OGLAŠAJTE V
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU ★ »
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
/
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
yOL. XXXIIL—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), DECEMBER 18,1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 244
NOVI GROBOVI
ANTON ŽELEZNIK '
Snoči je preminil v Doctors bolnišnici poznani Anton Želez-nik, stanujoč na 8818 St. Catherine Ave. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi. Podrobnosti bomo poročali jutri.
*
JOSEPH CERVAN
Včeraj zjutraj je preminil Jo-sepr Cervan, star 72 let. Stanoval je pri družini Stupar na 395 E. 162 St., odkar je pred tremi leti preminila njegova soproga Mary. Družina je preje stanovala na 15003 Sylvia Ave. Doma je bil iz vasi Gorica, fara 'Mirna peč. V Ameriki se je nahajal 47 let in je bil član društva Carni-ola Tent, št. 1288 TM. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
BEATRICE PETERSON
Po kratki bolezni je preminila na svojem domu na 434 E. 156 St. Beatrice Peterson, stara 69 let. Tukaj zapušča soprog^ Alberta in tri otroke Mrs. Beatrice' Harden, Patrick in redovnico Sister Mary Elizabeth. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St.
JULIA KANIZAJ
Danes zjutraj je preminila v Glenville bolnišnici Mrs. Julia Kanizaj, preje Bartholish, stanujoča na 14512 Saranac Rd. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Veliko zverinstvo Južnih Korejcev - v Seoulu so umorili do 800 civilistov
SEOUL, Koreja, 16. decembra—(Poroča Peter Kalis-cher od "United Pressa)—V teku zadnjih petih dni so Južni Korejci v tem mestu pokončali s puškami in strojnicami najmanj 800 oseb, katere se opisuje kot "kolabora-torje, sabotažnike in zločnice." Med njimi je bilo tudi mnogo žensk in otrok.
Dva katoliška duhovnika, ki sta si prizadevala, da bi ustavila masno morilstvo političnih jetnikov, ki je bilo prvotno določeno za nedeljo, sta skušala posredovati p r i predsedniku Syngmanu Rhee-u, ampak nista mogla do njega.
Zadušnica
Jutri zjutraj se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin druge obletnice smrti Joseph Furlana. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Premeten slepar
Policija je aretirala nekega 31 let starega moškega, ki je v teku zadnjih treh mesecev cleve-landske banke osleparil z a okrog $1,200. Delo mu je šlo iz redno gladko od rok, kajti vselej, kadar koli je prišel na katero izmed bank z ničvrednim čekom, je prosil da se del vso te naloži na vlogo, del pa da se mu izplača v gotovini. S tem je odvrnil sum od sebe. Vrhu tega ni niti enkrat rabil istega imena.
V bolnišnici
Poznana Mrs. Anna Novinc iz 19302 Kewanee Ave. se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici, soba št. 228, kjer je srečno prestala operacijo. Prijateljice jo lahko obi ščejo, mi ji pa želimo, da bi se čimpreje zdrava vrnila na svoj dom.
Klub Ljubljana
članstvo kluba "Ljubljana" je prošeno, da se gotovo udeleži letne seje v torek zvečer v navadnih prostorih AJC na Re-cher Ave. Vršile se bodo volitve uradnikov in ukrepalo o drugih važnih stvareh. Po seji se vrši zabava.
Ta dva duhovnika sta bila Rev. Patrick O'Connor od Katoliške č a a n i š k e agencije v Washingtonu, D. C., in redovnik Rev. George Carroll od reda "Maryknoll". Tema dvema katoliškima duhovnikoma se je pridružil v njihovem naporu za preprečenje masakra metodi-stični misijonar William E. Shaw iz Delaware, Ohio, ki se nahaja na Koreji že zadnjih 25 let.
Ogorčenje med ameriškimi in angleškimi vojaki
Ti trije duhovniki so potem, ko je bil njih poizkus, da bi govorili z Rhee-om, skušali posredovati pri notranjem ministru Južne Koreje, ampak tudi tam niso dobili nobenega zadoščenja.
Med ameriškim in angleškim vojaštvom, ki so tekom zadnjih dveh dni videli masno morilstvo ali pa so čuli pokanje pušk, je nastal val gnjusa in ogorčenja nad početjem Južnih Korejcev. Usmrčenja se vršijo skoro dnevno vse od časa, ko je bil Seoul v septembru osvobojen.
Ameriške Vojaške oblasti so ae obotavljale posredovati, ker so bile obsodbe izrečene od korejskih sodišč nad korejskimi državljani.
V	javnosti se je zvedelo ?a te eksekucije šele, ko so se ameriške in britske vojaška edi-nice slučajno .nastanile v bližini morišča približno eno miljo severno od mesta. Britske čete so izjavile, da ne bodo dovolile na-daljnih masnih streljanj v svojem okrožju.
Amerikanci in Angleži bili priča masnemu pokolju
V	petek so ameriški in angleški vojaki z grozo gledali, ko je bila velika skupina starcev, žensk in fantov in več otrok, ki so bili pripeljani na morišče v tovornih avtih, postavljena ob odprte grobove, nakar so jih Južni Korejci pokončali s puškami in strojnicami.
Neki ameriški stotnik z imenom George Graff je poročal, da je s čevrjem odstranil prst, ki je bila površno vržena na eno izmed trupel in odkril, da je truplo še vedno drhtelo.
Uradna poročila o številu umorjenih se razlikujejo. Gen Lee Ho, pomožni šef glavnega stana za preki sod, ni hotel dati skupnega števila, temveč je le dejal, da jih je bilo "med 500 in 600."
Masno streljanje "bolj praktično", izjavil general
Tempo eksekucij se je drastično povečal, odkar je padel Pjongjam in so komunistične
sile začele napredovati proti Seoulu.
Gen. Lee je rekel, da je natančno število umorjenih "vojaška tajnost"", ampak priznal je, da je. bilo tekom snežne vihre v soboto na griču severno od mesta ustreljenih 37 oseb.
"Jetniki so skopali svoje lastne grobove," je rekel južnoko-rejski general, "ampak njih družinam je bilo dovoljeno, da so pozneje vzele trupla proč."
Rekel je dalje, da so jetniki, ki so bili obsojeni na smrt, imeli biti obešeni v ječi, "ampak pronašli smo, da je streljanje bolj praktično."
Angleške čete, ki so nastanjene v bližini "morilskega griča" izven Seoula, so najbolj ogorčene. Britski vojak William Hilder iz Trimdona v Angliji, je danes opisal, kako je bila ustreljena skupina jetnikov manj kot 150 čevljev od taborišča, ko so angleški vojaki baš zajutrkova-li.
"Bilo je okrog polosmih zjutraj, ko je počil prvi strel," pripoveduje ta vojak. "Skočil sem s trucka in videl skupino Južnih Korejcev v uniformah, ki so postavljali jetnike, ki so bili pripeljani na pozorišče, na mesta za ustrelitev. To se je godilo komaj lučaj od našega taborišča.
Ženske in mali otroci med žrtvami masakra
"Prisilili so jih, da so pokleknili z obrazom proti trucku in s hrbtom proti nekim jarkom, ki so bili izkopani nedaleč proč. Videl sem med njimi dve ženski in dva otroka, v starosti osem in 13 let. Bili so zvezani z vrvmi, po dva in dve skupaj.
"Stražniki so jih vodili v skupinah, broječih po deset oseb, k strelskim jazkom in jih po-strelili s streli v zadnjo stran glave. Ženske so kričale, moški pa moledovali. V bližini je bilo kakih 80 ljudi, med njinii nekaj ameriških vojakov, ki so bili enako ogorčeni kot mi.
"Eden izmed stražnikov je stopal med trupli in oddajal strele na one, ki niso takoj umrli. Ko sta bila ustreljena otroka, sem šel proč. Nisem mogel več gledati."
NEMŠKI KOMUNISTI ODREDILI OBGLAVUENJE ZA NASPROTNIKE STRANKE
BERLIN. — Ljudska zbornica (Volkskammer) Vzhodne Nemčije^ ki sc nahaja pod kontrolo Sovjetske zveze, je soglasno sprejela zakon, Ki določa smrt z obglavljen je m za "zločince proti miru", ki podpir.i-jo politiko zapadnih držav.
Po novem zakonu bo smrtna kazen veljala za vse Nemce, ne gl^de na to, da bivajo izven sovjetske zone in se niso tam udeleževali nobene aktivnosti
Zakon preti s smrtno kaznijo vsem Nemcem, "I:i sledijo agresivnim smernicam imperialističnih vlad " Zedinjenl.v držav. Velike Britanije iii Iranci je."
HOOVER BO IMEL RADIJSKI GOVOR
NEW YORK.—V sredo ob 8. uri zvečer bo imel govor o obstoječi svetovni situaciji bivši predsednik Hoever, ki ga bo oddajalo radijsko omrežje Mutual Broadcasting System.
Slike v Euclidu
Pod pokroviteljstvom Kluba dri.štev AJC se bo v petek zvečer, 22. dec. kazalo zanimive slike v AJC na Recher Ave. Slike bosta kazala Mr. Anton Novak, ki je posnel veliko lepih slik o ljudeh, vasi in raznih zanimivih stavb in poslopij, ki so v teku gradnje v Jugoslaviji, kjer se je prošlo poletje nahajal na obisku: ter Mr. Joseph Žele, ki je posnel vehko slik, s proslave otvoritve . novih domovih prostorov v Euclidu. Vstopnina bo samo 25c. Javnost je prijazno vabljena na poset, ker bo vsakdo imel par ur dobrega užitka, ko bo zopet videl lepe domače kraje.
Preiskava raketirsiva
V Cleveland je dospei zastopnik zveznega senatnega odbora njenih državah, kateremu stoji njeni hdržavah, kateremu stoji na čelu senator Kefauer. Prihodnji mesec bo senatni odbor imel zasedanja tukaj in verjetno skušal ugotoviti zveze, ki jih imajo clevelandski raketirji z onimi v Miamiju, New Yorku in Nevadi.
Predsednik Truman proglasil
stanje narodne nujnosti
AMERIKA PRIPRAVLJENA NA POGAJANJA, TODA SE NE BO UKLONILA GROŽNJAM SILE
WASHINGTON—V soboto ob 10:20 dopoldne je predsednik Truman proglasil stanje narodne nujnosti in pozval vse državljane k vzajemenmu naporu, "da se ustavi grožnja svetovnega podjarmljenja s strani komunističnega imperializma."
Proglas je sledil govoru, v ka-1	;----—■
terem je predsednik v petek zve- • vzeti koraki za pospešenje vojaške mobilizacije. Za 16. januarja je bila odrejena mobilizacija dr-ž&\ne milice v dveh nadaljnjih državah, kar je prvi korak za povečanje oboroženih sil z dveh milijonov in pol na tri milijone in pol v čim krajšem času.
Predsednik je med ostalim izjavil, da se bo proizvodnja letal, tankov in drugega orožja za opremljen je oboroženih sil Ze-dinjenih držav in njenih zaveznic v toliko povečala, da bi čez leto dni znašala petkrat toliko kot znaša sedaj.
Priče za prosekucijo nastopajo proti obtoženemu Goganu
v procesu proti industrialcu Goganu, ki je obtožen umora svoje žene Hazel Gogan, je nastopila vrsta prič za prosekucijo, od katerih je bil najvažnejši okrajni mrliški oglednik dr. Samuel Gerber. Slednji je namreč pričal, da je mrliški ogled trupla Goganove žene odkril prisotnost zastrupljenja v krvi in seči pokojnice.
Mrs. Katherine Whitney je pričala, da jo je Mrs. Gogan te-lefonično klicala 17. julija okrog poldneva in ji prestrašena povedala, da mož skuša vdreti v hišo, nakar je ona (Mrs. Whitney) poklicala policijo. Gogan in žena sta bila takrat že dalj časa ločena.
Za prosekucijo sta nastopila tudi neki zdravnik in bolničarka iz Lakewood bolnišnice. Pred poroto sta pričala, da ko je bila Mrs. Gogan istega dne malo po eni opoldne pripeljana v bolnišnico, je bila nezavestna, njen obraz pa da je bil pokrit z rjavimi madeži. Ko so jo položili na operacijsko mizo, je s tako močjo bila okrog sebe, da ji je bilo treba noge s pasom privezati k mizi.
Zdravnik je povedal, da je Mrs. Gogan navzlic uporabi sti-mulantom za srce in drugih sredstev ob 2.15 istega dne umrla, ne da bi prišla k zavesti. Kakšni so bili madeži na obrazu ženske, zdravnik ni mogel pojasniti. Pozneje je policija ugotovila, da jih je povzročila štu-pa, kakršna se rabi za pobijanje podgan.
'Državno sodišče trdi, da je Gogan ženo po vdrtju v hišo za preiskavo raketirstva v Zedi-katerem se je nahajal podganji strup, čigar vdiiianje je povzročilo njeno smrt. Obramba obtoženega tovarnarja bo skušala dokazati, da je žena umrla za srčno boleznijo.
V Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o logodkih po svatu in d/)ma!
Višinski izjavil, da se s Trumanom strinja v tem, da nova svetovna vojna ni neizogibna
Društveni uradniki
Na letni seji društva V boj, št. 53 SNPJ so bili izvoljeni vsi dosedanji uradniki, in sicer: John Sorc, predsednik; Louis Lemut, podpredsednik; Joseph F. Durn, 15605 Waterloo Rd., KE 1-5800, tajnik; John Zaic, blagajnik; Louis Dugar, zapisnikar; nadzorniki: Frank Završ-nik. Frank Vidrich in John Koss. Seje se bodo vršila kot ponavadi vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Društvo bo še na dalje podpiralo kulturna in dobrodelna podvzetja v naselbini in okrog Slovenskega delavskega doma.
NEW YORK, 16. dec.—Sovjetski zunanji minister Andrej Višinski je pred odhodom v Evropo rekel, da ni slišal govora, katerega je imel predsednik Truman v petek zvečer, ker je takrat "spal," oziroma bil "zaposlen," ampak ko so mu novinarji povedali, da je Truman izjavil, da ne smatra, da je nova svetovna vojna neizogibna, je odvrnil:
"Jaz sem govoril v tem smislu že dolgo nazaj. Naše stališče o tem je znano. Ljudje ne želijo vojne—vsi pošteni in razumni ljudje. Samo oni, ki delajo dobičke, želijo vojno in oni, ki želijo zavladati svet. Po mojih mislih ti ljudje niso popolnoma normalni."
Višinski je na krovu francoskega parnika "Liberte" prečital v angleščini spisano pripravljeno izjavo, v kateri je udaril po Zedinjenih državah in njih delegaciji pri Združenih narodih. Med ostalim je rekel:
"Oni, ki so zasledovali delo petega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov, so brez dvoma opazili eno izrazito posebnost, namreč, da so se sistematično in odprto gazila ne le temeljna načela čarterja Združenih narodov, temveč tudi poslovna pravila, kadarkoli so bila na poti delegaciji Zedinjenih držav, katere načelniku so sledile delegacije drugih članov Severno-atlantskega pakta."
Po napadu na predstavnike ameriške vlade pa je Višinski dostavil, da ob tej priliki želi izraziti ameriškemu ljudstvu želje "za mir, blagostanje in srečo v prihodnjem letu."
"Izrazil bi tudi rad pozdrave in najboljše želje onim zastopnikom ameriškega ljudstva, ki so v številnih sporočilih sovjetski delegaciji izrazili, da so odločeni boriti se za mir in sodelovanje med vašim in našim ljudstvom."
čer po radiju poročal ameriškemu ljudstvu o mednarodni krizi, ki je nastala vsled dogodkov na Daljnem vzhodu.
V svojeni govoru je predsednik obtožil Sovjetsko zvezo odgovornosti za obstoječo krizo, ki preti svet pahniti v tretjo svetovno vojno, a obenem je izrazil upanje, da bo mogoče s "poštenimi pogajanji" napraviti konec vojni na Koreji.
vojna ni neizogibna, je	Truman
"Akoravno je obstoječi položaj skrajno nevaren, pa ne verujemo, da je vojna neizogibna," je izjavil Truman.
"Med legitimnimi interesi Sovjetske zveze in demokratičnimi narodi ni nobenih konfliktov, ki bi se ne dali izravnati na miren način. Mi bomo še nadalje podvzemali vse častne korake, ki smo jih v stanju podvzeti, v svrho preprečenja splošne vojne. Toda uklonili se ne bomo grožnji sile (apizmentu)."
Truman ni v svojem govoru niti indirektno omenil atomske bombe ,ki je najmočnejšo orožje, s katerim razpolagajo Zedinjene države.
Sovjetska propaganda dosledno obtožuje Ameriko, da Rusiji žuga z atomsko bombo. Ko je predsednik nedavno na konte-renči z novinarji omenil možnost uporabe atomske bombe, so je vsa Evropa zgrozila in britanski ministrski predsednik Attlee je nemudoma z letalom prišel v Washington, kjer je imel vrsto posvetovanj glede bombe in položaja na Daljnem vzhodu.
Za mobilizacijo ekonomskih in vojaških sil naroda
Predsednik' je v proglasu stanja nujnosti izjavil, da je treba čim hitreje in uspešneje izvesti mobilizacijo vseh ekonomskih in vojaških sil naroda in v ta namen apeliral na vse plasti ljudstvu—farmer je, delavce in industrialce, da podredijo vse manjše interese koristim skupnosti in doprinesejo žrtve, ki jih bo zahteval skupni napor v interesu narodne varnosti.
Takoj po podpisu proglasa je predsednik podpisal eksekutiv-no odredbo, s katero se je ustanovil urad obrambne mobilizacije in imenoval Charlesa E. Wilsona, bivšega predsednika General Electric Co. za načelnika nove agencije, ki bo posedala absolutno oblast v svrho vzpore-ditve proizvodnje, nabave, delovnih moči, stabilizacije in transporta. Wilson bo za svoje delo odgovoren samo predsed-I niku.
Iz\'ršila se bo delna kontrola cen In mezd
Vlada je tudi podvzela korake za uveljavijenje kontrole nad cenami in mezdami v onih panogah narodnega gospodarstva, ki se jih bo smatralo potrebnim za pospešenje obrambe.
Nemudoma so bili tudi pod-
Vlada odredila


