narodna skupščina. Predsednik poroča o napadu na poslanca Haaseja ter izraža uPanje, da ne bo težkih posledic, ker baje niso ranjeni važnejši deli telesa, O motivu napada ni ničesar znanega. Predsednik meni, da bo zbornica pritrdila, ako izrazi Poslancu Haaseju, njegovi družini in stran-sožalje zbornice.
LDU Berlin, 8. oktobra. (Dun. KU) “ar minut po eni uri je neki civilist pred poslopjem državne zbornice šestkrat ustrc-. na poslanca Haaseja, Haase je zadet v trebuh, stegno in podlaket. Policija je napadalca prijela. Piše se Johann Vosz, bi tet star, usnjarski delavec z Dunaja.
\ ‘ "
Izvoz Iz Češko slovaške.
LDU Praga, 8. oktobra, (ČTU) Dosedaj se je iz Češkoslovaške republike izvoli): Železa in železnine v Jugoslavijo za 40.000 češkoslovaških kron, na Poljsko 7‘a 4 milijone in v Nemško Avstrijo za 10 milijonov češkoslovaških kron. Kovin v t^emsko Avstrijo za 1 y2 milijona, na Polj-s °,.‘ca- 700.000 češkoslovaških kron. Dalje znaša izvoz strojev in orodja v Nemško Avstrijo 1 ¥> milijona, na Poljsko prav to-m v Jugoslavijo 135.000 češkoslovaških kron. Poljedelskih strojev se je izvo-i ° ,Y Nemško Avstrijo za 885.000, v Jugo-s avijo za 491.000 in na Poljsko za 272.000 češkoslovaških kron. Največ izvoza je bilo v Nemško Avstrijo.
Češke šole na Dunaja.
* LDU Dunaj, 8. oktobra. (ČTU) Dunaj-i mestni svet se je bavil v današnji seji 2 vprašanjem čeških šol, ker hoče ustanoviti radi izpraznitve in ureditve šolskih Prostorov posebne komisije. Na predlog mestnega svetnika Rummelharta pa ta .	Ppšia v razpravo, ker postane še-
o./Uu	U iVa!na- ko Bo mirovna pogodba
l».n. -rtjn.a’ Medtem pa naj se zadeva češ-**■ V Jim Prcdpriprav odloži. Mestni svet -Sirofot ^Češki mestni svetnik \ f lzlavil, da pričakuje češka manj-
v druSVe W ,Šo1 v Nemški Avstriji smislu, kakor je vladal doslej na
vo ri,U •°i ,°s1^ka manjšina ima pra-Zaknn svo,lk tudi na podlagi obstoječih zakonov, zato bo vztrajala nri svok zahtevi no čeških
Vojna med Ukrajino in D jeni-kinom.
LDU Kamenec Podolski, 6, oktobra. (DunKU). Ukrajinski tiskovni urad poroča: Vsa prizadevanja ukrajinske vlade, izogniti se bojem s četami generala Denjikina, so bila brezuspešna. Ruska prostovoljska armada je napadla ukrajinske čete, nakar je ukrajinska vlada napovedala generalu Denjikinu vojno. Za fronto Denjikinove armade so izbruhnile vstaje.
Volitve na Francoskem.
LDU Pariz, 7. oktobra. (Dun. KU) Listi pišejo, da je vlada predložila zbornici nov zakon, tičoč se novih volitev, ki so določene na 16. november. Narodna skupščina za volitev predsednika republike se sestane dne 2, februarja 1920.
Francoska Statistika.
LDU Pariz, 7. oktobra. (Dun. KU) Glasom uradne statistike je število novorojencev v Franciji leta 1918 napram letu 1917 poskočilo za 55.700, število umrlih pa za 175.500. Število porok je naraslo za 20.000, razporov za 1500, K temu pripominja »Temps«, da so te številke še brez-upnejše od onih prejšnjega leta, ker je umrlo leta 1918 več kot 200.000 ljudi za špansko boleznijo.
Omejitve na Dunaju.
LDU Dunaj, 8. oktobra. (Dun. KU) Danes izide nova naredba, ki uvaja od 12. oktobra dalje nastopne omejitve: Promet cestne železnice se konča zvečer ob pol-devetih. Trgovine, izvzemši prodajalne za živila, se zatvorijo popoldne o petih, gostilne o poldesetih, kavarne o polenajstih zvečer. Od osme ure zvečer dalje je dovoljena le acetilenska razsvetljava. Gledišča, koncertne dvorane itd, se morajo izprazniti zvečer o polenajstih, kinematografi o poldesetih. igralna doba za gledališča je omejena na 3 ure. Končno se določajo omejitve porabe plina v gospodinjstvu.
