Leto LXX Štev. 269 a V LJubljani, v soboto, 21. novembra I942-XXI KSSMp,3JJTSKu'Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 30 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 ea naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesta Uhaja viak dan z|otra| razen p onedeljka la dneva po praznika. Izključna pooblaščenka ca oglaševanje italijanskega in tujega § izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana f; Urednlltvo In apravai Kopltarfeva 6, LInbllana. Redazlone, Ammlnlstrattonei Kopitarjeva 6, Lublana. Teleton 4001—1005. 3 Abbonamentit Me.e 18 Llr«| Estero, meta X Lira, Mmone domenlca. anno 34 Lire, fcatero 50 Lire. C. C. f J Lubiana 10.650 per *li abbo-namenUi 10.349 pes 1« Intertloni, Filial«* Novo meato, Coneessionaria esclnsiva per la pnbbllcitft dl provenienza Italiana ed 'era: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana Vojno poročilo št. 909 Bombe na pristanišča Severne Afrike V Cirenajki je bilo uničenih nekaj sovražnih oklepnih sredstev Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na bojišču v Cirenajki je bilo v ogled-niških spopadih uničenih nekaj oklepnih sredstev. Na področju A g e d a b i j o so bile ujete posadke sovražnih letal, sestreljenih od našega protiletalskega topništva. Naši bombniki so večkrat napadli angleško-aineriške ladjo v pristaniščih francoske Severne Afrike. Nemški lovci so v letalskih dvobojih sestrelili dva »Curtissa«. To noč so angleška letala zmetala nekaj bomb na okolico Ca ta ni je, kjer je bilo nekaj škode brez človeških izgub. Na zemljo jc treščil en »\Vellington«, ki ga jo sestrelilo protiletalsko topništvo. Na področju Lamo Torinese jo bilo ujetih pet letalcev — med njimi tudi en častnik — članov posadke nekega letala, sestreljenega med napadom na Turin v noči na 19. november. Srditi boji v Kavkazu V Stalingradu so bili zavzeti novi hišni bloki — Na donskem bojišču so romunske in nemške čete v trdih bojih s sovražnikom — 4 angleški parniki potopljeni Hitlerjev glavni stan, 20. nov.: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Pri krajevnih bojih v zahodnem Kavkazu so nemške čete, podprle z močnimi skupinami bojnih letni, v protinapadu vrglo sovjetske sile nazaj na njihove izhodne postojanke. Pri Alagirju in zahodno od Mosdoka so spodleteli ponovni sovražni napadi oh čuječi obrambi naših čet, ki so uničile dve slabši sovražni bojni skupini, V Stalingradu so lastno napadalne čete zavzele nekaj hišnih blokov. Sovražni protinapadi so se ponesrečili. Na donskem bojišču so romunske in nemške čete v trdih bojih proti močnim sovražnim tankovskim in pehotnim napadom. Nemško in italijanske ogledne čete so v Cirenajki uničile nekaj sovražnih tankov. Po uničenju vseh vojaških naprav je bil Bengazi načrtno izpraznjen. Letalstvo je napadalo kolone angleških vozil med premikanjem. Na a I ž i r s k o -1 u n i š k e m mejnem pod-H ročju so bojna letala za kratke razdalje napadala Delovanje italijanskega letalstva in podmornic Rim, 20. nov. AS. Pomorski urednik lista »Dailv Mail« piše: Velika osna podmorniška ofenziva divja v Sredozemlju in ob preskrbo-valnih anglosaških poteh na severnoafriški atlantski obali od začetka zavezniškega izkrcanja. Ker se je na tem prostoru zbralo veliko število sovražnih podmornic, jc treba računati z velikimi pomorskimi izgubami. Madrid, 20. nov. AS. Tukajšnje časopisje zlasti omenja neprestano delovanje fašističnega letalstva V Sredozemlju in Tunisu ler navaja sijajne uspehe, dosežene proti angleško-ameriškemu brodovju. »Al-razart piše, da jo italijansko kraljevsko letalstvo, ki je na glasu po celem svetu, zadnje dni prekosilo samega sebe. List se poklanja junaštvu bombnikov, ki brez prestanka delujejo v velikanskih razdaljah in napadajo angleško-ameriško