zamrznenje cen za avtomobile
WASHINGTON, 17. dec.— Vladna agencija za stabilizacijo cen je izdala odlok, s katerim se je avif»mvSbilske cene potisnila nazaj na cene, ki so obstojale 1. decembra. Te cene imajo po odloku ostati nespremenjene do 1. marca 1951.
To je prvi odlok te vrste, ki je bil izvršen na temelju oblasti, ki jo poseda vlada vsled proglasa stanja narodne nujnosti.
Obenem je bilo naznanjeno, da se bo čim preje mogoče izvršila stabilizacija mezd in plač za celotno avtomobilsko industrijo.
Dve korporaciji, ki sta šele pred kratkim naznanili zvišanje cen (General Motors in Ford), sta pod protestom pristali na povratek cen, ki so obstojale pred poviškom.
*
Vlada bo za nekaj časa poskusila "častno kontrolo"
WASHINGTON, 17. dec.—Tu se je danes napovedalo, da bo vladna agencija za stabilizacijo cen še ta teden razglasila "častno kontrolo" za cene mezd, v nadi, da se na ta način prepreči val inflacije.
Koliko časa to taka častna kontrola v veljavi, ni znano, pač pa obstoja splošen vtis, da bo stabilizacijska agencija) že v bližnji bodočnosti uvedla obvez-.no vezane cene za nekatere vrste mesa, za govedino, teletino in jagnjetino. Zastopniki klavni-ške industrije so bili za jutri pozvani na konferenco v Washington.
Vlada izgubila tožbo
Zvezni sodnik Paul Jones je odločil, da mbra vlada plačati $12,500 odškodnine 51-letnemu George Himlerju, katerega je 1. aprila 1948 na vogalu Detroit Ave. in W. 54 St. povozil poštni tovorni avto.
Prestala operacijo
V Glenville b'olnišnici se nahaja Mrs. Josephine Bohinc, iz 15903 Arcade Ave., ki je srečno prestala operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja!
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OFIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Dry Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For Ooe Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZAKAJ SE AZIJA BOJI ZAP AD A
(MICHEAL STRAIGHT v "NEW REPUBLIC")
(1)
Revolucija, v kateri se zvija Azija, je naperjena proti ekonomski mizeriji in tuji nadvladi. Danes sta te dve plati revolucije naperjeni ena proti drugi. Prejšnje č?se se je odgovornost za ekonomsko mizerijo z vračala na tuje imperialistične sile; narodna neodvisnost bi ji enkrat in za vselej napravila konec. Danes je rastoča mizerija odgovornost novih vlad Azije same. Te vlade se morajo obračati na imperialiste za pomoč.
Potreba za pomoč se začenja s tehnično asistenco za vzdrževanje socialnih služb, ki so bile ustanovljene v dnevih kolonialstva in da se izvršijo vse one stvari, katerih kolonialne sile niso storile. Zdravstvo je eden izmed problemov. Zdravstvene potrebe azijske vasi so analizirane v nedavnem poročilu zasebne agencije Pennsalt Health and Agricultural Service.
"Različni zdravniki so poročali, da je umrljivost med otroci zelo visoka predvsem vsled malarije, otroške griže in mnogih drugih infekcij. Nekatere teh infekcij širijo navadne hišne muhe. V mnogih vaseh, ki so bile obiskane, se je opazilo, da so na otrocih, ki so prerAajhni, da bi odganjali muhe, imeli muhe na obrazih in telesih, posebno na odprtih ranah in praskah. Ena posebno značilna plat je bila prisotnost muh, posedajočih na doječih materah in njih otrocih tekforn-^ojenja.	, ,
"Odkrilo se je, da se muhe množijo v kupih gnoja v hlevih, v človeških odpadkih, raztrešenih sirom vasi in v gnoju, ki se suši za uporabo kot kurivo."
To poročilo podaja sliko razmer v Iranu. Ampak iste besede bi opisale katero koli izmed štirih milijonov vasi kjer koli v Aziji in po vseh zaostalih pokrajinah, kjer je danes nujno potrebna tehnična asistenca.
Druga potreba Azije je kratkoročna ekonomska pomoč, s katero bi se začela rehabilitacija od vojne razdejanih pokrajin, in borba proti inflaciji. Najbolj nevarna stran inflacije je porast živilskih cen. Neposredni vzrok rastočih živilskih cen sta šepkulacija in privatno kopičenje živil. Milijon ton riža in žita, ki bi se hranil v skladiščih, katerega bi vlado dale na trg, kadarkoli bi se pojavila inflacija, bi pomagala kontrolirati cene in inflacijo.
Tretja potreba Azije je kapital. Ona potrebuje opremo za dvig industrijske produkcije. Ona potrebuje sirovine za uporabo v obratih, ki sedaj počivajo ali ki obratujejo le z enim šiftom, ker vsled pomanjkanja tuje valute ni mogoče nabaviti dovolj sirovin. Ona potrebuje konzumnega blaga, da bi se domača delovna moč mogla izključno uporabiti za razširjenje industrijske delavnosti brez znižanja življenskega standarda. Potreba je nujna. Indijski ekonom N. V. Sovani pravi: "Ekonomski položaj v južhovzhodni Aziji je postal tako kritičen, da bo v odsotnosti drznega in drastičnega napada nanj skoro sigurno stopila na pot Kitajske."
Ta drzni napad morajo voditi ljudstva Azije sama. Ampak ne utegne se nikdar pojaviti brez pobude v obliki tujezemske pomoči. Diploma t je, civilni funkcionarji, in-dustrialci in delavski voditelji v Aziji so vsi edini v tem, da je tuja pomoč, bodisi zasebna ali javna, potrebna. Ameriška vlada s tem soglaša. Gray-evo poročilo računa, da bo zapadni oboroževalni program znatno podprl ekonomije Indonezije, Malaje, Thailanda in Cejlona. A pristavlja, da se potrebuje letno tri milijarde in 300 milijonov dolarjev v posojilih in darilih za nerazvite dežele. Samo Indija potrebuje 200 milijonov dolarjev letno za dobo petih let, ako hoče vzdržati minimalen življenski standard.
Privatni kapital ne bo investiral eno desetino teh vsot| v inozemstvu, dokler je povprečna mera dobička doma 15-odstotna. Privatni kapital tudi ni dobrodošel. Azijci gledajo na privatne investicije s sumljivim očesom, ker se boje, da bodo povečale politično moč njihovih lastnih neodgovornih kapitalistov, in ker želijo mesto tega ojačiti svoje lastne v stiski se nahajajoče vlade. Rešitev, katero iščejo, kakor pravi Sovani, je "reorientacija programa Point Four na linijah Marshallovega plana."
ODPRTO PISMO TONETA SELIŠKARJA CLEVELANDČANOM
Dragi prijatelji! To pismo, če ga previdno povohate, diši po karbolu, kajti pišem vam ga iz klinike, kjer se nahajam v bolniški negi. Kako da je mogoče v teh resnih časih ležati v bolnišnici, ko je toliko drugega, bolj važnega posla, se boste vprašali? Vidite, omahnil sem prav za prav kakor voj-ščak na bojišču. V neki dvorani sem imel predavanje "O ameriških Slovencih" — pa mi je sredi predavanja postalo nenadoma slabo in sem se zgrudil. Z rešilnim avtom so me pripeljali v bolnišnico. Zdaj me zdravniki ogledujejo odspred in vzad in tudi na vznotraj, da bi našli črva, ki me gloda. Ker pa sem bil pred kratkim v Ameriki, bodo našli v meni morda gnezdo koloradskega hrošča, ki je silno škodljiv krompirju. Če bodo to našli, potem mi ni pomoči, polili me bodo z bencinom in zažgali, ker je krompir pri nas bolj važen, kakor tak piškav pisatelj kakor sem jaz. če bo do tega prišlo, tedaj prosim cleve-landsko "Zarjo", da ob kaki veseli priliki mojemu spominu v čast zapoje tisto "O Martinu Kebru", kajti živel sem natanko kot ta Martin Keber. Ko se bova na onem svetu s tem Ke-brom srečala, se bova vsedla na bel oblak in priveslala natančno nad Narodni dom v Clevelandu, spustila se bova dol med vas in tedaj bomo rekli še katero okroglo. Prepričan sem, da nam bodo bratje Okoren, Močnik, Malečkar, Turkman, Mak, Ste-blaj in še mnogi drugi pomagali, kajti mi vsi smo take sorte kot tisti ižanski gasilec, ki pravijo ;"Mi nč ne vprašamo, kje guri; mi nč ne vprašamo, kva gori — mi kr pridema, pa špri-cama!"
I'a boste spet rekli, vidiš ga kljukca, ta pa res ne more biti dosti bolan, če takole piše. Saj je res, da po bergljah še ne hodim, pa tudi glave še ne nofim pod pazduho, toda mislim si: zakaj pa bi bil žalosten? Ali sem komu kaj žalostnega storil? Kar bo pa bo, cmeril SG pa res ne bom, zlasti ker pravyo naši cerkveni očetje, da so v nebesih gostilne noč in dan odprte — no, jaz pa imam rad veselo družbo, ples in mu-aiko in petje in sploh vse, kar človeka razveseljuje., Pa tudi ni v nebesih nikoli suše, ne povodni, ne potresa, skratka, tam da je tako imenitno vso večnost, kot je bilo na banketu Naprednih Slovenk v Clevelandu, ko so obhajale 40-letnico. Brat Močnik mi je namreč pisal, kako je bilo na tem banketu imenitno, ampak nekaj pa ni bilo v redu, namreč to, da me Napredne Slovenke niso na ta banket povabile. Če bi dobil pravočasno povabilo, bi zatrdno prišel, na Wubijanici sem imel že čoln pripravljen!
Čital sem, da so pri "Ameriški domovini" strašno veseli, ker nas je udarila suša. Kajpak, prst božji nas je pošlatal, ker drugega nismo zaslužili. Nadalje bila "Ameriška domovina" spet strašno razkačena, ko je zvedela, da nam bo ameriška vlada pomagala. Tudi bivši kraljevi poslanik Fotič je izdal razglas, da je sramota za Ameriko, če bo nam, banditom, pomagala. Toda naj se ti cerkve ni in kraljevski petelini še tako rep;nčijo, prve ameriške ladje s hrano so že prispele na Reko in v Split. Prvo tako ladjo, ki ju pripeljala hrano z Amerike, jo počakal na Reki ameriški veleposlanik, ki se je v ta namen pripeljal iz Beograda in takrat jo dejal takole: "Ameriška vlada je sklenila pomagati pogumnemu jugoslovanskemu ljudstvu, ki je pokazalo med vojno hi je pokazalo tudi sedaj, kako
ali je morda kdaj ameriška vlada tako dejala vašim belogardistom, ki so prežali na ameriške pilote in jih na nečloveški način pokonČavali? če želite, vam postrežemo z zaplenjenim uradnim poročilom nemške komande iz Logatca iz leta 1944, v katerem je natančno popisano, kako so logaški belogardisti zajeli štiri ameriške pilote, ki so se morali spustiti zaradi pokvare na motorjih na zemljo. Dva ranjena ameriška pilota so belogardisti kar tam v gozdu neusmiljeno pobili, dva pa so izročili Nemcem v Logatcu, ki so jih naslednji dan ustrelili. Morda bi ne bilo napak, če bi "Enakopravnost" od časa do časa ponatisnila članke raznih svetih očetov, da bi spoznali ameriški patriotje, kaj vse so le ti v letih 1941-45 grdega napisali o Ameriki in Ame-rikancih, o Rooseveltu, o ameriški vojski v "Slovencu" in v drugih svetohlinskih listih. Takšnega gradiva imamo na razpolago veliko ton. No, za vsak slučaj vam ga bom poslal nekaj kilogramov, da ga boste imeli na razpolago, če bi vse to brali pravi Amerikanci, bi se za glave držali, ko bi spoznali kakšnim ptičem so dali v svoji deželi varstva in zavetja.
, No, pa tudi ta suša nas ne bo strla. Mi, jugoslovanski ljudje, smo kljub temu veseli in ko-rajžni ljudje in bomo tudi to težavo premagali. Seveda, ljubša pa nam je amqyiška pomoč kot božja pomoč, kajti amez'i-
to, ki je pred nami odbežala v nosti.
Ameriko, kajti samo resnica je
Bogu dopadljiva, ne pa laž in bra v AJC na Recher Ave.
svetohlinstvo, s katerim šo še
obložili ameriški belogardisti.
Fej te bodi, v kakšno godljo
sem se spustil! Rajši bom še n$ini*$ltTI HfllO'itn kaj veselega napisal Veste, oni	arUglltl
dan sem -srečal neko staro ženi-čko, ki je nesla pod pazduho radioaparat. Kam neki jo cvre z aparatom, sem si mislil in sem jo vprašal. Pa mi je rekla: "I,
k spovedi ga nesem, ko samo laže! če odprem Moskvo— laže, če odprem Prago — laže,
skratka, prepoln je laži, pogubljen bo, naj se spove, preden ga s sekiro ne razbijem!" Ste videli, takšni so naši ljudje. Laži ne prenesejo, pa naj pride potem že od kjerkoli, magari iz Rima ali iz Moskve.
Na, tu imaš, smolo! Pravkar je stopil v mojo bolniško sobo hi mi je ukazal, da takoj preneham tipkati, dokler bom bolan. Brez zamere, dragi prijatelj iz Clevelanda. Discipliniran človek sem in bom nehal. Ker pa mi zaradi bolezni ne bo mogoče vsakemu posebej voščila pošiljati, vam že sedaj .voščim kar na moč vesele praznike in prav srečno novo leto!
Vaš
Tone Seliškar.
Klub Ljubljana vabi na lelno sejo
Euclid, Ohio —Leto 1950 se pomika proti koncu in nasproti mu prihaja leto 1951. Kar ni do-vršilo staro leto, bo nadaljevalo novo. Zato se ob tem času vršijo letne seje, ki pripravijo vse potrebno za prihodnje leto.
Tako je tudi pri klubu Ljubljana, ki je zelo priljubljen na vzhodni strani mesta. Kdor hoče prebiti čas v veseli družbi, ob-
enem pa pomagati pri humanitarnem delu, ima priliko, da ška pomoč se kaže v polnih sedaj pri letni seji pristopi h ladjah, božja pomoč pa je ta- klubu. Ne bo vam žal. Našo no-ke narave, da je v sredi votla okoli pa je nič ni, to se pravi najlepši recept za stradanje Oh, mi smo nesrečni mate
vembersko sejo so pokvarili vremenski elementi, in se ni vršila. Naše člane in članice pa opozar-
Naši odnošaji napram ljudem
Ljudje so že od nekdaj družabna bitja in moderna civilizacija nas še tesneje druži. Razvita industrija, transportacija in velika mesta nas silijo, da se moramo prilagoditi večjim skupinam ljudi. To se pravi, da moramo misliti nele na nas, ampak tudi na druge, s katerimi prihajamo v dotiko, da jim ne povzročamo krivic ali neprilik. Le puščavniki, ki ne prihajajo z drugimi ljudmi v dotiko, lahko mislijo le nase in svoje lastno ugodje; puščavniki pa so dandanes redki.
Vsi veliki misleci in človekoljubi od Konfucija naprej so propagirali idejo, da storimo drugim, kar bi želeli, da drugi nam storijo, ali da jim ne storimo, kar bi ne videli radi, da nam drugi storijo. To priporočilo je tako na mestu danes kot je bilo pred tisočletji.