Prodaja umetnin na Dunaju.
LDU Dunaj, 8. oktobra. Italijanski poslanik marchese Torretta je prišel danes k državnemu kancelarju dr, Rennerju in poizvedoval glede prodaje umetnin, ki jo vlada namerava, da si pridobi tujih valut v svrho nakupa živil. Poslanik je povdar-jal, da je glasom mirovne pogodbe razpečavanje umetnin iz bivše cesarske zbirke 20 let prepovedano. V istem smislu se je izrazil tudi francoski poslanik AHize.
Srbsko-albanska zveza.
Soun, 8. oktobra. Grški časniki priobčujejo Reuterjevo brzojavko, da je nek: srbski diplomat izjavil, da smatra srbsko-albansko zvezo za mogočo. Nekateri ar-navtski prvaki so prosili mirovno konfe-renco v Parizu, da se Albanija zedini s i Srbijo.	i
lil
I
Su
Tole sliko je prinesel nek angleški humoristični list s podpisom: »Anglosaško prijateljstvo po vojni«, ali kako se bo iznebil Anglež svojegr brata Amerikanca, ko ga ne bo več potreboval.
Požidovljena Ma-žarska.
»Narodna Politika« prinaša daljši dopis iz Budimpešte iz katerega posnamemo: Mažarska drhti od obupa. Izgubila je narodnosti, ki so dajale mažarski inteligenci kruh, davke državi in material za regeneracijo požidovljenega mažarstva. Preje so bili Židje Mažarom dobrodošli, ker so jim pomagali v zatiranju narodnosti: danes po-menjajo za mažarstvo nič kot zajedalstvo, tujstvo, ki se ga hočejo na vsak način osvoboditi Zato naglašajo krščanstvo kot sinonim za mažarstvo.
Politične stranke so se formulirale v dva tipična tabora »Krščanski blok« in »Liberalni blok«. Pretežno moč v državi ima danes krščanski blok, ki ga tvorijo naslednje stranke: »Krščanska socialna gospodarska stranka«, ki ima v svojih vrstah skoraj vso katoliško inteligenco in najširše sloje delavnega ljudstva; dalje »Krščanska narodna stranka« kot pred-staviteljica kalvincev in končno »Zedinjena kmetska in maloposestniška stranka,« ki je imela mnogo pristašev posebno na jugo-zapadu, a ni prišla do veljave, ker ni imela izšolanih voditeljev — njen predsednik je tudi danes priprost kmet.
Liberalni blok naj bi spajal te-le iztrošene stranke in frazerske struje: »Mažarsko meščansko stranko«, v kateri se zbirajo trgovski krogi; »Lovaszijeva stranka«, ki hoče braniti sadove revolucije; »Republikanska stranka«, ki se hoče boriti proti reakciji; Vaszonyijeva »Demokratska stranka«; stara »Munkapart«, ki zahteva sklicanje prejšnjega parlamenta in končno socialno demokratična stranka, ki naglaša koncentracijo in upa priti v vlado.
Dnevniki so pod medsebojnem dogovoru 29. septembra vsi iznova začeli izhajati; nekateri pod prejšnjim, drugi pod novim imenom: »Az Est«, »Pesti Hirlap« itd,; katoliški »Alkotmany« se je prekrstil v »Nemzeti Ujsag« (Narodne Novine«),
Iz programnih številk bi bilo navesti: »Nem. Ujsag« naglaša: Mažari so na svoji katastrofalni usodi grenko izkusili, da li-beralezem ne vodi do svobode m blagostanja, ampak do narodnega razsula in dekadence. Dokazalo se je« da svobodnjaška gesla ne morejo zagotoviti socialnega napredka. Ni dovolj, organizirati državo politično in pravno. Družbo samo je treba reorganizirati in to je zgodovinska naloga krščanstva.«
»Szozat« piše: »Mi smo karakteristično agrarni narod pa nismo imeli niti enega dnevnika z agrarno smerjo, marveč so vsi dnevniki propagirali samo interese bank in trgovskih krogov ... Naš program je narodni krščanski in agrarni.«
Židovski »Az Ešt« pravi, da more biti domoljub samo moralen človek; list hoče biti samo glasilo mažarstva, mažarske sreče, demokracije, kulture in mažarske vere.