mornarico, ki se mora po znatnih izgubah pomikati z alžirske obale. Madžarska, Romunija in Slovaška v trojni zvezi Berlin, 20. nov. AS. Nekateri tukajšnji listi se spominjajo druge obletnice pristopa Madžarske, Romunije in Slovaške k trojni zvezi in pripominjajo, da so bili ti trije vzhodnoevropski narodi prvi, kateri so se pridružili čudovitemu bloku trojne zveze, katera je pravočasno napovedala nevarnost in veliko zapletnost v jugovzhodni Evropi ter v odsekih angleškega gospod-stva. »Lokalanzeiger« našteva, kako so te tri dr- Pravi namen španske mobilizacije Madrid, 20. pomen ukrepa nov. AS. Pod naslovom »Pravi _ o mobilizaciji« piše list »Infor-maciones« sledeče: Jasno je. da se vojna približuje naši hiši. Ne moremo več živeti tako, da bi se bavili edinole z našimi lastnimi domačimi vprašanji, pa naj bodo še tako pereča. Mi smo s Portugalci edini evropski narod, ki v zadnjih dveh letih ni mobiliziral vojaštva kakor vse druge evropske države, ko so začutile, da se vojna približuje njihovim mejam. General Franco, okrog katerega se morajo vse ljudske množice zbirati bolj kakor kdaj prej, je sklenil pomnožiti naše obrambne sile. loda ta ukrep ne spreminja prav nič stališča, ki ga je naša domovina vedno zastopala: gre namreč le za okrepitev tega našega tsališča. Berlin, 20. nov. AS. Glede vojaških ukrepov, ki jih je ukazal general Franco, 60 v berlinskih političnih krogih dejali, da pušča utemeljitev anglosaškega napada, češ da »iščejo najšibkejšo točko, po kateri bi vojno prenesli v Evropo,« Rooseveltu se vedno odprte vse možnosti za nove napade. Zato je docela jasno in naravno, da je vodja španske Neomajna volja do borbe in zmage Stockholm, 20. nov. AS. Dopisnik lista »Da-gens Nyheter« poroča iz Rima, da je Mussolini zopet dobil popolno zagotovilo zvestobo in vdanosti fašistovske stranke in italijanskega naroda. V zvezi s tem popisuje list navdušenje sicilskega prebivalstva pri nadzorstvenem potovanju tajnika stranke v raznih krajih na Siciliji. S temi manifestacijami je italijansko ljudstvo potrdilo svojo voljo do borbe in svojo vero v zmago. Minister Jordan obiskal italijanskega poslanika Madrid, 20. nov. AS. Italijanski veleposlanik v Madridu je priredil snoči večerjo v čast španskemu zunanjemu ministru Jordanu. Prisotne so bile tudi druge visoke španske politične osebnosti. Napredek nemške letalske industrije Berlin, 20. nov. AS: Na sinočnjem zborovanju voditeljev delovne fronte je podal nemški maršal Milch nekaj zanimivih izjav. Državni letalski podtajnih Milch je povedal, la se js zadnje čase nemška letalska industrija pomnožilo za 100 odstotkov. Glede prehrane je dejal: Posrečilo se nam je doseči trdno -avno-težje med prehrano in oboroževanjem in sicer v lolikšni meri, da ' ~ — magljiva. bo ociiuia Nemčija nepre- žave v svoji starejši in novejši zgodovini na lastni koži občutile ekspanzivnost boljševiške Rusije in ravno iz teh izkušenj so se Romunija, Madžarska in Slovaška skupno z drugimi zavezniki odločile za boj ob strani Osnih armad no samo za dokončno izločitev hude boljševiške grožnje proti evropski celini, marveč tudi za organiza-cizo nove Evrope po ideoloških načelih Italije in Nemčije. angleško-ameriše in gaullistične oddelke, ki so skušale zadržati lasten pohod. Hitri čolni so v noči na 19. november splavali proti angleški obali. Iz močno zavarovanih spremljav so uničili I trgovske ladje z 9IIIIII tonami. Na nizozemski in norveški obali je angleško letalstvo zgubilo pri vojaško nepomembnih napadih pet letal, in sicer je tri letala sestrelilo prutietalsko topništvo vojne mornarice. Pogrešano je euo lastno letalo. Na ruskih bojiščih je začelo snežiti Donsko bojiSče, 20. nov. AS. Posebni dopisnik agencije »Štefani« poroča: Sedmi november, obletnica oklica sovjet-ke diktature v Rusiji je niinil kot žalosten deževni dan brez pomembnejših vojaških nastopov. Zlasti v Stalin- gradu obleganci iz zraka in iz kopnegn niso imeli niti moralne pomoči v razbremenilnih napadih, kakor je bilo prejšnje dni. Ves dan je neprestano deževalo. Ponekod jc bilo tudi nekaj snega in vetra. Ta --neg in veter sta glasnika stenske zime in naslednje dni je temperatura paola že pod ničlo. 