Američani so po ogromni večini vljudni, tolerantni in dobrosrčni ljudje. To lepo ameriško lastnost srečujemo povsod: na cesti, v uradih ,na potovanjih itd. Vsakemu dajo čutiti, da ga smatrajo za sebi enakega. Iz-ogibljejo se vsega, kar bi komu drugemu moglo povzročati ne-prilike ali ga žaliti in zapostavljati. Kadar je kje potrebna pomoč, mala ali velika, ne najdete bolj dobrosrčnih ljudi kot so Američani. Seveda, neki odstotek ljudi pa je tudi v Ameriki, ki mislijo samo nase in na svojo svojo ugodnost ter se ne brigajo, kako to prizadene druge ljudi.
Najmanj vljudnosti in upoštevanja napram drugim ljudem kažejo avtomobilisti; ne vsi, ampag mnogi. Tako trdijo ljudje, ki proučujejo problem našega avtomobilskega prometa in
ŠKRAT
Imamo dva Sliklavža
V Ameriki nosi Miklavž na božični" večer, v starem kraju pa na večer 5. decembra. Res
je: Miklavž prihaja.....na
sveti večer bo prišel v Cleveland za nas Amerikance.
Kdo verjame še v Miklavža?
Mali otroci še verjamejo v Miklavža. Ni res! Tudi stari ljudje verjamiejo v Miklavža. Ne vsi! Pustite Miklavža otrokom, a vi, ki niste več otroci, ne verujte več v bajke, dozdev-nosti ali iluzije. Amerika je dežela resničnosti.
------- jam, da vzamejo v naznanje, da o- -----------...
rialisti, Ž2 vidim, za nas ne bo se decemberska, oziroma letna avtomobilskih negreč. Mož, ki zlepa odrešenje Toda eno pa le seja vrši v torek 19. decembra ga je drugače sama vljudnost in
rečem in sicer: čeprav takole in ne 26. decembra. Prosim, da	obzirnost, dobi ideje diktatorja,
to upoštevate. Da se je datum	ko sede za volan avtomobila. Ni-
čudno pišem o božjih in cerkvenih stvareh, vendar si upam seje spremenilo, je vzrok temu
trditi, da me ima Bog vseeno	ker po praznikih bo članstvo go
Ipolj rad kakor vso tisto žlah-	tovo utrujeno in tudi radi var
Torej na svidenje 19. decem-
George Nagode, predsednik.
USPEHI PROTI TRAHOMSKI AKCIJI V PREKMURJU
-Po'osvoboditvi je v Prekmur-ju bolehalo okrog 8,000 ljudi za težko očesno boleznijo — traho-mom. Ker se ljudje niso zdravili, odnosno so se zdravili pomanjkljivo, se je bolezen vedno bolj širila. V mnogih družinah so bili bolni na trahomu vsi člani. Ljudska oblast pa je vnesla v petletni pl^n tudi nalogo, da popolnoma zatre treham v Prek-murju. Doslej so bili doseženi že lepi uspehi in vse kaže, da bo trahom v Prekmurju v kratkem polnoma zatre troham v Prek-varovana pred riovimi okužbami. Vsi stari primeri bolezni pa so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom.
Borbo proti trahomu vodi centralna protitrahomska postaja v Murski Soboti. Razen te deluje še protistrahomska postaja v Dolnji Lendavi in v petih največjih vaseh. Leta 1946 so bili prirejeni tečaji, na katerih so se usposobili zdravstveni delavci za borbo proti tej nevarni ljudski bolezni. Zdravljenje trahoma je obvezno, razen tega je oblast prepovedala vsako izselitev iz okuženega področja brez zdravniškega potrdila.
Delo zdravstvenega osebja ni lahko, ker se nekateri bolniki, zlasti starejši ljudje upirajo obveznemu zdravljenju. Vsi bolniki so pod stalnim zdravstvenim nadzorstvom. Tiste, ki ne prihajajo na zdravstvene postaje, obiskujejo bolniške sestre na do
zdrave člane družine.
Tako bo kljub vsem težavem ta nevarna ljudska bolezen v Prekmurju kmalu popolnoma iz-trebljena, pri čemer bodo imeli mnogo zaslug tudi požrtvovalni zdravniki in zdravstveni delavci.
STROJI NA FARMAH
Delo na ameriških farmah v vedno večjem številu opravljajo stroji. Le tako je mogoče, da primeroma majhno število farmskega prebivalstva pridela toliko živilskih in gospodarskih pridelkov, da je za vso našo ogromno deželo dovolj in ostaja št mnogo za izvoz. To omogo-I čajo tudi veliki farmski kompleksi, kjer se delo s stroji izplača. Živalsko in človeško moč bolj in bolj nadomeščajo stroji.
Na primer, dandanes je ob žetvi potrebno okoli 35,000 delav cev manj kot pred 40 leti. Leta 1910 je bilo na ameriških farmah okoli 24 milijonov konj in mul, danes pa jih je komaj osem milijonov; traktorjev je bilo takrat okrog tisoč, zdaj pa jih je nad 3,500. Posebno važne za žitni pridelek so kombajne (combines), to je stroji, ki žanjejo, mlatijo in čistijo žito v enem obratu; teh strojev je bilo pred 40 leti komaj kak tisoč, danes pa jih je že nad 600,000 na ameriških farmah. Preračunano je, da pred 40 leti je bilo treba 108 ur dela farmskega delavca za produkcijo 100 busljev pšenice, da
so mu mar prometne regulacije niti drugi avtomobilisti niti pešci. Taki vozniki so krivi največ avtomobilskih nesreč. K sreči niso vsi taki. Po neki newyorski statistiki povzroča prometne nesreče samo 20 odstotkov avto-mobilistov. Ostalih 80 odstotkov avtomobilistov vozi pametno in previdno in ima obzir do drugih avtomobilistov in pešcev. Tudi, če je kje kdaj pomoč potrebna, so takoj pripravljeni pomagati. Neštetokrat vidimo, kako avtomobilist pomaga popolnoma tujemu avtomobilistu, kateremu se je vozilo na cesti ustavilo ali ima kake druge ne-prilike. Velika večina avtomobilistov ne dela sramote ameriški vljudnosti, obzirnosti in dobrosrčnosti.
Nekateri posamezniki pa so pokora na cesti. Avtoritete, ki proučujejo neprilike avtomobilskega prometa navajajo sedem vrst takih nebodijihtreba:
Avtomobilist, ki vozi tako tesno za sprednjim avtomobilom, da se neizogibno zaleti vanj, ako se mora prednji avtomobil nenadoma ustaviti. Voznik, ki se v gneči izvija iz vrste in prehiteva vozila spredaj. Voznik, ki na cesti, kjer je veliko prometa, vozi tako počasi kot da ima ves dan časa in se ne zmeni, če zadržuje ducat ali sto vozil za seboj. \ oznik, ki insistira voziti po sredi ceste. Mlad avtomobilist, ki misli, da vse najboljše ve in zna in ki smatra vsakega nad 30 let starega avtomobilista za starca; tak mladec dostikrat ne dočaka 30 let. Voznik, ki vozi sem in tja po cesti kot bi bil pijan. Voznik, ki na prometni cesti, najrajši za ovinkom ali pod klancem, ustavi avtomobil tako komodno in neženirano kot bi bil v domači garaži.
—NOVA DOBA
John L. Lewis je odgovoril
Predsednik Trumah je pisal pismo nekemu prijatelju, o katerem se je izrazil, da bi on niči ne imenoval J. L. Lewisa za "dog catcherja". (da bi pse ne vil: Seveda bi Truman tega ne storil za nobeno ceno, ker bi v nasprotnem slučaju imel pasji oddelek več možgan kakor pa državni oddelek.
Vsak insa svojo domovino
Nathan Hale, ameriški junak iz revolucionarne vojne, katerega so Angleži obesili radi vohunstva, je rekel pred smrtjo te besede: "Samo to obžalujem,da morem dati samo eno življenje za domovino."	'
Še ena o donio\'ini
Naj bo naša rojstna domovina, kakršna je, naj ima še toliko napak, vendar je in ostane naša- domovina. Vsi oni, ki jo blatijo, to so počeni lonci.
Človeško srce in domovina
Srce ni nikoli nepristransko ali nevtralno. Srce še nikogar ni podilo iz domovine. Le pokvarjen razum, ki je nasedel denarju in razkošju, požene človeka iz domovine.
Revolucija gre naprej
Ameriški državnik Henry W. Steward je rekel: "Jaz vem in ves svet ve, da revolucije nikoli ne gredo nazaj, ampak vedno naprej.
S3 je treba boriti za svčbodo in|mu ter nadzirajo zdravljenje in'	za isto produkcijo žado-
iieodvisnost!" Gospod Škrbec,' preprečujejo širjenje bolezni na ^ ^ ur e a.
Dobra tolažba
Če se človeku godi slabo, naj bo prepričan, da bi bilo lahko še slabše; in če si kdo zlomi nogo, naj bo hvaležen usodi, da si ni zlomil vrat.
Ne metaj blato!
Nikoli ne metaj blata, ker lahko izgrešiš svoj cilj; ne pozabi, da si imel v svojih rokah blato in da so ostale tvoje roke blatne.
Minljiva proslava
Zloba večkrat proslavlja, toda nikoli ne zmaguje. Zlobni ljudje vedno gledajo v tla. Ali ste to že opazili?
Besede predsednika Lincolna
Ta država s svojimi institucijama pripada ljudstvu, ki jo ima v posesti. Kadar koli bo ljudstvo utrujeno vsled obstoječe vlade, lahko izvrši ustavno pravico, da 30 izboljša, ali pa jo s svojo revolucionarno pravico razkosa ali ovrže.
Naročajte, širite in čitajte
—NOVA DOBA."^'^^opravtiosi!"
Jugoslavija dobiva ameriško pomoč
Amerika je res, dobra dežela. Amerikanci so usmiljeni ljudje. Amerika pomaga Slovencem, odnosno Jugoslovanom v Ameriki, tako tudi v domovini. Pa se najdejo Slovenci v Ameriki, ki so hudo nasršeni in hudi, če Amerika pomaga Jugoslaviji.
Vesti iz Jugoslavije
Slovenija gradi 3,100 objektov
RepubHška in lokalna gradbena podjetja v Sloveniji gradijo letos nad 3,700 objektov, med katerimi je 520 stanovanjskih. Izmed teh uporabljajo že nad 1,75. objektov, v dovršenih stanovanjskih hišah pa je pridobljenih 1,800 novih stanovanj. Velikost objektov, ki jih letos gradi Slovenija je najbolje razvidna iz količin porabljenega gradbenega materiala, ki znaša nad 600,000 ton ali 40,000 vagonov. Poleg navedenih objektov gradijo širom Slovenije številne objekte tudi privatniki in zadružniki. Med gradbenimi strokovnjaki in delavci v Sloveniji se vedno veča število odlikovan-cev, udarnikov, novatorjev in racionalizatorjev.
V vrstah najboljših je zidar Triler s stavbišča hidrocentrale v Medvodah, Miner Makuc, ki dela pri gradnji hidrocentrale v Mostah pri Žirovnici, tesar Sa-gernik Franc in zidar Rakef, ki delata pri Gradisu Litostroja, tesar Franc Kamenšek iz hidrocentrale Vuzenica, zidar Frlinc E Strnišča itd.
Pri gradnjah cest so se letos med drugimi delavci najbolje izkazali in bili odlikovani z redom dela: Miner Iračar, Miner Cerar, strojnik Kemperle iz Kranja, zidar Tone Mohorič, znani junak dela pri rušenju rekordov v zidanju, zidar Jože Mučič, delavec Andrej Štirn, voznik Može iz Ljubljane, zidar Krpan v Gorici, miner Stepančič, zidar Sod-lar v Krškem in nešteti drugi. Žičnice v Sloveniji
žičnice so pomembne za izkoriščanje, otenem so pa prav tako važne za zaščito gozdov. Pred vojno so žičnice le male uporabljali. Les so večinoma sekali le v lahko dostopnih gozdovih, tako, da so na nekaterih krajih nastale prave goličave. dočim je drugje les neizkoriščan propadal in gnil. Graditev neštetih tovarn po vojni so vrednost lesu dvignile. Istočasno pa les daje Jugoslaviji tudi devize, ki jih pri graditvi nujno potrebuje.
Ca bi se gozdovi res smotreno izkoriščali, je bilo po osvoboditvi zgrajenih več žičarn. Pred vojno je imela vsa Jugoslavija osem žičnic, ki so jih gradili po več let in to predvsem tam, kjer je lesna masa presegala 100 tisoč kubičnih metrov. Tako so
žičnice na Oi^atiji gori gradili polnih deset let ter so stroški za gradnjo znašali nad milijon dinarjev. Danes ima Slovenija že 49 žičnic v skupni dolžini 107 kilometrov. Razen teh je bilo lani montiranih osem enovrvnih žičnic švicarskega sistema, letos pa je bila montirana žičnica znamke "Lasso Cable" na Pohorju. Tako je bilo v Sloveniji v štirih letih zgrajenih 58 žičnic, v skupni dolžini 122 kilometrov.
JfO zadružnih domov v goriškem okraju
V goriškem okraju gradijo 40 zadružnih domov, nekatere so začeli graditi lani; druge pa letos. Sprva je gradnja počasi na-phedovala, ker je primanjkovalo delavcev. Ko so pa priskočili na pomoč prostovoljni delavci, je šlo delo hitreje od rok. Dvorani zadružnih domov v Rihen-bergu in Vipavi bosta že letos uporabni. Tudi v Hudanju jej dom že zgrajen. Prav tako bodo letos dokončali dela v Dobro-vem, Vrtojbi in Mirnu, kjer so graditelji zelo pridni. V Ajdovščini premalo skrbijo za svoj zadružni dom. Doslej so porabili že mnogo denarja in vendar gradnja počasi napreduje. V Bu-danjah, kjer so si pomagali z delovnimi prostovoljci, imajo mnogo' več uspehov in manj stroškov.
Tudi hleve za govejo živino so zgradili letos. Hlevi so vsi enaki ter je v enem prostora za 44 glav živine. Letos bodo dograjeni hlevi na Vogrskem ter v Brju in Ložah, v gradnji pa so še v Brdih. Kozani, Cerovem in Banjščici.
Društveni koledar
DECEMEBRA 23. dec., sobota — Ples Progresivnih Slovenk v SND 30. dec., sobota — Ples društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ v SND
31. decembra, nedelja — Silvestrov ples zbora Jadran v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, nedelja — Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba društev SND
31. dec.J nedelja — Silvestrov večer zbora "Slovan" v AJC, Recher Ave.
JANUARJA — 1951
5.	januarja, petek — Ples društva Cleveland št. 126 SNPJ v SND
6.	januarja, sobota — Veselica društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ v SND
12.	januarja petek — Veselica Les Gudy kluba v SND
13.	januarja sobota — Veselica Glasbene Matice v SND
14.	januarja, nedelja — Proslava 5-letnice Hrvatskega radio kluba v SND
19.	januarja, petek — Ples društva sv. Vida št. 25 KSKJ v SND
20.	januarja, sobota — Ples društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ v SND
21.	januarja, nedelja— Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v SDD. Waterloo Rd.
26.	jan., petek — Ples Gay Knights kluba v SND
27.	januarja, sobota—Ples društva Ložka dolina v SND
28.	januarja, nedelja—Koncert Glasbene Matice v SND
FEBRUARJA
2.	februarja, petek. — Ples Častne straže SDZ v SND
3.	februarja, sobota—Ples društva France Prešeren št. 17 SDZ v SND
PRAV VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
NORWOOD SHOE REPAIR
1101 NORWOOD ROAD
VOGUE CURTAIN & LINEN SHOPPE 830 E. 185 Si.. KE 1-3168
Lepo darilo za ženo ali dekle za božič je krasno
Chenille posteljno pregrinjalo,
v vseh barvah,
°d$8.95 do$15.95
Imamo tudi vsakovrstne zavese, draperies in posteljnino.
.	_S