Gospodarski polpžaj Mažarske je obupen. Hrane in premoga nimajo, zato pa imajo za 6 in pol milijarde kron boljševi-škega denarja. S tem ne morejo nikjer ničesar kupiti. Njihovi odposlanci., id so bili
šli v Jugoslavijo kupovat živila, so se vrnili praznih rok in žalostni pripovedovali! kako so šli v Jugoslaviji mimo ogromnih skladišč žita m celih čred svinj, a kupiti niso mogli s svojim denarjem ničesar. Zadnji čas ponujajo » pomoč« Angleži pod geslom: »Mažari, prodajte nam svoja veleposestva in tovarne, da ne pridejo v roke Židom!« Angleži so pokupili že mnogo posestev in ako pojde tako naprej, bo Mažarska kmalu postala angleška kolonija.
Antisemitizem se približuje višku Vodja nacionalistične organizacije »Zbujajočih se Mažarov« — »Ebredč Magyarok« je o tem izjavil: »Naj pride karkoli, vok hočemo oprati tužno lice mažarstva, okrvavljeno z židovsko krutostjo in židovskim denarjem, Osvoboditi hočemo državo od teh parasitov in ako nam kdo pride na pot, se bo vse zavilo v solze, kri in dim.«
Ta slika današnje Mažarske je tudi z* Jugoslovane dober nauk.
1 ■	     i	 ■
Ministrska kriza.
LDU Belgrad, 8. oktobra. »Politika«' poroča: Po razpoloženju, ki je danes predpoldne vladalo v krogih opozicionalnega bloka, bo dr. Pavlovič težko mogel sestaviti koalicijski kabinet. Najbrže bo še danes vrnil svoj mandat. Do večera se to ŠC ni zgodilo.
LDU Belgrad, 8. oktobra. Nocoj je prišel v Belgrad g. Andrija Radovič; član na* še mirovne delegacije v Parizu, bivši čr* nogorski ministrski predsednik. Govori se*., da mu bo poverjena naloga, da sestavi koalicijski kabinet. Akp se tudi ta kombinacija ne bo posrečila, bo, kakor se govori, g. Jovan Jovanovič sestavil uradniški.kabinet. Dalje se govori, da bo prestolonaslednik zopet pozval načelnike strank, naj se zedinijo in sestavijo skupno vlado,
LDU Belgrad, 8. oktobra. V parlamentarnih krogih se govori: Opozicionalni blok bo šele potem decidirano odgovoril' dr. Pavloviču, ko bo radikalni klub zaključil svojo sejo. Demokratski klub je imel zvečer sejo. Jugoslovanski klub, ki ostaja . na svojem prejšnjem stališču, je odpotoval domov. Dr. Korošec se je peljal v Maribor, ker že dolgo časa ni bil doma. Njegovo potovanje tolmhčijo različno, vendar pa se je baje izrazil, da njegovo potovanje nima političnega ozadja.
LDUBelgrad, 8. oktobra. »Samouprava« priobčuje danes v posebni izdaji daljši komunike, ki končava tako: Da kabinetna listina g. Trifkoviča ni bila sprejeta, je proti parlamentarnemu redu in situaciji, ki je itak težka in ki sc je s tem še bolj otežkočila in zamotala. Poverjenje mandata g. Pavloviču ima značaj neparlamen-tamosti. Na dnevni red stavlja še eno novo vprašanje:	Vprašanje	predsedništva
narodnega predstavništva, 0[ vprašanju razpusta skupščine bomo drugič posebej govorili, ker je dal g. Trifkovič o tem svojo besedo. Tedaj bomo videli, kdo se je igral z razpustom parlamenta in kdo je želel njegov razpust.
LDU Belgrad, 8, oktobra. Danes zvečer ob 7. uri je izjavil dr. Laginja Časnikarjem, ki so čakali y kuloarjih in ki so ga
Stran 2
»Večerni list«, dne 9. oktobra 1919.
Štev. 222,
vprašali, ali bi mu bilo mogoče dati svoje izvestilo, odgovoril: Jutri med 12. in 13, Uro bo izšel komunike opozicije, iz katerega bodete izvedeli, kakšen je položaj,«
LDU Belgrad, 8. oktobra. Govori se, da bo povodom deklaracije, ki jo bo dala nova vlada v parlamentu« tudi novoosno-vana republikanska stranka dala svojo iz-jvo in se s tem službeno javila kot stranka. To se tiče skupine poslanca Jaše Prodanoviča.
Politične novice.