8. in 9. novembra jo bilo sovražnikovo delovanje omejeno na ogledniško izhode, ki bili redno odbiti r mož-narji ter avtomatskim orožjem. V zadnjih štiriindvajsetih urah so Sovjeti dvakrat pokušali priti preko Don«. Sovražne barke so bile potopljene. Verjetno je. da bo Timošenko pozimi začel z ofenzivo in prav tako je seveda zavezniško poveljstvo podv/clo vse potrebno za pravočasen odgovor na kakršen koli poskus, kuiti zavezniki imajo v drugi vojni zimi v Rusiji že dragocene izkušnje o zimskih bojih na vzhodnem bojišču. Obroč okoli »hudičeve skale« v Stalingradu j a države, ki 6e zaveda 6Voje odgovornosti in dolžnosti, izdal potrebne previdnostne ukrepe. Ce pa špansko uradno poročilo govori med drugim o obrambi »nevtralnosti države«, pa 6 tem še ni rečeno, da bi vlada opustila 6voje stališče »nevojsku-joče se države«. Te označbe, ki jo je prvikrat uveljavila Jtalija, ko je izbruhnila evropska vojna, in jo je potem povzela tudi Španija, v jeziku mednarodnega prava ni in v bistvu ne pove nič drugega kakor nevtralnost, le da ima svoj posebni pomen. Ako je španska vlada zatrdila, da bo branila 6vojo nevtralnost, je s tem zatrdila, da bo branila tisto 6voje 6tališče, ki ga je zavzela že od prvega trenutka, ko je izbruhnila evropska vojna. Nevtralnost in pojem nevojskujoče 6e države 6ta skoraj čisto skladna pojma, je catrdil govornik nemškega zunanjega ministrstva. V tej zvezi poudarjajo v Berlinu deset gesel, ki so bila objavljena v Španiji ob nastopu Falange. Ta gesla 60 tako jasna, da ne dopuščajo nobenega dvoumja. In v stvareh zunanje politike ae Falanga popolnoma sklada z vlado, saj je 6voj čas Franco povedal, da je njegova vlada falangistična vlada. V nemškem zunanjem ministrstvu mislijo, da 6pričo dobrih sosednih in prijateljskih odnošajev med Španijo in Portugalsko, slednia ne bo mogla presojati položaja po načelih, ki bi bila popolnoma nasprotna španskim. Opaža sc tudi, da jc portugalska vlada močno v skrbeh zavoljo anglo-ameriškega imperializma, ki se je pokazal na tako zgovoren način v nastopu proti Francoski severni Afriki. Berlin, 20. novembra. AS. Iz pristojnih vo-kih virov se je izvedelo, da se jc Se bolj stisnil obroč okoli takozvane »Hudičeve skale«, to je Stalingrada, ki jo obdaja nekaj metrov globok jarek. Obrambni zid in po središču Stalingrada razsejane utrdbe so močno pripravne za obrambo. :še preden se je začela bitka za Stalingrad, je bilo v mestu zgrajenih polno rovov, bunkerjev, podzemeljskih utrdb, kamor ►<> se v gnezdile do zob oborožene skupino Sovjetov. To Hudičevo skalo' so napadalni in pionirski oddelki večkrat nanadli, vendar pa niso hoteli žrtvovati preveč življenj za to postojanko, ki jo relativnega pomena. Zdaj pa so jo nemški iu romunski oddelki popolnomu obkolili in prekoračili tudi globok jarek okoli nje. Mesto jo v razvalinah, saj ga je nad sto dni stalno razbijalo nemško letulstvo. Zadnje dni je začelo močno snežiti in Sovjeti nimajo toplih prodorov za svoje vojake. Sneg in gosta megla sta tudi na Kavkazu. S pomočjo goste megle je pri Tiiupscju bataljon nemških gorskih lovcev prišel v sredo sovražnega obrambnega sistema, ga obkolil in uničil. Samo tukaj je padlo v nemške roke nad bOOO sovjetskih ujetnikov. lira Italije - ura Evrope Rim, 20. nov. AS: iRoma fascista«, tednik fa- I šistovskih vseučiliščnikov v Rimu, piše