Odprto vsaki dan od 9. zjutraj do 9. zvečer
(vključivsi v sredo)

'C
CERNE'S
za
Elgin - Gruen - Hamilton Longine - Wit+nauer in druge vrste finih ur
Pri nas si lahko nabavite zlatnino, itd. po zmernih cenah in na lahka odplačila.
"C" CERNE'S ZA . . . Fine diamantne prstane—prstane s kamenčki za rojstne dni—pribore—Parker in Schaeffer sete—svinčniki in pisalna peresa—ovratnice —zapestnice in razno drugo zlatnino boljše kakovosti, ki napravi trajno in za-, dovoljivo božično darilo.
FRANK CERNE JEWELRY CO.
10. februarja, sobota — Valen tinova veselica zbora Triglav v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 17. februarja, sobota — Veselica društva St. Clair Grove št. št. 98 WC v SND 24. februarja, sobota — Veselica Cievelandske federacije SNPJ v SND
MARCA 3. marca, sobota. — Veselica društva Clairwoods št. 40 SDZ v SND 10. marca, sobota — Veselica društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ v SND 17. marca, sobota — Veselica krožka št. 2 Prog. Slov. v SND
24.	marca, sobota — Veselica Slov. nar. čitalnice v SND
25.	marca, nedelja (Velikanoč) —Ples društva Spartans št. 576 SNPJ v SND
30.	marca, petek — Ples Johnny Pecon in Lou Trebar v SND
31.	marca, sobota — Veselica društva Danica št. 11 SDZ v SND
APRILA
6.	aprila, petek — Ples Wagon kluba v SND
7.	aprila, soI>ota — Proslava 25-letnice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ v SND
8.	aprila, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND
13. aprila, petek. — Ples keg-
Ijačev cerkve sv. Pavla v SND
15. aprila, nedelja. — Koncert zbora Abraševič v SND
20.-aprila,	petek — Ples Hrvat-sko-ameriškega mladinskega kluba v SND
21.	aprila, soboto — Veselica društva Lipa št. 129 SNPJ
27.	aprila, petek — Ples Golden Gophers kluba v SND
28.	aprila, sobota — Proslava 25-letnice društva Mar t Ji a Washington št. 38 SDZ v SND
MAJA
5.	maja, sobota — Veselica društva sv. Ane št. 4 SDZ v SND
6.	maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani na Denison Ave., —
plesna veselica v Domu zapadnih Slovencev.
11.	maja, petek — Ples Merrymakers kluba v SND
12.	maja, sobota — Veselica društva sv. Katarine št. 29 ZSZ v SND
18.	maja, petek — Boksarska predstava Cleveland Ambassadors v SND
19.	maja, sobota — Veselica društva Državljan št. 33 SDZ v SND
26. maja, sobota — Veselica društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ v SND
JUNIJA
2. junija, sobota — Veslica društva sv. Vida št. 25 KSKJ v SND
Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo
vsem!
i
DR. WILLIAM J. LAUSCHE
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
15621 Waterloo Rd. - KE 1-4212
DR. P. B. YIRANT
OPTOMETRIST
i
PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Napravimo očala po predpisu za Jugoslavijo.
15621 Waterloo Rd. - IV 1-6436
v poslopju North American banke Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsemi
= xa^j^ya^yy^- >v+?sl"<^V^



B
6412 St. Clair Ave.
Mi dajemo zelene Eagle znamke
HE 1-0465

Beverage Distributing
Inc.
RAZVAŽA NAJBOLJŠE PIVO
Erin Brew - Budweiser Michelob
Duquesne Beer—Petri and Gibson Wines
IMAMO TUDI VINO IZ SLOVENIJE
Toplo se zahvaljujemo za naklonjenost odjemalcem, društvom, gostilničarjem, organizacijam in posameznikom v toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti.
VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE VSEM PIVCEM, GOSTILNIČARJEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA NA TRGU NAJBOLJŠEGA PIVA
REdwood 1-3300 23776 LAKELAND BOULEVARD REdwood 1-330!
I
EUCLID, OHIO
STRAN 4:
CHICAGO
and all sections of the Midwest OUR ADVERTISING REPRESENTATIVES are the
Chicago Advertising Co.
139 N. CLARK ST. CHICAGO. ILL. DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Foreman - Wife -3 Boys urgently need 4-5 room unfurnished apartment. 2 bedrooms. Any good location N or NW. Decontrolled. Will furnish roofing or gutter material. — gRunswick 8-3493.
CAN YOU HELP! — Young responsible couple with adoption pending need a cheery 4 room unfurnished heated apartment. Moderate rental. — Virginia 7-0392.
RESPONSIBLE Couple need 4 room unfurnished apartment. Any good location Northwest. Near good transportation. Moderate rental. — ALbany 2-3723.
HELP WANTED—Domestic
GOOD COMPETENT WOMAN to care for young child. Nice hours 12 noon to 8. References. Good salary. — NOrmal 7-0235. 12 - 4.
GOOD Competent Middleaged Woman. Light housekeeping. Nice home. Room and board with elderly couple. Hungarian or Kosher. Cooking prefered. Call Mr. Rafilson. — Victory 2-1322.
business opportunity.
GOOD opportunity to buy well established 7'/2 years Dental practice. Complete office and equipment. Leaving for service. Location North and California.— ARmitage 6-6461.
HERE IS A FINE OPPORTUNITY to buy a Jewelry Store and Watch Repair Shop. Good location, Bus and street car at door. Come out and see for yourself, —uptown 8-4550.
GOOD BUY — Tavern — 5 rooms rear. Long and well established business. Good location. Selling because of Vet leaving for service. Come out and see for yourself. — CAnal 8-9487.
FEMALE HELP WANTED
EXPERIENCED WOMAN for general housework in Doctor's home. Assist with children. Home nights. References. Good salary. — FOrest 9-7220.
Stenographers Typists - Clerks
• Beginners Welcome Age No Barrier
APPLY DAVIDSON CORP.
MR. AULTZ HAymarket 1-1830
HELP WANTED—MALE
FREIGHT HANDLERS
ALL SHIFTS PERMANENT JOBS APPLY TODAY
ERIE RAILROAD
1401 S. CLARK
•mzszmzszz^
A
I
Y