-j-, Slovenski poslanci doma. Včeraj je večina članov »Jugoslovanskega kluba«, z dr. Korošcem vred odpotovala v domovino, da ljudstvu poroča o parlamentu in razkrinka laži demokratov. Dr. Korošec bo jutri že v Ljubljani.
4- V razpravi o izvoznicah se je v časopisju že nekaj krati imenovala tudi Zadružna zveza. Ker je Zadružna zveza centrala vseh denarnih zadrug, ni njen namen, baviti se Z izvozom. Zato moramo poudariti, da Zadružna zveza z izvozom nikdar ni imela posla ter fe njeno ime najbrže pomotoma zašlo v to razpravo. Zadružni trgovina je namenjena Gospodarska zveza, ki je res izvozila 29 vagonov poznega krompirja proti plačilu — ne v denarju — marveč v. soli in drugem blagu, S tem je ljudstvu !e koristila, oškodovali pa so ljudstvo seveda zasebni in kapitalistični izvozniki, ki izvažajo, dvigajo cene ter uvoženo blago zopet prodajajo za oderuške pene
-f? Organizacija Hrvatske ljudske itranke v Osjeku. Minolo nedeljo se je v Osjeku konstituiral »Osješki klub Hrvat* ake ljudske stranke«, v katerega more pristopiti vsak brez razlike narodnosti in ,vexe. Za predsednika je bil izvoljen Lju-boje Dlustuš, glavni urednik »Hrv, Obrane«, Zborovalci so sprejeli več rezolucij, v katerih se izražajo za upravno in zakonodajno samoupravo pokrajin, protestirajo proti izključitvi veronauka iz srednjih šol, obsojajo nasilja, oderuštvo in druge nered-nosti v državi.
-j- Zli duh države. »Hrvat« piše z ozirom na odklonitev Trifkovičevega kabineta in objavljene razloge: »Bil je zli duh, ki se je pred regentom poslužil Narodnega kluba in njegovih zahtev kot strašila. Ta zli duh že deset mesecev vleče našo mlado državo v vedno večjo zmedo. V interesu našega državnega in narodnega edin-stva je, da se vpliv tega zloduha cim preje zruši.«
+ Demokrati vržejo Pribičeviča s
krova? »Hrvatu« poročajo iz Belgrada: Nesoglasja v demokratskem bloku postajajo čimdalje bolj očita. Mnogo članov je nezadovoljno z vodstvom Pribičeviča, ki ga označujejo za kamen izpodtike v Bano-.vmi in Bosni. Ni izključen izstop nekaterih Dalmatincem in Slovencev iz demokratskega bloka. Trdi se, da so nekateri člani demokratske zajednice javno izrazili željo, da se Pribičevič umakne s političnega poprišča, da bo mogoče priti do sporazumnega dela v parlamentu in reda v državi. — Na drugem mestu poroča »Hrvat« iz Belgrada, da se pripravljajo demokrati na znatne koncesije. Med ostalim nameravajo žrtvovati Svetozarja Pribičeviča, ki bi se povsem umaknil iz političnega življenja,	.
-j- Jovan Jovanovič, bivši poslanik v Londonu, se je vrnil v Belgrad, kjer se bo stalno nastanil.
Dnevne novice.
  Minister za zunanje stvari dr.
Trumbič je ozdravel.
 Tabor v Labodu dne 12. oktobra sc
vrši ob vsakem vremenu. Začetek tabora ob 9. uri dopoldne. Ob poldeveti uri sprejem gostov na kolodvoru. Ob 9. uri sv. maša, po maši govori. Kot govorniki nastopijo znani koroški rodoljubi. Ob 1, uri skupen obed, po obedu prosta zabava: srečolov, šaljiva pošla, confeti, cvetlice, licitacija predmetov itd. Slovenci, Slovenke, pridite vsi na to y ® * liko narodno manifestacijo, nihče naj ne ostane doma. Zveze z vlaki Ugodne, vozovi na razpolago. Vsi v Labod, tuini Korotan vas kliče!
— St. Janž v Rožu. V nedeljo, dne 12. oktobra se igra v prostorih »pri Tišlerju« ^Skrivna zaroka«, igra v 4 dejanjih. Na sporedu so govor, .petje in deklamacija. Začetek ob pol 15. (p°l 3.) uri,
— Poročil sc je 7. t, m, opoldne v kočevski cerkvi gosp. Martin Jančigaj, trgovec in posestnik v Zg. Šiški z gospico Viki HSnigmanovo.
.— Smrtna kosa. Dne 3. oktobra ob pol 4. uri je umrl v Poljčanah nadučitelj g. *Josip Svetlin, Pogreb bo v petek ob 16.
ari, N. v m. p.!