v članku I »Ura Italije, ura Evrope«, da je prišlo zadnjih 10 dni do novih dogodkov, ki sicer za vojno ne bodo odločilni, ki pa bodo brez dvoma zelo vplivali na bodoči potek vojnih dogodkov. Novi položaj, ki jo bil ustvarjen z angleško-ameriškini izkrcanjem v francoski Severni Afriki, je značilen po dveh bistvenih dejstvih. Prvo dejstvo je, da je postalo Sredozemlje središče vojne in strateški ključ za njen razvoj v bodočnosti. Drugič: Amerika je začela ofenzivo ki ni usmerjena samo proti francoski Severni Afriki, marveč proti Italiji in celi Evropi. Prišla je torej ura Italije. To ne pomeni, da bi sovražniki hoteli oslabiti Nemčijo, kajti oni no delajo razliko med Italijo in Nemčijo, ker bi radi ugonobili vse. Evropskim narodom, kateri se ne bore ob strani Italijo in Nemčije, pa je treba reči, ako je sedanja ura ura Italije, da je tudi ura Evrope, kajti s tem, da se brani Ita- lija, 6e brani cela Evropa. V tej bitki so bo odločila usoda vojne prav tako kakor bodočnost evropske civilizacije. Nevarnost ne prihaja samo z. vzhoda, ki sicer traja že stoletja, marveč tudi od zahoda. Aziatski boljševizem je bil odbit 1000 km proli vzhodu, od zahoda pa nam grozi Protievropa z druge strani oceana. Afrika jo le odskočna deska za naskok na staro celino. Združene države so prevzele dediščino Anglije in nadaljujejo politiko delitve evropskih narodov. Sedaj imajo evropski narodi prvič jasno sliko, da bi radi Amerikanci zasedli evropsko celino in treba jih je vprašati, čo morejo to dovoliti. Italija in Nemčija pa hočeta dejansko ustvariti novi politični red, harmonijo evropskih narodov, rešiti evropsko civilizacijo ter vzeti Ameriki vsako možnost za popolno gospodstvo nad celim svetom. Tako je torej usoda Evrope zaupana danes Italiji, ki je pripravljena braniti se s skrajnim pogumom. logues je izdal Petaina in Francijo Tanger, 20. nov. AS: Zdaj je jasno, da so temeljila vichyjska poročila o odporu generala No-guesa v Maroku proti Amerikancem na neresničnih dejstvih. Nogues je aretiral degaulliste, da si je zagotovil lastno oblast, nato pa se je takoj sporazumel z Amerikanci. Maroški radio je včeraj objavil proglas ameriškega poveljnika v Maroku, generala Pattona. Iz njega izhaja, da so go neral Nogues ter drugi francoski civilni in vojaški krogi v Maroku izdali maršala Petaina. Patton se najprej zahvaljuje sultanu za prijazni sprejem, nato hvali Noguesa in se mu zahvaljuje za popolno sodelovanje, to tembolj, ker pozna deželo ter uživa sultanovo zaupanje. V proglasu je nato rečeno, da je ameriške sile globoko dirnil prisrčen sprejem, ki so ga povsod doživele in zato se general zahvaljuje vsem, ki so s svojo dobro voljo pomagali do uspeha. Proglas tudi priznava veliko naklonjenost Amerikancem, ki jo je bilo čutiti v Maroku zadnje mesece. Za sedemnajsto obletnico vlade sultana Mulaja Mohameda jo general Nogues v spremstvu generala Pattona in drugih osebnosti čestital sultanu. Cinično je pri tem to, da je tudi pri tej priložnosti govoril v imenu maršala Pelaina in Francije rekoč, da je srečen, da ima ob Francija mora zavzeti odbčno stališče do dogodkov Pariz, 20. nov. AS. Zastopnik nemškega propagandnega ministrstva je časnikarjem dal nekaj izjav, v katerih je dejal, da položaj francoske vlade v Vichyju označujeta danes dve stvari: ena nega-(ivna, namreč ugotovitev, da 60 Amerikanci z napadom na Alžir in Maroko pretrgali diplomatske zveze, in druga pozitivna, namreč predlog za vko-rakanje nemških čet v nezasedeno Francijo. Treba pa je vedeti, da državi Osi sicer nič ne dvomita o stvarnosti in o dobri volji predsednika francoske vlade Lavala, da se pa zavedata, da ie vichyj6ka vlada igrala in misli še igrati na dveh šahovnicah. To dokazuje tudi dejstvo, da 60 se vse do danes vrstila tam