UDOVICA
POVEST IZ 18. STOLETJA Napisal: L E. Tomič
v ?
?
t
^>v«.-;~;'«;'«>»X"X«*X"X-X«<>«X«X"X-X«X-X'»X»<«*X«*X««X"X~X«*X~X^.
(Nadaljevanje)
Nova majorja sta se zahvalila vicebanu ter sta bila srečna, da se je vsa stvar tako ugodno sešla, ker čula sta od Krčeliča v Stančiču, da je vice ban besnel in da je nameraval sam iti nadnje, če bi se bila pro-tivila.
Okoli ujetih kmetov se je bilo medtem zbralo precejšnje število vojakov in častnikov, ki so prezirljivo gledali na te reveže, ^zasmehovali, psovali, pljuvali ter jih strašili z kaznimi, ki jih čakajo v Zagrebu.
"Kaj ne,, neumne kmečke pare, ,sedaj vam je lepše, ko ste privezani na vrv kakor lovski psi!" se je rogal podložnik kap-tola upornikom, ki so samo tiho gledali predse in trepetali od mraza.
"Še lepše jim bo," je pristavil plemič iz Turopolja, "ko jih bodo vlekli po vrvi v nebo."
"Ali kadar jih bodo priveza-vali na kolo," se je oglasil nek drug vojak.
V tem ^je prihajal h gruči sam viceban.
"V kraj!" so zapovedali častniki IZ njegovega spremstva in gosta tolpa vojakov se je takoj razdelila, da je videl viceban vso sliko, kakor jo je hotel videti.
Pogled na te ubožce je bil tako grozen, da je tudi viceba-na, ki je bil rayno mehkega srca, zazeblo okoli srca. Ujeti kmetje niso niti z očesom trenili, temveč so stali kakor živi mrtveci na svojem mestu ter se tresli kakor šiba na vodi.
Viceban je poklical Krčeliča k sebi.
"Amice Krčelič!" Odpeljite te ljudi takoj v Zagreb. Izročite jih županijskemu kaštelanu. Naj jih da vkovati in dobro zastra-
^ blag spomin
druge obletnice prerane smrti našega nepozabnega soproga in očeta
FRANK BOGOLIN
kateri je zatisnil svoje mile oči dne 17. decembra 1948
Oj, usoda, ki življenje kar naenkrat zagreniš,
radost nam v trpljenje •
bridko z enim mahom spremeniš.
Utihnil je Tvoj glas mili, a v srcih naših trajni so spomini, neizbrisni spomini do konca naših dni, ko pridemo tudi mi tja, kjer si Ti.
Žalujoči ostali:
Frances Bogolin, soproga Frank, Anthony in Joseph,
sinovi Frances, hči Rose, Frances in Elsie,
sinahne Ronald in Gary, vnuka Barbara Ann, vnukinja
Cleveland, Ohio,
dne 18. dec. 1950
Žiti. Dokler se ne vrnem. Hitite, da se še danes vrnite ..."
Krčelič j e pognal ujetnike pred seboj, kakor ujeto živino. Kmetje po vaseh, koder so šli ujetniki, so na skrivnem gledali ta žalostni prizor, tolkli se na prša in pošiljali obupne poglede proti nebu.
"Tudi za vas pride dan plačila, okrutneži!" so govorili z glasom, ki je prikrival grožnjo v sebi.
Viceban je po Krčeličevem odhodu sklical bojno posvetovanje. Na tem posvetovanju je imel glavno besedo Nikola Ma-tlekovič, ki je služil kakor ka-petan pri banovcih, a je bil ravno sedaj na dopustu, ker je imel urediti neke rodbinske stvari. Gospod kapetan in major stanovske vojske je svetoval, da krene močan oddelek konjenice proti Bisagu, kjer se je nahajal Eadovič s svojimi upornimi kmeti.
Viceban pa naj bi sledil polagoma temu oddelku z glavno vojsko. Krčelič naj pa ostane v Božjakovini, da ima na uzdi kmete v okolici, a če pride do sile, da jim zabrani pot v Zagreb.
Bojni svet je odobril nasvet izkušenega kapetana Matleko-viča. Viceban je zapovedal Pet-koviču, da naj takoj odrine proti Bisagu, in on da pojde polagoma za njim, brž ko se vrne Krčelič iz Zagreba. Viceban je nitel, da čim preje razdere uporniško gnezdo, in imel je tudi prav, ker so se bili kmetje že zbrali v velikem številu okoli Bisaga ter nameravali napasti Varaždin. In tu ga je prehitel grof Draškovič, ki je potolkel uporne kmete, ki so krenili proti Varaždinu, glavne krivce obesil in od ostalih, ki so se* mu vdali, sprejel prisego zvestobe.
Podžupan Petkovič je šel zelo oprezno proti Bisagu. Njegovi konjeniki so morali med potjo preiskavati kmečke hiše, gozdove, da bi ne bilo kje uporniških zased. Do sv. Ivana ni opazil ničesar sumljivega, ali dalje idoč, so videli njegovi ljudje pa tudi on sam, da so cele trope kmetov bežale v hribe ali v gozdove po ravnini.
Ni vedel, kaj naj to pomenja, in naposled je verjel, da beže kmetje pred njegovo silo. 2e je hotel zapovedati , da jih naj polove konjeniki, posebno one, ki so bežali po polju v gozdove; a je vendar odnehal od te nakane, prvič zato, ker je moral čim preje priti v Bisag, drugič pa, ker se je bal kmetov, da bi ga mogli lepo zvabiti v kakšno zasedo.	'
V mraku je prišel Petkovič s svojo četo pred Bisag. Stoječ pred mestom se je čudil, da je vse mesto razsvetljeno. Po vseh hišah so gorele luči in skozi odprta okna je prihajalo do njega hrup in veselje.
Okoli mesta je videl nameščenih nekaj kmečkih ljudi, ki so bili gotovo straže. Ni se va-
ral v tem. Poslal je k tem stražam nekoliko konjenikov vprašat, čegavi so. Konjeniki so se kmalu vrnili ter ž njimi nekaj oboroženih stražnikov.
"Kaj je, čegavi so ti ljudje?" je vprašal Petkovič svoje ljudi.
"Mi smo plemiči od sv. Ivana in stražimo proti upornim kmetom."
"A kje so kmetje?" je vprašal Petkovič hitro.
"Boga mi, vaša milost, je odgovoril plemič, "danes zjutraj smo jih pošteno pomeli iz graj-ščine, razgnali na vse vetrove in ujeli njihoA^ega vodjo Radoviča in mnogo drugih kmetov".
"To je lepo!" je rekel Petkovič, kateremu je bila v resnici po godi vest, ker sedaj ne bo treba njemu, da bi se udarili s kmeti, ki bi ga bih lahko po-tolkU.
"In kje imate ujetnike?" je vprašal Petkovič takoj na to.
"Vsi so dobro zaprti v pivnici!" je pripovedval plemič. "Pošteno smo jih zvezali in stražimo jih, da ne more nihče uiti."
"To ste pametno napravili," jih je pohvalil Petkovič. "Kdo pa je oni, ki se tako veseli v gradu? Gotovo pijejo".
"Da, vaša milost!" so govorili stražniki. "Dosedaj so pili kmetje, a sedaj pijemo mi, ki smo jih pregnali iz gradu. Le še malo vina je ostalo. Ti kmečki psi, kar ga niso mogli popiti so ga pa polili, da sta bile dve kleti skoro polni vina. Skoro bi se bil neki pijani kmet utopil v vinu."
Petkovičevi konjeniki so se glasno nasmejali. "Pri moji grešni duši . . . utonil bi bil v vinu," je ponovil plemič, "da ga nismo izvlekli in vrgli v mlako pred gradom^ kjer sedaj vodo pije."	■ ,
"Dobro, dobro!" ga je prekinil Petkovič, ki je videl, da so že pričeli zbijati šale. "Povej mi, kdo je vaš vodja, kdo vam zapoveduje?" ;
"Lepa hvala za vprašanje, vaša milost," je pričel odgovarjati plemič, ki je videl, da njegovo pripovedovanje ne ugaja gospodu podžupanu, "naš komandant je Blaž Celinič, plemenita kri . . . "
"Privedite ga sem!" je zapovedal Petkovič stražnikom. "Povejte mu, da hoče ž njim govoriti major Petkovič iz stanovske vojske."
Kmetski plemiči so odhiteli k svojemu vodji.
"Ti plemiči niso nič boljši od kmetov," je pristavil Petkovič Domjaniču, ki je jahal kraj njega. "Sedaj pijejo oni gosposko vino, kakor so pred njimi kmetje. Sreča, da smo prišli še ob pravem času."
Gospod major je moral dolgo dolgo časa čakati, da je prišel iz grada vodja plemičev, spremije-van od velike trume kmetov-plemičev.
Blaž Celinič, plemič od sv. Ivana, je bil visok, plečat mož, dolgih črnih las; človek z močno roko'in trdno voljo, kar je vzbudilo med kmeti velik ugled.
Stopivši pred podžupana in majorja stanovske vojske, privzdignil klobuk in vprašal z dostojnostjo :
"Kaj žsli vaša milost?"
"Cujem, da ste kmete vgnali iz gradu in ga zavzeli, da ste ujeli mnogo kmetov ..."
"Še celo Radoviča imamo," se je pohvalil hitro Celinič. "Jaz sam sem ga ujel z lastnimi rokami."
"To je lepo! Vedli ste se kakor pravi plemiči," jih je po hvalil Petkovič. Gotovo dobite lepo nagrado od stanov. Gospod veciban bo zelo zadovoljen z vami. V kratkem pride sam semkaj."
"Sem v BiSag?" je vprašal Celinič, kakor da bi mu ne bilo pogodi.
"Da, sem!" je rekel Petkovič. "To sem hotel ravno povedati, ker se viceban s svojimi častniki naseli v gradu, in treba je, da vaši ljudje čim preje odidejo iz njega."
Celinič je dobro razumel Pet-koviča. Sedaj, ko so oni mesto vicebana obračunali s kmeti; morejo kamor hočejo, a vojska z vicebanom bo žela sadove njihove hrabrosti.
To ni bilo nikakor po volji Celiniču in tovarišem, a vedeli so, da se morajo pokoriti vicebanu. Celinič je dal izprazniti grad, kar so hitro storili, od-nesi s seboj vina, kolikor se ga je dalo odnesti v malih sodčkih, ki so jih imeli seboj. Drugega ni bilo nič, da bi odnesli, ker so bili že kmetje odnesli.
Drugi dan je prišel viceban z vojsko v Bisag, odkoder je dal poročati stanovskemu direktorju, da je s pomočjo svetoivan-skih plemičev razgnal glavno četo upornikov, da bo sedaj na vse strani preganjal kmete, jih lovil in sodil po zakonih kraljevine.
Slavni direktorij je bil zelo vzradovščen na vicebanovi energiji in ga je silil, na še odločnejše postopanje. Predsednik direktorija, Ivan Bužan, je odpisal vicebanu, naj samo seka, kolje, ropa, ubija ter da se spomni tudi njih. Tako se je tudi zgodilo. Močni pehotni oddelki in konjenice so odšli proti Kalniku in Lonji za kmeti, ki so se bili spustili v beg. Preplašeni so pustili doma žsne, otroke in starce, samo da bi si rešili življenje. Kar '^o ugrabili plemičem, so pustili doma za plen stanovski vojski. Ta je ropala

Slovenski čevljarji v st. clairski okolici
ŽELIJO PRAV VESELE BOŽIČNE IN
NOVOLETNE PRAZNIKE VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM IN PRIJATELJEM!
Naše delo je poznano radi svoje kvalitete.
Pri nas je popravljanje čevljev resnična umetnost.
SE PRIPOROČAMO V NAKLONJENOST
FRANK URANKAR
7226 ST. CLAIR AVE.
RUDOLPH KOZAN
6506 ST. CLAIR AVE.
FRANK LONGAR
6630 ST, CLAIR AVE.
Vesele božične praznike in srečno zdravo novo
leto želim vsem!
AUGUST F. SVETEK
POGREBNI ZAVOD 478 EAST 152nd ST. CLEVELAND, OHIO
Se zahvaljujem za naklonjenost v preteklosti in se priporočam
v bodoče!