— Zahteve tiskarskega, knjigoveške-ga, kartonažnega ter pomožnega osobja. Lastnikom tiskarn, litografij in knjigoveznic tejr kartonažnih tovarn v Sloveniji je izročilo delavstvo\ spomenico, v kateri zahteva; 1. povijanje plač in aicer kvalifici-
ranemu delavstvu za 15D do 200 kron, pomožnemu osobju za 100 kron in vajencem za 50 kron na teden in osebo; 2. zvišanje doklad za nočno delo; 3. pogajanja o obnovi tarifne pogodbe, ki poteče koncem t, 1., se morajo začeti sredi novembra in končati do 31. decembra 1919;4. ustanovi naj se paritetna komisija, sestoječa iz petih članov delodajalcev in petih članov po-močništva, ki naj skrbi za redno času primemo regulacijo plač, — Pogajajnja o teh zahtevah morajo biti končana v soboto, 11. t. m, opoldne. — Iz krogov delavstva smo o tem še prejeli; V ponedeljek, dne 6. t. m, so grafični uslužbenci in knjigovezi predložili organizacijam lastnikov tiskam in knjigoveški zadrugi svoje zahteve po povišanju plač. V tem gibanju je združeno vse delavstvo v tiskarnah in knjigoveznicah. Delavstvo zahteva, da se plače zenačijo s plačami tiskamiških in knjigo-veških uslužbencev v Zagrebu, Sarajevu in hrvatskih provincialnih mestih. Zvišanje plač se zahteva že to soboto. Delodajalci do danes še niso odgovorili. Delavstvo zahteva, da se morajo rešiti vse zahteve solidarno, nedeljeno, sicer bo delavstvo nastopilo solidarno brez razlike — kvalificirano in nekvalificirano. Vsega v tem gibanju prizadetega delavstva je približno 1000 oseb.
— Vojni ujetniki na Angleškem, Vsi oni, ki imajo svojce v angleškem ujetništvu, naj prijavijo pismeno in nemudoma slov, ženskemu društvu v Ljubljani svoj in njihov naslov.
— Velikanska goba. V vižmarskern logu je te dni izrastla velikanska jedilna goba, ki mori v prerezu 35 in 25 cm ter tehta 2.45 kg. Ta goba bi zadostovala za kosilo 15 cscb?*n. Srečni posestnik te gobe g. Jožko na restavraciji pri kolodvoru, pa te gobe ne bo sam pojedel, ampak jo bo konzerviral za svoje goste, ker goba je vkljub svoji azredni velikosti popolnoma zdrava in je 7an:'miv pojav letošnje dobre letine na polju jedilnih gob.
— Domače htodarstvo. Te dni je pr-;vič priplula iz Osjeka v Belgrad motorna ladja »Zora«, ki je vozila 7 vagonov blaga, večinoma vinske sode in železo. Za pot je rabila ladja poldrugi dan m dosegla tako rekord v brzini. Ladja je last Osječana Egerja.
— Brzovlak Zagreb—Skoplje začne voziti 15. t. m.
— Velika deželna javna skladišča za žito zgradi naša država v Novem §sdu.
— Naval židovskih študentov na za-
(jrebško univerzo. Na ,zagrebškem vseuči-išču se vpisuje veliko število židovskih študentov iz Madžarske, ki so jim madžarske in nemške univerze zapele vrata. Tudi hrvatski akademiki se teh bogatih, madžarsko in nemško govorečih židovskih tovarišev niso razveselili.
— Vlom v vozeči vlak. Zagrebški listi poročajo, da je te dni neznan zlikovec na progi med Celjem in Šturjami skočil na vozeči vlak in iz vagona za prtljago pometal več košar, ki jih je potem oplenil. Med oškodovanci je tudi gospa Štefa Dra-gutinovič, članica zagrebškega gledališča, ki irna za 40.000 K škode.