posvetovanja, ne da bi bili sprejeli kak sklep. Zagrizeni odpor francoskih čet v Alžiru in Maroku je bil samo v uradnih poročilih, v resnici pa. razen nekaj redkih izjem ga ni bilo nikjer in nikoli. Tudi na stališče odmirala Darlana je vplivala neodločnost iz Vidma, ne pa prihod italijanskih čet v nekatere francoske pokrajine, kakor trdijo nekateri. Glede generala \Vevganda potrjujejo, da so ga zaprli in da je zdaj v Nemčiji. »Zadostuje nam en Giraudjev primer,« je dodal glasnik nemške propagande v odgovoru na vprašanje o tem, zakaj so generala prijeli. Za zdaj še vedno pričakujejo sklepov vichyj-ske vlade. Mogoče, da bodo resne odločitve, ki jih vsi čakajo v tem, da bodo zamenjali ministre in ustanovili vlado za rešitev države. Delavski voditelj Diriot je zahteval, da je treba za notranjega ministra vzeti jo6epla Dornauta, za zunanjega ministra Benoist-Alechina, za oborožene eile pa pod-admirala Platona. Izjava, ki jo je Benoist-Mechin priobčil pred nekaj dnevi v listu »Petit Pari6ien« in ki jo ie postavljal na laž ter zelo obžaloval poslanik de Brion, odgovarja resnici. Trditve nekaterih listov, zlasti »Nouwca Teaipsa«, da bo Francija korakala z bokom ob boku z državami Osi, so samo želja k sodelovanju pripravljenih pariških krogov, niso pa še stvarnost. svoji strani zastopnika tisto Amerike, do katero je vsak dober Francoz gojil v srcu globoko prijateljstvo: to prijateljstvo je danes okrepljeno z navzočnostjo severnoameriških čet v francoski Severni Afriki v tesnem sodelovanju, ki naj vodi do večjega prospeha. Še bolj groteskno je, da je Nogues zaključil voščilo z izjavo, da se vrši to sodelovanje pod ščitom maršala Petaina in sultana. General Patton je nato ob tej priložnosti obnovil v Rooseveltovem imenu generalu Noguesu najpri-srčnejše izraze hvaležnosti in njegove čestitke za razumevanje in sodelovanje njegove osebe, kakor tudi vseh njegovih podrejenih civilnih in vojaških krogov pri ameriški vojaški zasedbi. Ogorčenje med muslimani Tanger, 20. novembra. AS: Tukajšnji muslimanski krogi so z velikim zanimanjem sprejeli poročilo, da so bili na Rooseveltovo povelje v Maroku in Alžirju razveljavljeni vsi ukrepi maršala Petaina ter da so Judnm francoske Afrike zopet povrnjene vse njihove pravice, dočim so bil prijeti in zaprti vsi Francozi in Nfohamedanci, osumljeni simpatij za Vichvjcm. Iz tega se da sklepati, da je imela tudi pri tem napadu na francosko Severno Afriko vmes svoje prste judovska klika, ki tvorita jtražo severnoameriškega predsedniku. Angleški ranjenci prihajajo v Gibraltar Zenva, 20. nov. AS. Po brzojavkah, katere so prejeli švicarski listi iz La Linee, so zadnje dni angleške ladjo izkrcale v Gibraltarju nad 5000 mrtvih in ranjenih. V Gibraltar je prispelo tudi 50 angleških vojnih ladij ter številne prevozne ladje, poškodovano od Osnega letalstva in Osnih podmornic. Obvezno delo za madžarske Žide Budimpešta, 20. nov. AS. Na zadnji seji ministrskega svela pod Kallayevim predsedništvom je bila odobrena uredba o obveznem delu Zidov. Vsi Zidjc od 18. do 48. leta morajo opravljati obvezno delo in se morajo prijavili v svojih okrožjih. Listi jiodčrtavajo v komentarjih k tej vesti, da bo vsa država sprejela z, zadoščenjem ta ukrep, ker bodo morali vsi Židje delati v vojaških delavskih taboriščih in jim bo s tem tudi onemogočeno nadaljnje širjenje lažnih vesti in drugačno protinarodno udejstvovanje. Visoki komisar obiskal nove prostore konzulata Neodvisne Države Hrvatske Ljubljana, 20. novembra. Predvčerajšnjim jo Visoki komisar obiskal novi sedež konzulata Neodvisne Države Hrvatske, kjer pa jo sprejel višji svetnik dr. Ivani? in novi konzul prol. Baljif, kateremu jo vrnil obisk, ki Ka je ta napravil v vladni palači. Z njima se je prisrčno pogovarjal in