in plenila vse, kar ji je prišlo pod roko: voli, krave, ovce, konje, svinje, vino, žito, z eno besedo — vse! Ni se pazilo, kaj je kmetovo, kaj je bilo ugrabljeno plemičem, kar bi se jim moralo vrniti. Vojaki, poslani proti Križevcem, so oplenili posestvo jezuitov Tkalec ter odgnali lepo njihovo živino v Zagreb, kjer so plen delili. Sam podžupan Rafaj je moral gledati, kako so gnali njegovo živino, ki so jo uporni kmetje ugrabili v Ravni ter si jo razdelili med seboj'.
(Dalje prniocJnJič)
MI IMAMO
takojšnje kupce za vašo hišo za eno ali dve družini, od $10,000 do $20,000. V Euclidu ali severno-vzhodnem delu.
Točna in poštena posluga. Govorimo slovensko BEACHLAND REALTY 767 E. 185 ST.. IV 1-1012
HIŠA S 7 SOBAMI NAPRODAJ!
Gorkota na plin, garaža nič bo-pravila. Hiša je prazna in,še lahko takoj vselite. Proda se pod ceno,
ker je samo -------------------------$9,500
Poizve se pri F R . MACK 6603 St. Clair Ave., EX 1-1494
ZLATNINA za božična darila!
Imamo popolno zalogo bisernih ovratnic, uhanov, zaponk, prstanov in zapestnih ur za moške in ženske.
Stenske in žepne ure od
54.95
Razni drugi lepi okraski od 52.95 "aprej
WALTER MEYER
DIAMANTI IN FINA ZLATNINA
12509 St. Clair Ave.
DELO DOBIJO ŽENSKE
2ENSKA ALI DEKLE
za hišna opravila. Navadna kuha; mora biti prijazna in imeti rada otroke. Dober dom. Izvrstna plača in razne ugodnosti. Mora imeti izpričevalo.
YE 2-8757
INDUSTRIAL PLASTICS
Girl needed to learn plastics operations; mechanical background desired; hourly rate. Interviews Tuesday.
LAMINATED PLASTICS, INC, 1823 E. 40 SI.
OPERATORICE ŠIVALNIH STROJEV
za šivanje na ženskih oblekah iz bombaža in rayona. Izkušnja je potrebna. Dobra plača oc( ure z incentivo.
SCHREIBER-WALLACH CO.
1239 WEST 9th ST.
RAZNO
1941 CHEVROLET
avto, z 2 vrati, v prvovrstnem tanju v vseh ozirih se proda po merni ceni. Pokličite lastnika ka-arkoli
RE 1-2169 ali RE 1-5858
ali pa se zglasite na 850 E. 232 Si.
BOŽIČNA DREVESCA
Mi sami posekamo božična dre-■esca. Naša posebnost so velika, .rasna drevesa.
SULLIVAN'S
4803 Brookpark Rd.
dovolj prostora za parkanje avtov
POZOR!
Od danes naprej nisem odgovoren za dolgove, ki bi jih kdo Jrugi napravil v mojem imenu, azen jaz sam.
August F. Svetek
478 EAST 152nd STREET
DELO DOBIJO MOŠKI
DIEMAKER
Job shop izkušnja; visoka plača od ure; samo prvovrstni delavec se naj priglasi. Zelo dobra prilika za pravega moškega.
WEST SIDE MACHINE TOOL & DIE INC.
3148 W. 32 St.
SERVICE STATION
delavec; mora imeti izkušnjo. Dobra plača in dobre delovne razmere. Stalno za osebo, ki je resna. CITIES SERVICE STATION 11602 Union
UMIVALCI AVTOV
ZA DELNI ČAS — NA PODLAGI PROVIZIJE B-Z AUTO WASH 19889 WESTLAKE RD. Rocky River BO 2-3695
BROWN & SHARPE
OPERATORJI
za podnevni šift Majhna delavnica. Mora znati vsak sam nabrusiti orodje.
Plača od ure.
BE 2-1565
SHEET METAL DELAVCI
Dobra plača od ure poleg overtime. Vse ugodnosti.
LAKE SHORE ELECTRIC MFG. CORP.
2400 Woodland Ave,, MA 1-7671
Avtni mehaniki
MORAJO BITI IZURJENI Eden izmed največjih G.M. prodajalcev v mestu. Najboljše delovne razmere. Jamstvo in določena plača. Eno-tedenske počitnice s plato po 6 mesecih, 2 tedna s plačo po enem letu. Samo taki, ki želijo stalno delo, se naj priglasijo.
Vprašajte za Mr. Baldwin
QUA BUICK, INC.
10250 SHAKER BLVD.
Operatorji za MILLING MACHINE PLANER HORIZONTAL BORING MILL TURRET LATHE SURFACE GRINDER Morajo biti izurjeni na jobbing delu; 1. in 2. site; 55 ur tedensko; plača od ure, poleg nadurnega dela. THE HILL ACME CO. Breakwater Ave. in W, 65 St. ob vznožju W. 65 St,
• 'Vajenci
Moški, ki so mehanično sposobni ali imajo, tehniško treninge, se sprejmejo na in-tervuj. Imajo priliko postati izurjeni mašinisti.
Visoka plača od ure. Uposlevalni urad odprt vsaki dan. 8:30 do 4. pop. ob sobotah 8. do 12.
the
cleveland pneumatic
tool company 3781 e. 77 St., od Broadway
AIRCRAFT MACHINISTS MILLING MACHINES ENGINE LATHES RADIAL DRILL PRESSES
TURRET LATHES MACHINE REPAIR MEN
TOOL INSPECTORS HAND REAM AND TAP
Si morajo sami vzpostavite delo in obratovati stroje.
Visoka plača od ure Employment urad odprt vsaki dan 8.30 do 4, pop. ob sobotah 8. do 12.
THE
CLEVELAND PNEUMATIC
TOOL COMPANY 3781 E. 77 St., od Broadway
DELO DOBIJO
ALI HOČETE DOBRO DELO?
TAJNICA STENOGRAFKA KNJIGOVODKINJA COMPTOMETER OPERATORICA RAČUNOVODJA TIPKARICA
ali
KLERKINJA
pri dobri družbi in z najvišjo plačo Izurjene in začetnice Vprašajte za RUBY COON BRADLEY PLACEMENT 556 Leader Bldg. E. 6th & Superior TO 1-2235
EMIL BUKOVEC
6024 St. Clair Ave.
FINA GROCERIJA IN MESENINA
HEnderson 1 -7066
V naši trgovini dobijo gospodinje vedno svežo zalogo fine grocerije, mesenine, sveže in doma prekajene.
Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem!
SVEC PHARMACY
LEKARNA 3790 EAST 116lh ST. — VU 3-5143
Pridite po vaše lekarniške potrebščine k nam.
Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO , NOVO LETO ŽELIMO VSEMI
Ml VEDNO SKUŠAMO NUDITI SIMPATETIČNO IN ZADOVOLJIVO PO-SLUGO KO SE DRUŽINA PREMINULEGA OBRNE DO NAS
Louis L. Ferfolia
LICENCIRAN POGREBNIK
9116 Union Avenue Michigan 1-7420
ANTON ZELEZNIK
SLOVENSKA MLEKARNA
3298 West 58th St. MElrose 1-1857
Pri nas si tudi lahko nabavite razna zmrznjena jedila, kot purmane, kokoši in drugo perutnino,
sadje in zelenjavo.
Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike!
FRANK A. MARiNCIC
FINA MESENINA
PRVOVRSTNO PREKAJENO IN SVEŽE MESO TER OKUSNE MESENE KLOBASE
542 East 152nd St. - MU 1-5832
Gospodinjam se priporočamo za poset, ker bomo vedno postregli zadovoljivo in po zmerni ceni.
VESEL BOŽIČ IN SREČEPOLNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM!
VSEM POSETNIKOM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
LOUIS mn
6802 St. Clair Avenue
BONDED WINERY NO. 156
tmrteA,
poročamo vsem za obisk. Pokličite nas po telefonu:
HEnderson 1-3344
Mi imamo v zalogi vsakovrstna fina vina. Se pri-
IGO GRUDEN
Nedelja v taborišču
Na harmoniko nekdo igra v baraki:
z Blok morda je, z Iga ali iz Loža?
Nagelj tam več ne cvete ne roža,
pelin zdaj pognal je v duši vsaki.
Pravijo, da je nedelja onkraj žice,
v taborišče k nam je ni nikoli;
slišimo zvonenje naokoli,
nam pa misli so kot v vetru ptice.
Kje si, ubrana pesem z našega zvonika,
krčma v dimu s petjem, godbo, plesom in z dekleti zunaj pod drevesom,
ki jih sram je, ko na ples jih mika?
Kje si, draga, ki me vsak jnisel nate kot spomin na dom vsega predahne Sem drevo, ki v tujini sahne,
a v domači spet bo vzcvelo zate.
Čuj harmoniko, ihteČo iz daljave:
kdaj doma bo nama pela v mraku?
Zdaj ozri po daljnem se oblaku,
z njim ti vzdih pošiljam in pozdrave.
FRANCKINA JOPA
V kuhinji je bilo še vse tiho, samo polena na ognjišču so pela tiho pesem, ki jo je burja okrog hiše glasno spremljala.
"Francka, vstati bo treba, v šolo moraš!"
"Francka, vstati bo treba, v šolo moraš!"
Drobna, svetlolasa deklica v postelji se je zbudila, si malce pomencala oči ter odgovorila: "Takoj, mama!"
Nato je naglo skočila s postelje ter se oblekla.
"Danes je spet pritisnil mraz," je modrovala mama. "Ne vem, s čim bi te ogrnila, da bi te burja ne prepihala. Huda burja je in močno sneži."
Francka" je pogledala skozi okno, pa ni nič videla. Snežni metež je zakril vso pokrajino. Veter je tulil ter zavijal okrog lesene kočije, da se je vse treslo.
Francki pa se je zazdelo, da je zunaj neznansko veselo in razposajeno. Kar smejala bi se bila, kar ukala bi bila! Dolga in naporna bo pot v vas, to jfe vedela. Saj je iz Lešja do šole dobro uro hoda! A kaj vse to de! Da je le sneg!
"Veš kaj," ji je rekla mama, "oblekla boš jopo od pokojne Tončke. Predolga ti bo in preširoka, to je res, bo pa zato tem bolj topla!"
Francka ni bila izbirčna; saj je dobro vedela, kako težko je morala mama vsako paro zaslužiti v bližnji tovarni. Oče ji je umrl pred petimi leti, starejša sestra pa pred dvema letoma. Imela je še starejšega bratca, ki se je šolal v mestu, in mlajšo sestrico, ki še ni hodila v šolo.
Nič ni rekla, marveč je volj no zlezla v sestrino jopo.
Jo j, kako smešna, kako čud no široka je bila! Jopa ji je segla skoraj do pete, roke so se ji v dolgih rokavih kar skrile in zgubile. Mama ji je močno zadrgnila pas, da je bila za spoznanje čednejša.
Še mama se je morala nasmehniti, ko jo je videla takšno. Nehote se je morala spomniti časov, ko je Francka imela komaj tri leta ter si je bila tako rada nataknila na glavo očetov klobuk . . .
Ah, malce čudna sem, res! je premišljevala Francka, ko je drobila pot pred seboj, a glavno je, da mi je tako prijetno toplo; doslej me je vedno tako zelo zeblo! Le sem ter tja se ji je jopa zapletla med noge . . Burja in snežna metelica sta ji bili v velikansko veselje, nerodna in ohlapna jopa ji tega veselja ni mogla zagreniti. Nad vasjo se je ustavila ter glasno zaukala.
Glej, glej, kaj«pa je to? Srnjaka je preplašila! Kakor strela je poskočil ter zbežal čez cesto. Revež, kako ga mora zebsti! Najrajši bi ga bila zavila v Tončkino toplo jopo . . . Kako bi bil smešen . , . Glasno se je zasmejala.
Prišla je v vas. ' '
Otroci, ki so se pred cerkvijo kepali, so jo začudeno pogledali.
"O, saj to je Francka iz Lešja!" so se zasmejaU.
"Saj res, Francka, jaz sem mislil, da je Vodiška Urška!" se je zarezal neki paglavec.
Vodiška Urška je bila daleč naokrog znana slaboumna be-račica, ki je čudno našemljena hodila po vsej fari ter zbirala stare cunje in drugo obrabljeno šaro.
Francka je zardela ter jo naglo ucvrla proti šoli. Pred šolo so stale gruče dečkov in deklic, ki so se prav tako kepali.
"Francka, Francka," so vpili, "Saj ni pust!"
"Francka, kakšna pa si?"
Glasno so se ji posmehoval!; preden se je utegnila skriti v šolsko vežo, so jo že vso oke-pali.
Stopila je v razred, kjer ni bilo še nikogar. Slekla je jopo, jo skoraj sovražno pogledala ter
jo obesila na obešalnik. Sedla je v klop. Nekaj težkega, neznansko bolnega ji je stisnilo srce. V grlu je začutila jok. Težak kakor svinčena kepa. Pa ga je požrla . . . Žalostno je gledala v črni kateder in pusto steno pred seboj.
"Vodiška Urška!" je tiho za-šepetala. "Zakaj so takšni?" se je vsa žalostna vprašala.
Kmalu so drug za drugim — bučno in razposajeno — prihrumeli v razred vsi poredneži, med vsemi pa največji naviha-nec Nande.
Brž je ogrnil Franckino jopo, skril je roke globoko v rokave ter mahedral s polpraznimi rokavi . . .
Ves razred se je bučno zasmejal.
Nande pa je zapel:
"Francka iz Lešja
kaj je tam vedno pust doma?"
Vsa otročad je veselo za njim ponavljala razposajeno zbadljivko. Francka pa je žalostna zrla v vesele obraze sošolcev in sošolk. Tedaj se je nekaj v njej pretrgalo na dvoje. Bruhnila je v jok. Razred je onemel. Nihče se ni upal dihati. Nande je ves osramočen slekel Franckino jopo ter jo obesil na obešalnik.
Snežni metež ni ponehal. Drugi dan je mraz pritisnil še ostreje, burja pa se ni ne za las unesla. Francka je bila tiha. Vse veselje, ves smeh se je potopil v globino modrih oči. Resno, skoraj starčevsko je zrla čez po'krajino, ki se je sem ter tja izvila iz objema snežne metelice.,
"Kaj ti je, Francka?" jo je mama spraševala. "Ali si bolna?"
"Nič mi ni, mama, prav nič!"
Mama ji je zopet oblekla toplo. jopo.
Ali naj gre v šolo ? se je spraševala po potu. Ali se ne bi rajši potepala? Zarila bi se v seno pod kozolcem nad vasjo! Mogoče pa bi šla v cerkev ter tam počakala, da bi zazvonilo poldne?
Zopet jo bodo zasmehovali, spet bo Vodiška Urška. Pred kozolcem nad vasjo se je ustavila.
Slekla bo jopo, jo skrila v seno, nazaj grede pa zopet oblekla. Nihče več se ji ne bo posmehoval.
Tako je rekla, tako je storila.
Jajo, joj, kako neznansko, kako strupeno mrzlo je bilo! Tesneje se je zavila v črno volneno, že močno preperelo ruto. Nič ni pomagalo. Burja se je neusmiljeno silila skozi tenko obleko . . . Tekla je, da bi čimprej dospela v šolo. A poti ni hotelo biti ne konca, ne kraja.
Vsa upehana se je naposled sesedla v svojo klop.
Sošolke in sošolci so bili tihi. Nihče se je ni upal ogovoriti. Vedno so jo vsi radi imeli. Nan-detu, ki se je zavedal, da jo je prav on najbolj užalil, je bilo najbolj hudo. Saj ni mislil niČ hudega ...Le pošalil se je bil . . . Kako jo je moralo danes zebsti! je pomislil.
(Dalje na 6. strani)
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LETO
ŽELIMO VSEM!
Re-Nu Auto Body C
o
JOHN POZNIK, lastnik
982 EAST 152nd STREET
zraven Post Office na Five Points
Mi vam popravimo fenderje in body na vašemu avtomobilu,
da bo kot nov.
DELO GARANTIRANO — CENE ZMERNE! Naš telefon je CLenville 1-3830
Kadar je kaj narobe z vašimi vodnimi cevmi, pokličite nas. Vedno garantirano delo.
MICHAEL (ASSERMAH
Plumbing, Heating and Repairing
18700 Shawnee Avenue
IVanhoe 1-3877 Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike!
PAVUCK GLASS 8 MIRROR CO. 6034 St. Clair Ave.
EXpress 1-3804	\
Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem!
VSEM POSETNIKOM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
LAKEUND TAVERN
4
23931 Lakeland Blvd.
LIQUOR — BEER — WINE
Se priporočamo, da nas obiščete še v bodoče. Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, vinom in žganjem, ter okusnim prigrizkom.
Vsem vesele božične praznike in
srečno noro
leto!
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair Avenue
vhod iz 62. ceste	'i
Dr. Župnik vfem nudi kompletno zobozdravniško postrežbo, pa najsi potrebujete malo zalitje, izdiranje ali kako drugo 2tobozdravniško delo.
Ne glede kje delate ali stanujete, vedno vam bo prilično obiskati dr. Župnika ob vsakem času, ki je prikladen za vas. Ni treba nobenega dogovora poprej.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
Zahvaljujemo se vam za vašo naklonjenost v preteklosti. Se priporočamo
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 St. Clair Avenue JOHN IN MARY SUSNIK
Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem!
Joseph Žele in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
6502 St. Clair Avenue
ENdicott 1-0583
452 East 152nd Street
IVanhoe 1-3118
Avtomobil in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni najboljše postreči.
. A ,\
želim vsem vesel božič in srečepolno novo leto!
JOSEPH PULZ
3174 West 140thSt
CLEVELAND, OHIO
ORchard 1-8936
Vsem delničarjem, društvenikom in vsem posetnikom izrekata
gpAfl 1
MOILDDAV; jGRIEClflNGr
DIREKTORIJ IN KLUB DRUŠTEV AMERISKO-JUCOSLOVANSXEGA CENTRA
na 20713 Recher Avenue
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
DAMO DVOJNE EAGLE ZNAMKE V TOREK IN ČETRTEK
FLACK'S SERVICE STATION
5936 Ackley Ave. - MI 1-9864
MOTOR TUNE-UP AND REPAIRING OIL — GAS — WASH
Priporočamo se avtomobilistom, da se ustavite na naši postaji, ko potrebujete gasolin, olje ali kaka popravila na avtu.
VESEL BOŽIČ IN SREČEPOLNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM!
ZAHVALA IN VOŠČILO!
Vsem cenjenim trgovcem, obrtnikom, profesionalcem in naročnikom, ki so nam izkazali svojo naklonjenost, izrekamo našo iskreno zahvalo.
ŽELIMO VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČE POLNO NOVO LETO!
Zastopniki "Enakopravnosti"
JOHNRENKO FRANK RENKO JOHN SnBlAJ
U tva:
GNEZDA
Sinica
Leto za letom se na našem malem, mirnem vrtiču godijo prečudovite reči. Začenja se že pri vhodnih vratih z ulice v vrt. Na vratih je nabita mala omarica za pošto in časopise. Med vojno, ko je bilo malo ali nič pisemskega prometa, so se nastanile v nji sinice. Kar čudno živahno je postalo po živi meji španskega bezga ob plotu poleg vrat in omarice. Nekega dne smo opazili, da ptička prihaja iz nje. Ko je nekoč odletela, smo odklenili vratca in videli notri drobna jajčeca. Pravim čudovito zgrajeno.
V	dnu omarice je bilo v vodoravnih vrstah tesno druga poleg druge naloženih suhih travnih bilk v višini kakih osem centimetrov, nad temi bilkami je bilo nanešenega ravno tako visoko mahu, na vrh pa prav toliko najmehkejšega, snežnobe-lega puha. V tem puhu so ležala jajčka. Opozorili smo pismono-šo, naj ne vrže nikake pošte odslej v omarico, ker gnezdijo notri sinice. Opazovali smo brezskrbno in marljivo prihajanje in odhajanje samca in samice.
Neke nedelje, ko smo se vrnili proti večeru s sprehoda domov, smo opazili nemirno began je in čivkanje starih okrog omarice.
V	omarici pa čudno škrbljanje in praskanje. Takoj smo si mislili, da mora biti kaj narobe v tičji domačiji. Previdno smo odprli vratca in glej! Nqtri so bili trije mladiči, a med njimi bela vizitka nekih naših znancev, ki so nas tisti dan med našo odsotnostjo obiskali. Vizitka je imela številne ptičje pečate. Previdno smo listič izmaknili iz skrinjice in vratca spet zaklenili. Ves ta čas sta stara dva nemirno in obupno čivkajoč obletavala naše glave.
A pomislite! Drugo jutro je bilo vse tiho in mirno okrog tega domka. Nobenega znaka življenja v omarici. Nobenega oble-tavanja starih. Odprli smo vratca, gnezdeče je bilo prazno, pti-čic nikjer. Zjutraj zrana sta jih stara dva izpeljala skozi ozko odprtino omarice. Upamo, da so vse ostale žive in zdrave, kajti v zgodnjih jutranjih urah se je glasilo poslej veselo žvrgolenje pomnoženega ptičjega orkestra na našem vrtu.
Ščinkovec
Najljubeznivejši ptiček v našem vrtu zna svoje gnezdo tako skriti in zavarovati, da ga za-gledaš šele jeseni, v gostovejni jablani, ko odpade listje. Čeprav skrije svoje gnezdo našim očem, vidimo in slišimo ves dan njegovo prisotnost. Tudi pozimi nas ne zapusti. Prvi nam oznanja spomlad. "Cičiričifi" doni od vseh strani. In še to vpitje, da se bo od veselja razčefičil, razčefi-čil! Le njegovo živahno žvrgole-
nje v vrtu nam da slutiti, da je njegovo gnezdo nekje tam blizu. Kajti kar zapovedujoče vzklika: "Cičaj-baba, čičaj-baba!"
Kos
Ob hiši raste hruška-špalirka, košata in zavetna. Prav tik vež-nega okna v pritličju si je v njenih vejah zgradil svoje gnezdo kos. Marljivo je znašal tanke koreninice in bilke. Skakljal je poleg mene, ko sem plela in rahljala gredico, kjer so cvetele sinje avbrecije. Pobiral mi je malo-dane iz rok pol suhe, vrvaste koreninice izločenih avbrecij s cvetom na koncu. V enem samem dnevu je zgradil svoje gneado.
Drugi dan je že stanovitno sedela v njem samica. Tri jajca so se belila v gnezdu, ko je samica malo odletela na izprelet. Toda sedaj jo je v takih trenutkih nadomeščal samec. Le redkokdaj je bilo gnezdo brez varstva, da smo lahko pokukali vanj. Isti čas je gnezdil za voglom hiše v mareličnih vejah drug parček, a za drugim voglom tretji. V ti dve gnezdi nismo imeli vpogleda, ker sta bili previsoko. Nekega dne pa sem zagledala v prvem gnezdu v hruški pod oknom eno samo jajce. Začudena sem
rekla svoji pomočnici: "Polda, iz gnezda sta izginila dva jajčka ! Kaj pravite ? Ali ju je mar sosedpv maček . ,
"O, ne maček,—jaz! Saj nam bodo vse češnje požrli, ko je okoli hiše polno te zalege."
Presodite, ali je storila prav ? Toda iz tega tretjega jajca, ki je ostalo v gnezdu, se je izvalil kosič in veliko češenj je šlo v njegov odprti kljun. Mi pa smo jih imeli kljub temu dovolj, čeprav jih je šlo mnogo v sosedna gnezda, kjer so bile polnoštevil-ne družine malih požeruhov. Vrabec
Ta je potepin! Ves vrt, vse dvorišče, streha, žleb, balkon, veranda, vsako drevo, posebno češnja in grahove grede, vse je njegovo.
Vpije svoj čiv-čiv na žive in mrtve. Na srečo je zaspanec. Kajti v jutranjem koncertu naših pevcev ni še njegovega kričanja. Ko pa polagoma okoli petih zadnje žvrgolenje pevcev začasno preneha, se oglasi ta lenuh in do utrujenosti čivka.
Gnezdo si znese iz krp, najraje v žleb ob strehi, če mogoče blizu odtočne cevi, da mu prvi močni naliv odnese zarod po žlebu v kanal. Kar mu mladičev ostane, popadajo še goliči iz gnezda, vendar jih še toliko ostane, da nam jih ne zmanjka, (Dalje na 8. strani)
FRANCKINA JOPA
(Dalje s 5. strani)
Franckina ličeca so kar gorela.
Po šoli je prav tako dirjala proti kozolcu, kakor zjutraj v šolo. Skoraj brez sape se je ustavila v kozolcu.
A kje je jopa? Kar mraz jo je stresel. Mrzlično je brskala po senu. Roke so se ji tresle, noge so se ji šibile.
Nekdo jo je moral vzeti. Vsa obupana je zrla v goro sena. Burja je žvižgala, mraz ji je silil v kosti. Onemogla se je zgrudila v seno. O, hvala Bogu, našla jo je, našla . . . Nihče je ni vzel . . ,. Kako, da je prej ni mogla najti? Kdo ve, kako to.
Kako težka in naporna je bila pot v Lešje! Kar ni mogla naprej. Kolena so ji klecala, noge so se ji šibile, v glavi se ji je vrtelo.
Snežinke so se ji zabadale v vročična lica in oči. Sem ter tja je za nekoliko trenutkov postala, lovila sapo ter se zopet pognala navkreber. Vsa prepotena in do konca izčrpana je naposled eno uro pozneje nego po navadi prispela domov ter se kar oblečena zgrudila na posteljo. Ko je prišla proti večeru domov mama, je Francka še vedno ležala oblečena na postelji. Tresla jo je huda mrzlica. Vso noč se ji je bledlo. Venomer je govorila o Vodiški Urški, o pustni šemi in ohlapni jopi.
Zjutraj je morala ostati v po-
stelji. Vsak dan ji je bilo slabše. Prišel je zdravnik ter ugotovil pljučnico. Mati je vse noči prebedela ob njeni postelji, vse noči je pretrepetala za življenje svoje deklice, ki je bila vedno dobra in ljubka.
Francka je sem ter tja odprla očke ter jo s svojim nebeško-modrim pogledom pobožala, da jo je zabolelo prav do srca.
"Ali bom ozdravela, mamica? Ali ne bom umrla?"
"Ne boš umrla, Francka, ne smeš umreti!"
"Tako rada bi se živela, mamica! Zunaj je že kmalu pomlad in kmalu bo velikanoč. Če bo hladno, mi boš kupila novo jopo, kajne mama?"
"Seveda, Francka, lepo novo jopo ti bom kupila."
Francka je zaprla očke ter zasanjala prelep sen o novi jopi. Takšna bo, kakršno ima njena sošolka Emica. Lepo bo, kož-nata, bleščala se bo kakor svila, mehka gladka in topla bo kakor kožušček 6d mucke ali zajčka. Nande ne bo nikdar več jel tiste grde pesmi . . . Začudil se bo, ko jo bo videl v tako lepi jopi. Vsi se bodo začudili . . Francka se je nasmehnila . . .
Samo še enkrat je odprla svoje oči, samo še enkrat je zaše-petala: "Kajne, mamica, tako mehko jopo, kakor je kožušček od naše muce, kajne . . .?"
Samo še enkrat se je nasmehnila. — Potem jJa nikdar več.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LETO
ŽELIMO VSEM!
SIMONCIC PEXARIJA
6724 ST. CLAIR AVENUE	UT 1-0282
Se iskreno zahvaljujemo vsem odjemalcem ter se priporočamo za naklonjenost v bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobrim pecivom.
NaroČite si pri nas fine potice in okusno pecivo za praznike
Se priporočamo za obilen obisk
Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem!
SPELICH DAIRY
6210 White Avenue	HEnderson I-2116
SLOVENSKA MLEKARNA
Cenjenim trgovcem in gospodinjam se naše podjetje toplo priporoča. — Imamo moderno urejeno mlekarno.
Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem!
Q-
SQUARE BAR CAFE
3839 East 93rd Street
Diamond 1-3409	GOSTILNA
J. and C. Zadnik, lastnika
Našim gostom vedno postrežemo s finim žganjem, vinom in pivom ter z okusnim prigrizkom. Se priporočamo za obisk.
Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem!
SHADY LAKE PARK
R. D. 3 Hudson, Ohio
KABINE, KOPALIŠČE, IZLETNIŠKI PROSTORI, RIBOLOV, CLAM BAKE LOG CABIN RESTAVRACIJA
Za rezervacije pokličite Kent 6959
* MIKE TURK, poslovodja JOSEPH in KAROLINA ZADNIK. lastnika
SIMS BROS., Inc.
SLOVENSKI TRGOVCI
8812 BUCKEYE ROAD TY 1-1221
ELEKTRIČNI PREDMETI — HIŠNA OPREMA
Maytag, Frigidaire in Bendix produkti, poleg mnogo drugih vodilnih predmetov za dom
želimo vsem vesele božične in novoletne praznike!
MILICIAS FOOD MARKET
FINA GROCERIJA IN MESENINA
3774 EAST 116th ST. — MI 1-7900
želimo vsem vesele božične in novoletne praznike!
Priporočamo našo trgovino v naklonjenost, ker postrežemo najbolje in po zmernih cenah.
"A SERVICE TO RENDER MORE PERFECT TRIBUTE"
GOLUB FUNERAL HOME
4703 Superior Ave.
EX 1-0357
POGREBNI ZAVOD
p-
VESEL BOŽIČ IN SREČEPOLNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM!