Ljubljanske novice.
lj Pogreb dr. Lovro Pogačnika, ki se je včeraj vršil, je privabil na ulice na tisoče ljudstva, in tisoči so korakali pred krsto in za njo. Spredaj so korakali gojenci iz Marijanišča in Lichtenluma, vojaštvo, nad 350 Orlov, zastopstva delavske organizacije JSZ in SKSZ. Za krsto pa sorodniki, akademično starešinstvo, zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter tisoči ljudstva. Zadaj je šla ena baterija ljubljanskega topniškega polka. Sprevod je vodil premil, gospod prošt Andrej Kalan z azi-stefteo. Na grobu so govorili prof. Remec v imenu SLS, br. Jože Pirc kot predsednik Orlov, dr. Rogulja kot zastepnik Hrvatov in polk. Blelweis v imenu slovenskih vojakov, ki jih je rajni Lovro prvi organiziral v prvo slovensko vojsko. Njegov pogreb je pogreb, kakoršnega je zaslužil mož, ki je vse svoje moči in življenje žrtvoval delu za ljudstvo. Delavstvo ga ohrani v hvaležnem spominu kot enega svoih naj-• boljših mož. Naj počiva v miru dragi Lovro!
lj Delavstvo nekdanje ljubljanske predilnice. V svrho popisa se vabi vsa delavstvo predilnice, katero je prosilo podpore, v soboto popoldne ob 3. uri v Ljudski dom, streliška ulica 12, II. nadstropje, mala dvorana. Da se odpošlje čimpreje zagotovljen popis, je v interesu vseh prosilcev. Za shod povejte svojim tovarišem in tovarišicam okrog, da se udeleže vsi točno. Poverjeništvo za soc. skrb je obljubilo enkratno podporo. — Jugoslov. Strokovna Zveza.
lj Umrl je major dravskega artilerijskega polka, g. Ivan Loger. Zadela ga je kap, ko je jezdil. Pogreb bo jutri popoldne ob 4. uri iz deželije bolnice.
lj Tečaj za učitelje meščanskih šol na državnem učiteljišču v Ljubljani se prične v ponedeljek, dne 13, oktobra. Spored predavanj naznanja razglas na črni deski. — Ravnateljstvo.
lj Iz pisarne dramskega gledališča. V torek, dne i4, t. m. se bo vprizorila prva izvirna slovenska noviteta v tej sezoni, namreč »Kasija«, drama v treh dejanjih, spisal Stanko Majcen. Na to zanimivo delo nadarjenega našega pisatelja že danes opozarjamo slavno občinstvo. Predstava se bo vršila izven abonementa.
lj Na komandi mesta Ljubljane naj se nemudoma javijo sledeči gg.; art. podpu-kovnik Franjo I, Lah, pešad. podpulcovnik Rudolf A. Mihelčič, pešad. poročnik Gvide Gulič, pešad. potpor. Franjo Vizjak, sanit. kapetan I. ki. dr. Ivan Fras.
lj Umrli so v Ljubljani. Marija Štiglic, sirota, 3 leta. — Ljudmila Frančič, hči li-tegrafa, 4 mesece. — Dominik Novak, bivši čevljar, 83 let. — Leo Hengthaler, b meni uradnik, 22 let. — Alojzija Ambrož, kuharica, 20 let. — Ivan Trdina, izvošček in hišni posestnik, 68 let. — Marija Gradišek, hči paznika, 3 leta, — Ivan Benedik, sin premogarja, 1 leto, — Marija Zajc, hči brivca, 2 leti, — Jakob Marmič, občinski revež, 84 let. — Alojzij Koželj, uslužbenec tvrdke I, C. Mayer, 54 let. — Marija Če*-bulj, dninarica. — Ignacij Simončič, postajni delavec, 53 let. — Josip Strniša, trgovski uslužbenec, 62 let, — Ivan Zami-da, sin mlinarja, 25 let. — Marija Levstek, vdova delavca, 66 let. — Ivana Šušteršič, bivša frizerka, 32 let, — Ivan Knez, nadkurjač drž. železnice, 48 let. — Franc Novak, bivši delavec, 56 let. — Anton Jeriha, rejenec, 7 mesecev. — Frančiška Kosec, žena kočijaža, 39 let. — Katarina Vilfan, žkna železničarja, 36 let, — Franc Pahor, sin železniškega uslužbenca, £ leti.
lj Gradba poizkns:?!Ti stanovanjskih hišic, (Iz seje deželne vlade). Za zgradbo in notranjo uredbo 5 poizkusnih hišic, za katere je v smislu sklepa stanovanjske en-kete z dne 13. avgusta 1919 njen pododsek napravil tlorisni osnutek za določenih pet
načinov izvršitve, da se dobi podlaga, n* kateri bo mogoče z uspehom vzeti v rešitev vprašanje odpomoči stanovanjski krizi v Ljubljani, se dovoli iz demobilizacijskega fonda potreben kredit in se dela oddajo raznim domačim tvrdkam proti odprtemu računu. ____________________
Aorovizacija.