je nato pregledal novi lepi sedež zastopnika prijateljske in zavezniške države, Oh isti priliki se je Eksc. Grazioli zanimal za 'dovršitev del v palači Bata. Zagrebški muslimani proti Angliji Zagreb, 20. nov. AS. Ker so angleške oblasti prepovedale proslavo tisočletnice ustanovitve univerze El Azhar v Kairu, so muslimanski dijaki iz Zagreba jioslali v Kairo gorečo protestno brzojavko, s katero izražajo upanje, da ni več daleč trenutek, ko sa l>o islamsko šolstvo lahko neovirano širilo v arabskih deželah. Železniška nesreča na Turškem Carigrad, 20. nov. AS. Huda železniška nesreča se je pripetila na železniški progi Suadie-Pendik, kjer sta trčila dva vlaka. Nesreča je za hleva la 8 mrtvili in 13 ranjenih. Na kraj nesreče so se podali delavci, da bodo popravili progo. Kislo zelje je že zdavnaj postalo slavno Malo zgodovine: Maloknlero živita je toko globoko poseglo v zgodovino, kot ravno kislo zelje. Omogočilo je namreč mnogo novih pre-komorskih odkritij. Po odkritju Amerike po Krištofu Kolumbu (1042), obkroženju lita Dobre nade po Vascu da Gami (1407) in z osvojitvijo Tihega oceana po Magelhaensu (Magaljan) 1520), sc je pričela doba dolgih morskih potovanj, ki so jih opravljali junaški pomorščaki na majhnih in prena-trpanih jadrnicah. Žal te ladje niso bile higiensko urejene Hrana moštva je obstojala predvsem iz nasoljenega mesa, suhih rib in prope-čenca, tudi vod« je marsikdaj smrdela. Ker mornarska hrana ni bila polnovredna, so se med njimi pojavljale bolezni in se jih je le malo vračalo domov pripovedovat o novih odkritjih. Najhuje je med njimi razsajal skorbut, mornarjem so krvavela dlesna, izpadali so jim zobje, zatekale noge, žilicc niso držale krvi in so jo propusčale, nastale so krvavitve, členki so postajali trdi. Mornarii so umirali razširjajoč okoli sebe ogaben duh. ^ele. ko je v 18. stoletju vzel kapitan Cook (Kuk) s seboj na triletno morsko potovanje (i0 sodov kislega zemlja, so se mornarji na živem vzgledu prepričali o zdravilnem vplivu tega živila. Od tedaj so sa ljudje vedno bolj uvajali v hrano in je dandanes postalo kislo zelje skoro vsakodnevna jed naših družin, 100 letnica zeljar^ke obrti pri nas. Zeljarska industrija bi v Ljubljani mogla prhv letos ali lani slaviti stoletnico, odkar jc postala — obrt. Naš domači zgodovinar Vrhovnik piše v svoji »Zgodovini trnovske fare«, da se je ta obrt pričela okoli 1. 1840. in da so v I jubljani nekatere družine, ki podedujejo ze-ljar = ko obrt iz roda v rod. Zeljarji v Trnovem in Kir«kovem so še vedno ugiledni obrtniki, prejšnja leta pn so jim že pričeli konkurirati tudi zeljarji iz Most, Kodeljevega in z Barja in pa kmečki zeljarji iz ježenske občine. Sloves ljubljanskega kislega zelja ni bil omejen samo na bližnje krnje, ampak je bil razširjen tudi daleč širom sveta. Ljubljanski zeljarji so izvažali svoje blago kar v vagonih tako v Itali io ter nem:ka mesta kakor Gradec, Dunaj. Linz in v Dalmacijo, predvsem v Split, pa tudi v tprekmorske dežele. Velik kupec ljubljanskega kislega zelja je bil Egipt, drugi velik ku-pe< pa Južna Amerika. Dandanes si zeljarji ne bodo konkurirali, ker bodo vse zelje, ki ga bodo nnrezali, zlahka prodali. Priprava: Ker se kuha kislo zelje v marsikateri družini vsak dan. je veliko odvisno od tega. kako je pripravljeno, da ostane dobro tja do pomladi in ohrani prijeten okus. vonj in barvo. Ni bolj neprijetne stvari, kakor če se kislo zelje pokvari in razširja smrdljive pline 'cr je trpkega in gnilobnega okusa. Kisanje celih glav Prvi način priprave kislega zelja je kisanje celih zeljnatih glav. Ta način je priporočljiv zlasti zato. ker se lahko s pridom ujiora-bijo različne vrste zelja in tudi glave, ki niso prvovrstne. Nekatere gospodin je porabijo zn ta način kisanja one glave, ki