1
Prijazno se pripbročamo za naklonjenost in poset naše delikatesne trgovine, kjer imamo vedno svežo zalogo razne grocer i je, mesa za sendviče, slaščice, sladoled, mehko pijačo ter pivo za na dom.
LOKAR DELICATESSEN
STEVE & JEAN LOKAR, lastnika
6502 Superior Ave.
ENdicoti 1-9142
LOUIS CIMPERMAN
$
1115 Norwood Road
GROCERIJA IN MESNICA
Pri nas si gospodinje lahko vedno nabavijo najboljše vrste grocerije in mesenine. Se priporočamo za naklonjenost.
VESEL BOŽIČ IN SREČEPOLNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM!
Vesele božične praznike in
srečno novo leto vsem odjennalcem, prijateljem in znancem želi
OBIAK FURHITURE (0.
«12 St. Clair Ave. HE 1-2978
LOUIS IN JENNIE OBLAK
želimo vsem vesele božične in novoletne praznike!
B. J. RADIO SERVICE
HEnderson 1-3028
Prvovrstno delo na vseh radijah. Vse delo jamče-no. Prodajamo prvovrstne radije. — TUBES.
Se priporočamo vsem, posebno pa društvom za "Sound System" za v dvorane, na prostem in za priredbe.
1363 East 45th Street
NOTTINGHAM WINERY
BONDED WINERY NO. 73
17721 Waterloo Road
Mr. in Mrs. Martin Kozar in sin, lastniki
Pri nas dobite najboljša rdeča in bela ohijska vina, Cene zmerne. — Se priporočamo!
IMAidO TUDI RAZNE VRSTE SLADKO VINO
Catawbo in Delaware
VESEL BOŽIČ IN SREČEPOLNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM iN ODJEMALCEM!

MATEJ BOR — PAVŠIČ
Junis in Krim
Arabskima tovarišema, ki sta padla kot slovenska partizana na Štajerskem 1941
Ko sta v angleških uniformah se pognala
iz nemškega vagona v poletno noč
slovenskih polj, morda je šepetala
arabska mati vama čez puščavo gledajoč:
Junis, Krim . . . Junis, Krim . . . Junis, Krim . . .
Morda je v čudnih sanjah nemo tavajoč
za vama se ko senca čez nasip pognala,
v lase in kri roke zagrebajoč,
je tiho z logova la: Junis, Krim . . .
Potem za vama šla je, potovala
po sanjsko lepi zemlji dan in noč,
skoz pesem borov, trav in njih vpijoč
za vama, ki sta šla vse dalje, dalje;
Junis, Krim . , . dokler ni pala, pala . . .
Potem vse dni poslušala je v dalje
puščav in v veter šepetala: Junis, Krim . . .
KRIVICA
V tovarni je nadzornik z velikim kladivom udaril po visečem železu, da je zadonelo daleč po okolici. Delavci so se urno zagnali k plinskim jezičkom v to-pilnih pečeh, od koder so pla-menčki v vseh barvah osvetljevali zakajeno tovarno.
K peči, pri kateri je prej leta in leta delal Koželjev Matija, je ta dan stopil mlad človek, da bi podžigal ugasle pline. A komaj je prižgal prve, so mu ugasnili zadnji. Prepoten od strašne vročine je tekal od šobe do šobe pri topilnih retortah in jih prižigal, hiteč kakor čebela, ki nabira med za druge—ne zase. Razveselil se je, ko so končno le vsi jezički zamigljali. Usedel se je in v dušku izpil vrč vode. Pri vseh pečeh so delavci budno pazili na barve plamenčkov in z dolgimi železnimi drogovi mešali svinčeno rudo.
Nadzornik, ki je štirikrat na uro razbijal po železni traverzi, da je sekalo in rezalo delavcem v duše, ga je zdramil iz misli. Moral je. menjavati pline.
Tako je bilo nekoč . . .
Temna noč . . .
Vonj po žveplu in plinu se pomešan s sivo meglo plazi med delavskimi bajtami.
Koželjev Matija ne more spati. Žena Ana odpre okni, uprti v mračno tovarpiško zidovje.
Matija težko zadiha. Z vsemi pljuči lovi zrak, ki mu zavalovi k postelji, a razočaran pihne sapo skozi nos.
"Ana, Ana!" šibko pokliče ženo. "žveplo, žveplo je v zraku, žveplo in plin!"
Leta in leta je Koželjev Matija garal pri žveplu in plinu in nikdar ni tarnal, nikdar ni obču-.il v svojih pljučih žvepla. Zdaj, ko ga je pljučnica vrgla na posteljo, pa mu obolelo telo ni več jreneslo žveplenih plinov.
v kotu se je na slamnjači premetaval dvanajstletni sin Matej. Očetovo težko dihanje ga je bilo zdramilo. Obrnil se je v kot in sklenil roke. Zasmilil se mu je oče, ko je tako trpel.
"Ana!" je poklical Matija ženo, tavajočo po sobi. Prijel jo je za roko in komaj slišno dejal: "Na Mateja pazi—skrbi, da se bo kaj prida izučil!"
Ana ni odgovorila. Bog ve, kje so tavale tiste minute njene misli. Pogled ji je ušel v kot, od koder je slišala tiho, pritajeno ihtenje.
Nadzornik je spet udarjal in zvonil. Ob štirih zjutraj so to-pilci polovili svinec iz razbeljenih peči in pogasili lučko za lučko. Kak zubelj se jC; še pognal v zrak in opešal . . .,^adi delavec pri peči Koželjevega Matija si je oddahnil, ko je zadnji plamen ugasnil in so iz ,peči postrgali tekoči in lesketajoči se svinec. "
Prihuljeno, kakor iz žvepla, ■se je priplazila h KozeQjevi bajti smrt. Kakor so topilči pogasili goreče jezike—je srhrt upihnila Koželjevemu Matiji luč življenja. Na mizi je brlelžl 'le še sveča in metala senco po izbi. V kotu je Matej glasno zaihtel.
Nadzornik je zvonil
Štirikrat vsako uro je odmevalo po tovarni in se razlegalo do tovarniških bajt.
H Koželjevim se je vselil stra-dež ... Ne denarja ne,kruha ne drv ne premoga ni bilo. Od fa-briške podpore ni bilo mogoče ne živeti ne umreti. Koželjeva je preživljala z Matejem žalostne dni.
Ob štirih zjutraj so jo ostri nadzornikovi udarci ob železo vrgli iz spanja.
Prebudila je Mateja.
"Vstani, Matej, greya!"
In šla sta . . .
Matej je vzel vrečo in kono-pec, mati pa dva kosa kruha za zajtrk in malico. Preden je sonce prilezlo izza vrhov, sta že visoko v pečovniških hribih nabrala drv za dve butari. Od daleč je bilo slišati bobnenje topov, grmečih na soški fronti . . .
Tu in tam sta preplašila zaspanega ptička, ki je strahoma zafrfotal okoli mladičev. Gora je počivala in se napajala z roso. Ponekod so v zemlji sijale rdečkaste, odprte rane. Lahen veter je pihal, kakor bi jih gladil . . . Do, ko bo zemljo pokrila bela odeja, ne bo več kazala ran in bolečin in nagote • • •
"Ne!—Ne!" je šinila materi misel. "Zima, zima? Saj me še poleti zebe, v srce me zebe, tako je mrzlo med ljudmi . ..!"
In sta povezala butari . . .
Sedla sta k zajtrku. Celje sc je prebudilo. Vrisk železniške lokomotive je jeknil od hriba do hriba. Drče so oživele, butanje debel se je pomešalo z žvižgi lokomotive.
Zadela sta butari . .•.
Dobro uro hoda do ravnine! Teža na plečih in strmina pod nogami, da kolena kar klecajo! Štirikrat sta počivala tisto uro in štirikrat je nadzornik zvonil v tovarni . . .
Ravnina! Edina pot iz gozda drži pod železniškim prelazom.
"Stoj! Imate dovoljenje, da smete nabirati drva?" je surovo zavpil gozdar.
Mati je pokazala izkaznico.
"V redu," je zarenčal paznik. "A! Pa tak les sta nabrala? C račje smeta nabirati, dračje! Za tak les vam gospod niso dali dpvoljenja! Tak les sme goreti samo v naših pečeh!"
"Saj ni debel, trhel je, samo vejevje!" je milo prosila mati.
Paznik Trak je imel trdo srce in sebične misli. Vrnil je izkaznico, pobral je večjo butaro in jo določil za svojo drvarnico, mater in Mateja pa z grdimi psovkami napodil domov.
Mateju se je mati zasmilila. Ko je videl na njenem licu solze, si je sam z rokami potegnil čez oči. Ne zaradi drv, zaradi matere, zaradi uboštva je potočil solze, zaradi spoznanja krivice.
Štirikrat sta počivala prej v eni uri, ko sta vlekla vsak težko butaro: zdaj, ko sta oba nesla Je še dober naročaj dračja, pa so jima še bolj klecala kolena in kar nista mogla brez počivanja domov.
Srčne rane so hujše od bremena . . . hujše od najtežje butare . . .
★ -k Kng m opfiorfiiitrfy for yparse//''
Ako želite dobro božično kosilo, pridite k nam po fine doma
prekajene klobase.
VEDNO PRVOVRSTNO SVEŽE IN PREKAJENO MESO
Zlate's Meat Market
662 EAST 140+h STREET
Mulberry 1-9160 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LETO
ŽELIMO VSEM!
NAZNANILO!
Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da smo ponovno prevzeli
KERN'S CAFE
231 East 156th Street
Kakor v preteklosti, tako bomo tudi v bodoče postregli svojim gostom s svežim pivom, prvovrstnim vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom. — Se toplo priporočamo v obisk.
MR. in MRS. JOSEPH KERN, lastnika
Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike!
Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem gostom in prijateljem!
FRANK IN MARY SERUCHAR
16017 Waterloo Rd. - KE 1-9740
Pri nas vam postrežemo vedno z dobrim pivom in pristnim vinom.
OKUSEN PRIGRIZEK
Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem!
FRANK STRUMBLY
STAVBENI KONTRAKTOR
Highland Road-Highland Heights Telefon: Hlllcrest 2-4479
v slučaj Ui da se odločite dati zgraditi novo hišo, pokličite nas. Gotovi ste lahko, da bo vse prvovrstno izvršeno v vaše zadovoljstvo.