a Izkaznice z« premog. Na podstavi § 19, ukaza deželnega predsednika za Kranjsko z dne 9. oktobra 1917, St. 28.915 o uporabi premoga in drugega kuriva, odreja mestni magistrat sledeče: 1. Pravico do premogovnih izkaznic ima vsaka v krušnih okrajih mestne aprovizacije stanujoča stranka, katere zaloge ne znaša več kot 1000 kg premoga ali 5 kubičnih metrov drv, 2. P r e m o i-n e j š i sloji pa, ki si lahko kupijo drva, sploh ne dobe izkaznic za premog. 3. Izdalo se bode dve vrsti izkazne za premog in sicer: a) ru-jave izkaznice za štedilnike in b) bele izkaznice za peči; več kakor eno rujavo izkaznico za it«* dflnik in dve beli izkaznici za peči ne dobi nobena hišna stranka, četudi bi imela več kakor dr* peči v svojem stanovanju Pripadnikom hišne stranke pa se prištevajo tudi podnajemniki, ki stanujejo v istih prostorih skupno s hišno stranko, ako nimajo lastnega - gospodinjstva Podnajemniki z lastnim gospodarstvom se smatrajo ta samostojne stranke. 4. Obrtniki, zavodi, urajdi itd. ne dobe teh izkaznic, temveč dobe na magistratu posebna nakazila za premog. 5. Izkaznice za premog'so neprenosljive listine. Pri izselitvi morajo stranke oddati vse svoje izkaznice za premog hišnemu gospodarju, ki jih mora takoj vročiti stranki, ki se na novo naseli v izpraznjenem stanovanju. 6. Na vsak odrezek izkaznice za premog odpadajočo množino premoga kakor tudi časih način prodaje promoga določa in objavlja mestni magistrat. 7. Za izgubljene ali uničene izkaznice za premog se ne izda novih. 8. Prestopke tega razglasa bode kaznovalo politično okrajno oblastvo po § 18. gori navedenega ukaza z globo do 20.000 K ali z zaporom do 6 mesecev, ako ni prestopek po obstoječih kazenskih zakonih strožje kaznovati. Ta razglas je veljaven z dnem krajevne običajne razglasitve.
a Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da c2 zaneslivo udeleže seje, ki se vrši v ponedeljek ob 5. uri popoldne v mestni posvetovalnici.
a Krožne komisije boslo uradovale v sredo: dne 15. oktobra 1919 od 8. do pol 1. ure dopoldne. Izdajale se bodo izkaznice za premog. Način razdelitve izkaznic se objavi s posebnim razglasom.
Novete
Spisal Rabindranal Tagore. (Dalje.)
Nato jo je klicala teta z vabečim glasom: »Hemo! Hemo! Hemangini!« Toda deklica se me je oklenila vsa vznemirjena od sočutja. Čustvo strahu in žalosti ji je Narekovalo molk, — Pogostokrat se me je oklenila ko v groznici, kakor preganjana zver, kj komaj ve, kaj ji preti.
V tistem času je prišel moj brat iz Kalkute, ki me je obiskal. Znala sem, kako strog opazovalec in kako oster sodnik je on. Bala sem se, da bo klical mojega moža na odgovor. Zato sem se trudila, da bi skrila resnico pod masko hrupnega veselja,
Moj mož je začel jasno namigavati in je vprašal, koliko časa misli osiati moj brat v hiši. Končno se je stopnjevala me-gova nestrpnost do užaljenosti in mojemu bratu ni preostajalo drugega, ko da je odpotoval. Preden je šel, je položil svojo ro-ko na mojo glavo, kjer jo je držal dalje časa. Čutila sem, kako je treocb.ua njegova roka in solza mi je kamla it oči. ko me je molče blagoslovil.
Spominjam se natančno, da je bil večer v aprilu in sejmski dan. Ljudje, ki so bili prišli na trg, so se zooet vračali domov. Občutje žugajoče nevihte je ležalo v zraku; vonj mokre zemlje in vlažen veter je prešinjal vse. Nikoli nisem prižgala svetilke v svoji spalnici, če sen bila sama, iz strahu, da ne bi vžgala svo e obleke, ali da bi se ne pripetila kaka druga nesreča. Sedela sem na tleh v svoji temni sobi in klicala Boga moje tmine.