se niso docela razvile ali vsaj ne dodobra otrdile. Najprej je treba glave osnnžiti in jim odstraniti vse kakor koli nagnite liste. Ker glave niso trdo zvite, je med listjem vsakovrstna nesnaga. Zato je treba glave oprati. Glave pre-vremo v volilom loncu in takoj vzamemo iz vode, da se odtečejo. Nato obložimo velik lonec ali škaf po dnu z zeljnimi listi in nekaterimi rezinami jabolk. Na to položimo zelo na tesno eno vrsto zeljnatih glav, potresemo z žlico kumine. položimo nekaj jabolčnih rezin in posolimo = pestjo soli. Tako polagamo tudi drugo in vse nadaljne plasti vse do vrha. Na vrh položimo zopet zeljne liste in dišave in pokrijemo s primernim pokrovom — najbolje iesenim —. ki ga obtežimo s kamnom. Lonec ali škaf imamo na toplem prostoru štiri tedne, da se zeljne glave doliro tikvasijo. Potem dvig- nemo pokrov in kamen ter ju umijemo z vrelo vodo. Z gornje plasti odstranimo še nene in drobiž, ki se je pri kvašenju nabral. Ko smo zelje osnažili, ga zopet pokrijemo s pokrovom in obtežimo s kamnom ter postavimo na hladen in zračen prostor. To kislo zelje porabimo lahko z« solato in v tem primeru narežemo glavo na tanke in drobne rezance. Lahko ga na uporabimo kot prikuho in ravnamo enako, kakor pri navadni pripravi prikuhe iz zeljevih glav t. j. za sladko-jKisiljeno ali pravo kislo zelje, uli tudi kot dušeno zelje. Ribano kislo zelje Drugi način priprave kisilega zelja ie bolj znan kot p'ej opisani. Dobro in res trajno kislo zelje, ki ostane dobro do pozne pomladi, je mogoče pripraviti samo iz lepih in t rti i h zeljnatih glav, ki ne smejo imeti prevelikih žil ali štorov. Za pridobivanje takih zeljnatih glav goje danes vrtninarji in kmetovalci že kar več vrst zelja. Na ljubljanskem trgu so spomladi posebno iskane znane sadike kašeljskega zelja . (iz vasi Gornji in Spodnji Kašelj pri Dev. Mariji v Polju). Več dni pred rezanjem (ribanjem) zelja je treba zeljne glave razložiti v posamezne plasti, da sc dobro odtečejo. štore je treba vsaj nekoliko izrezati, kar sc napravi, s kuhinjskim nožem, s katerim se izreže iz štora majhen stožec. Tako pripravljene glave se nato zlože v velike snažne košare, ki se postavijo v bližino rezalnika. V manjših gospodinjstvih se rezanje opravi nu ročnem strgalniku, ki ima ua-briišene kline, to so tako imenovani »noži«. V močnem lesenem ogrodju so pritrjena ostra rezila (4—8, kukor pri kuhinjskih strgalnikih po eno «I i dve. V velikih obratih opravijo to delo stroji na električen pogon. Kako zelje pripravimo Da more biti rezalec ves snažen in umit, je samo po sebi umevno. Narezano zelje pada v snažno posodo, odkoder se odnaša v kad, kamor se zelje vlagu. Mara kad ki je že zakisuria, ne potrebuje drugih priprav, kakor da jo z vrelo vodo pred uporubo dobro umijemo; novo kad pa je treba več dni pred uporabo namakati, potem pa zapariti s kropom in pokriti, ila se les dobro pre|m>ji in napne, da kad ne Iki zatekala in se obroči dobro in trdno prilegajo lesa. Tik pred uporabo je treba kad ponovno splakniti, nno nasoliti in obložiti z zeljnimi listi. Vsako plast zelja, ki ga vložimo v kad, je treba dobro stlačiti, da ni lukenj v katerih bi zi-ostal zrak. V manjih posodah se to lahko napravi z lesenim tolkačem, v velikih kadeh pa tlačijo zelje z nogami. Da si je oni. ki bo zelje tlačil, skrbno umil noge, je seveda umevno. Vsako plast zelja je treba v kadi posnliti in zadišaviti s kumino. Količina soli se ravna po teži zelja in naj bo od 1—2% teže zelja, ki ga vlagamo. Premočno osoljeno zelje postane grenko in ostro, premalo osoljeno zelje pa ni dovolj konzervirano in se rado pokvari. Dodatki kot n. pr. kumine, kutinove ali jabolčne re/ine, ali brinjeve jagode, ki jih dajejo razife gospodinje in prijMiroča jo po receptih, za konzerviraaje zelja niso