VESEL BOŽIČ IN SREČEPOLNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM!
SffitrS MARKET
1S707 St. Clair Ave. - IV1-404«
ANTON SEDEY, lastnik
Pri nas dobite vedno prvovrstno sveže in prekajeno meso, kakor tudi grocerijo najboljše vrste.
THE NORTH EST GROCERY & POULTRY, INC. 444 East 200th Street — KE 1-1221
-Prvovrstna perutnina vseh vrst, jajca in grocerijske potrebščine Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike!
PERKO FURNITURE AND ELECTRICAL APPLIANCES
Louis Perko, lastnik
Dl 1-0025
3486 East 93rd Street
Pri nas boste dobili razne hišne potrebščine in električne predmete
Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike!
Vesele božične praznike in zdravo novo leto želimo vsem!
ANTHONY FERFOLIA
TRGOVINA Z MOŠKO OPRAVO
POPOLNA ZALOGA MOŠKE OPRAVE KLOBUKI WE RENT TUXEDOS
3517 East 93rd Street
VU 3-5775
Cleveland 5, Ohio
FINO PECIVO
Okusne potice, "fruit cake," božične "cookies' in drugo pecivo za praznike si lahko nabavite po zmerni ceni v naši pekariji.
Sprejemamo naročila tudi za vsakovrstno pecivo in torte ter keke za ohcete, rojstne dni, obletnice, itd.
JOHNNIE'S BAKERY
3916 St. Clair Avenue
želimo vsem vesele božične in novoletne praznike!

*r

MR. IN MRS. LOUIS STRUKEl
6220 St. Clair Avenue
ENdicotf 1-9138	GOSTILNA
Postregli vam bomo vedno z najboljšim pivom, vinom in žganjem. Serviramo tudi okusen prigrizek.
Se priporočamo za naklonjenost
VESEL BOŽIČ IN SREČEPOLNO NOVO LETO 2ELIM0 VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM!
VSEM POSETNIKOM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE iN SREČNO NOVO LETO!
MODICS CAFE
6201 ST. CLAIR AVENUE Izvrstno pivo, vino in žganje
Želimo vsem vesele bpxicne in novolet-ne praznike!
MR. & MRS. FRANK AZMAN
6501 ST. CLAIR AVENUE
MESNICA IN GROCERIJA
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče. Postregli vam bomo najbolje.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM GOSTOM IN PRIJATELJEM!
Pkm\B3 TAVERN
7900 C:air Avenue
STANLEY in MAMIE MARIN, lasfnika
Pri nas vedno dobite dobro pivo, žganje in vino ter dober prigrizek. Se toplo priporočamo za obisk,. Postregili vam bomo vedno najboljše in dobili boste tu prijazno druščino.	'
BlED RESTAURANT
7904 Sto Ciair Avenue
Vsem našim gostom in prijateljem želimo prav vesele božične praznike in srečno novo leto!
Za okusen topel obed ali mrzla jedila obiščite našo restavracijo. Fina domača kuha—cene zmerne—postrežba najboljša.
JOŽE in PEPCA KOVAČ, lastnika
TOMSK CAFE
4018 St Clair Avenue
PIVO - VINO - OKUSNA DOMAČA HRANA
VSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO IGRA DOBRA
GODBA ZA ZABAVO IN PLES
Vsem našim gostom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečepolno novo leto!
RUDOLPH in JENNIE TOMSIC, lastnika
JOHN A. FAKULT
ODVETNIK
Councilman 32. varde
Cleveland, Ohio Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike!
GRADNJA NOViH PREDILNIC
Tekstilna proizvodnja v Jugoslaviji je že v preteklem letu znatno presegla predvojni obseg, saj je bilo izdelanih 160,600 milijonov metrov bombažnih tkanin nasproti 115 milijonov v letu 1939, in 27,900,000 kvadratnih metrov volnenih tkanin nasproti 13,900,000 pred vojno. Kljub temu pa je proizvodnja, ker so se potrebe zelo povečale. Nadalje je povečanje proizvodnje, odvisno od zgraditve novih tekstilnih tovarn in od uvoza tekstilnih surovin, ker domači pridelek bombaža in volne ne zadošča za kritje vseh potreb.
Zato mora Jugoslavija letno uvoziti za okrog štiri milijarde tekstilnih surovin. Preskrbo tekstilne industrije s sprevidami otežkoča tudi to, ker mora Jugoslavija v precejšnji količini uvažati dražjo bombažno in tekstilno prejo, ker Jugoslavija nima dovolj predilnic.
V stari Jugoslaviji je bil inozemski kapital, kot lastnik večine tekstilnih tovarn zainteresiran na uvozu preje iz svojih inozemskih predilniških obratov, zato ni gradil predilnic v Jugoslaviji. Da popravi to veliko pomanjkljivost in nesorazmerje med zmogljivostjo predilnic in tkalnice, je začela Jugoslavija graditi vrsto najmodernejših predilnic, ki bodo večinoma začele obratovati že sredi prihodnjega leta.
Dve največji predilnici, ki sta v gradnji, sta v Vrapčičih pri Mostarju in v štipu. Vsaka od teh predilnic bo imela po 40,000 vreten. V okviru kombinata bombažne industrije v štipu bo najprej dovršena dvorana bombažne predilnice, ki bo dolga 140 %
in široka 120 metrov. V tej predilnici bodo dnevno predelali okrog 20,000 kilogramov surovega bombaža. Obenem s predilnico gradijo tudi velika skladišča in stanovanjsko kolonijo za delavce. Pozneje bo poleg zgrajena še velika stalnica in ostali obrati.
Predilnica v Mostarju bo dolga 320 metrov in široka 90 metrov. Pri gradnji delajo v treh izmenah. Računajo, da bo pre-dilniška dvorana gotova do marca prihodnjega leta, ko bodo začeli montirati stroje.
Do spomladi bo zgrajena tudi moderna bombažna predilnica v Prištini, v središču Kosova in Metahije, ki bo imela 20,000 vreten. Predilniška dvorana bo dolga 230 metrov, široka pa 64 metrov.
Četrta bombažna predilnica bo zgrajena v Sinju v Dalmaciji. Ta bo imela predilniško dvorano dolgo 126 metrov in široko 90 metrov. Zgrajena bo februarja prihodnje leto.
Peta predilnica je v gradnji v Turcih pri Titovem Užicu v Srbiji medtem ko nova bombažna predilnica v Zagrebu že obratuje.
Obenem gradi Jugoslavija tudi več predilnic za volno. Se letos bo začela obratovati nova predilnica pri velikem kombinatu za predelavo volne v Titovem Velesu. Ta kombinat bo poleg ostalih obratov dal na leto 3,800,000 metrov volnenih tkanin. Drugi kombinat za predelavo volne pa so začeli letos graditi v Senakem mestu v zahodni Bosni. Predilnica bo imela 15,-000 vreten.
Zaradi velikih potreb po devi-
zah za opremo temeljnih objektov jugoslovanske težke industrije letos Jugoslavija ni povečala uvoza tekstilnih surovin. Zato je bilo v podjetjih tekstilne industrije v prvih treh četrtletjih nekoliko občutiti pomanjkanje bombažne in volnene preje. Zdaj se je položaj glede surovin izboljšal in jugoslovanska tekstilna industrija je kljub pomanjkanju surovin v prvih desetih mesecih izpolnila 90 odstotkov desetmesečnega plana, to je približno 61 odstotkov letnega plana.
GNEZDA
(Nadaljevanje s 6. strani)
čeprav so poleg mačk njegovi sovražniki ali—ljubitelji tudi ljudje, ki jih na pretkan način love in v obari snedo.
Srakoper
Debeloglavec kruti ne gnezdi v našem vrtu, pač pa ima svoje gnezdo nekje v bližini, bržčas v divji trti na sosednem obzidju. Civkanje njegovih mladičev se meša v petje naših ptic. Stari samec se pojavi na bodeči žici na našem plotu. Vidim ga, kako mrcvari ujetega martinčka, ki ga ima nabodenega na žico. Kljuje in trga ga, dokler ga ne uniči. Včasih se hodi hranit par dni na isto žrtev, ki jo pušča kar nabodeno na žici. Tega ptiča ne maramo. Preganjamo ga, ker se loti tudi mladičev po gnezdih naših ptic-pevk.


3#: :«•: !<'
'M
5«:
)«! i«-: m
'M
M
j#:
!<-m :<
i« '0
'0,
0,
j#;
0 0 0 m 0 0 0 0 j#!
0 0 0 0
0 0
Gift Suggestions!
FOR THE MEN ON YOUR CHRISTMAS LIST
Portis Hats
Gift Certificates With a Miniature Hal Box
Superba Ties
An Excellent Selection to Please Everyone
3C4
lSO^
Manhattan
Shirts - Ties Sportswear Handerchiefs Pajamas - Underwear

Robes
Wool Plaids Rayons
Greet'"«' Att!
Hickok
JEWELRY Cuff Links - Tie Bars Initial Buckles
Billfolds Leather Belts Suspenders
10


A Complete Line of Boys' Wear
KAYNEE SHIRTS	CAMPUS SPORTSWEAR
Wool Suits - Pea Jackets - Jet Jackets - Ties - Sox - Belts
Suspenders
Wool Suits for Junior and Youths
FRANK BELAJ
MEN'S AND BOYS' WEAR
6205 ST. CLAIR AVENUE
Tel.: HEnderson 1-9072
GIFT CERTIFICATES
>;
>:
>: >: >; >:
>:
■>. %
'M >
>; m
>: %
I* %
>: >:
m
»: %
GIFT BOXES I
Campus
Sweaters Wool Jet . Jackets


MUCHITZ WINERY
1081 Addison Road
VSEM POSETNIKOM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Za praznike si nabavite fino, okusno kapljico v naši
vinarni.
IMAMO VSAKOVRSTNA VINA NA RAZPOLAGO
VEDNO PRVOVRSTNO DELO ZMERNE CENE
JOE PINTAR
389 E. I60tli St - IV 1JM67
BARVAMO HIŠE ZUNAJ IN ZNOTRAJ Želimo vsem vesele božične in novoletne praznike!
KRAMER'S LOUNGE BAR
FRANK in MARV KRAMER, lastnika
747 E. 185th St. IV1-9619
VSEM POSETNIKOM IN PRI.IATELJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
VSEM POSETNIKOM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
JACK'S CAFE
MR. IN MRS. JACOB CUCANICH, lastnika
7011 St. Clair Ave.
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem klijentom, prijateljem in znancem!
Ako želite zanesljivo postrežbo v zavarovalnini vseh vrst se obrnite na
HAFFNER
INSURANCE AGENCY
USTANOVLJENA 1. 1908
6106 ST. CLAIR AVENUE
A. Haffner	J. Haffner
MOLLY'S BAR
7508 St. Clair Avenue
GOSTILNA
■Tj|
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem našim cenjenim gostom in prijateljem!
Zahvaljujemo se za dosedanji obisk naše gostilne ter se priporočamo v naklonjenost tudi v bodoče. Vedno postrežemo z vsakovrstno najboljšo pijačo in okusnim prigrizkom.
MR. in MRS. MIKE FUCHES, lastnika