»O moj Bog,« seni vpila, »tvoj obraz je skrit. Jaz ga ne morem videti. Jaz sem slepa. Trdno držim strta kolesa srca,, da mi roke krvavijo. Valovi so postali premočni zame. Koliko časa še me boš skušal, moj Bog. koliko časa?«
Naslonila /žem glavo ob posleljnjak in ihtela. Medtem sem čutila, da se je postelj-njak nekoliko zganil. V naslednjem trenutku je bila že Hemangmi ob meji strani. Ovila mi je roke krog vratu in mi molče obrisala solze. Ne vem, čemu je čakala v moji sobi zvečer in čemu sc ic sama tam vlegla v temi. Ničesar ni rekla. Niti besede. Svojo hladno roko je položila na moje čelo, poljubila me in odšla.
Naslednje jutro je dejat i Hemangini v moji navzočnosti svoji teti: Če .ločeš ostati tu, kar ostani. Jaz ne os anem. Odšla bom domov s svojim služabnikom.«
Teta je dejala, da t reba, da gre sama, ker odpotuje tudi ona. Nato je vzela smeje in odvažno iz žame.tne škatljicc z biseri posejan prstan,
»Glej, Hemo,« je dejala, - kako lep prstan je prinesel zate moj Abinas.«
Hemangini ji je iztrgala prstan iz
roke,	,
»Glej, teta,« je odgovorila naglo, »poglej samo, kako dobro jaz merim,* in zagnala je prstan v vodnjak tik pod oknom.
Teta, vsa iz sebe vsled osuplosti, jeze in presenečenja, se je zvila kot jež. Obrnila se je k meni in me zgrabila za roko.
»KumO,« je ponovila zopet in zopet, »ne reci Abinasu o ii otročariji ni besede. On bi se strahovito jezil.«
Rekla sem ji, da se ji ni bati ničesar. Niti besedica ne bo prišla iz mojih ust o tem.
Naslednjega dne me je pred odhodom objela Hemangini in dejala »Sestra, slepci imajo dolg spomin.«
Prijela sem jo za glavo in jo pritegnila k sebi, poljubila sem ji lase in čelo. Vsa lepota, in vse veselje in nežna mladost, ki mi je bila tako blizu, je izginila, ko je odšla Hemangini. Tipajoče sem tavala ekrog z iztegnjenimi rokami, da bi spoznala, kaj mi je še ostalo v mojem praznem svetu.
Moj mož je stopil pozneje. Hlinil se je olajšanega, ko sta odšli, toda vse to je bilo pretirano in prazno. Dejal je, da je tetin obisk zadrževal pri delu.
Do tistega časa je bila med menoj in mojim možem samo ena meja, namreč meja moje slepote. Zdaj se je pridružila še ena meja, — namenoma je molčal o Hemangini. Hlinil je vnanjo ravnodušnost, pa sem znala da je dobival psma o nji. Bilo je v začetku maja. Moja služabnica je stopila v mojo sobo in me je vprašala: »Kaj! pomenijo vse te priprave v pristanu ob reki. Kam odpotuje gospod?«
Vedela sem, da se nekaj pripravlja, de-, klici pa sem dejala: »Ne morem ti pove. dati ničesar.«
Deklica se me ni upala izpraševati dalje. Vzdihnila je in odšla.
Pozno zvečer je prišel k meni moj mož.
»Nekega bolnika na deželi moram obiskati,« je dejal. »Jutri zjutraj bom odšel zelo zgodaj in lahko se zgodi, da me dva ali tri dni ne bo nazaj,«
Dvignila sem se s postelje. Slala »em pred njim iu zavpila glasno: »čemu mi ia-žeš?«
Moj mož je zajecljal: »Kako — kako da ti lažem?«
Jaz sem dejala: »Ti se hočeš oženiti.«
Bil je tiho. Nekaj trenutkov dolgo ni belo nobenega glasu v sobi, nato sem t*z pretrgala molk.
»Odgovori mit« sem zakričala. »Reci;
Da.«
Odgovoril je: »Da,« kakor šibek vojak.
Zakričala sem na ves glas: »Ne, nikoli ne bom privolila. Obvarovala te bom pred to grozno nesrečo, pred tem strašnim grehom. Če v tem popustim, čemu sem tedaj tvoja žena, in čemu sem kdaj služila svojemu Bogu?«
Soba je ležala tiho ko kamen. Pala sem na tla in objela kolena mojega moža.
»Kaj sem ti storila?« sem vprašala. »S čim sem se pregrešila.« Čemu si želi! druge žene?«
(DaljeJ , v ■
Izdajatelj konzorcij »Večernega Hita«.
Odgovorni urednik Jot« Ra Ut.
Tiska »Jugotlovfuuka ti«Vara n« T Ljubljani.