važni, vse to je le stvar okusa. Zadnjo plast vloženega narezanega zeljs je treba močneje osoliti, pokriti nato s celuni. opranimi zeljnimi listi ter nanje položili let-en pokrov, ki je prav tolikšen, da gre v kad. Pokrov se nato obteži s čistini težkim kamenjem ali pritisne s posebnim vijakom, s čemer se zelje zadržuje, da se pri kvašenju ne more dvigniti. Čeprav med delom nismo dolivali nobene tekočine, se kmalu pojavi zeljnica, ki jo izločijo zeljeve stanice. Kmalu izstopi toliko tekočine, da je ves jiokrov pokrit z nji. Ce se to ne zgodi, je treba doliti 3% solne kisline. Zdaj je vse pripravljeno, da se prične zelje k vas, t L Vse seka in klesti - pripravlja si les... Kratek sprehod po golovških gozdovih... Človeku se odpira zanimiv, svojstven svet, po mnogih gozdnih predelih je ko na mravljišču. Padajo borovci, sekira izpodsekava debele bukve in hruste, padajo visoki kostanji. Lastniki gozdov so se odzvali pozivu mestnega magistrata, da naj pripravljajo zaloge drv. Tudi po barjanskih predelih, kjer rasto še visoki in mogočni hrasti, Jioje sekira, in zveni velika gozdarska žaga. Po raznih golovških poteh in stezah pa človek lahko srečuje dolge vrste mladih žen in starih ženic, ki odnašajo iz gozda velike butare raznega dračja, raznih vej in iveri. Mnogi gospodarji so najiravili iz vej velike butare, da potem doma veje posuše in jih rabijo za podkurjavo, drugi pa so dovolili, da si lahko gmotno šibkejši sloji naberejo drva za zimo. Dnevno hodijo kar cele procesije žensk in tudi moških z vozički ali pn brez njih na Golovec. Lepo in suho vreme jim je zelo naklonjeno. Ganljiv je dostikrat prizor, kako stara mamica, ki ima nad šest križev, še krepko nosi butaro suhijadi in vej. zraven pa še kako malo vrečo raznih iveri. Nekateri pa so prišli v krajih, kjer raste bukovje, na originalno misel. Poiskali so strokovnjake za kuiianje oglja. Napravili so nn dveh mestih primerno veliki oglenici. Skuhali so precej oglja, ki je šlo prav dobro v denar, kajti po njem je veliko jiovpraševa-nje, ko rabijo gosjxidinje oglje pri likanju perila. Obe ogelnici sta bili kaj hitro napravljeni. Oglje se je imenitno skuhalo in ljudje so ga tudi kaj hitro odnesli. Na obeh mestih pa je ostalo še dokaj »braške«, to je manj vredno oglje, ki so ga j>otem ženske tudi hitro pobrale, kajti tudi »braška« prav pride vsakomur, kdor je vešč v praktičnem gospodinjstvu. Lepa jesen je bila doslej prav naklonjena siromašnim slojem, da so si znali v gozdovih nabaviti za zimo primerno množino kurjave in so si tako nekoliko oiHimogli, kajti mnogi Za Miklavža izide »Slovencev koledar« Naročite ga takoj po ugodnostni ceni 20 lir pač ne zmorejo večjih denarnih sredstev, da bi si nakupili večje zaloge kurjave- Tako pa nudijo lepi dnevi ljudem priliko, da po gozdovih vse seka, klesti in si pripravlja les za zimo. To gozdno življenje se drugače mirno razvija. Kmetje vozijo na težkih vozovih debele borove, smrekove, bukove in kostanjeve hlode domov, kjer jih potem razžagajo in razcepijo v cepa-nice, jx> 1 m dolge, jih lepo zlože v skladovnice, da se na zraku primerno posuše, kajti ni dobro, da spravi človek še sveže cepanice v drvarnice, ker se takih drv prav rnda prime plesnoba in potem plesniva drva ne dajo večje toplote, marveč so za kurjavo slabša. Najlepša knjiga letošnjega leta bo »Slovenčev koledar presejana. V tako pripravljeno toplo gredo posadimo zelenjavo. Ce je potrebno, obdamo topio greco z dru^itn obodom, vmes pa zatlačimo listja. Po domačih vrtovih se uporablja poleg naštetih dveh načinov shranjevanja še vzimovanje v za-kopu. V ta namen skopljemo plitvo jamo, v katero zložimo repo, korenje, peso, kolerabo in drugo za vzimovanje namenjeno povrtnino na kup. Zelenjavo naložimo do višine 1 m in jo pokrijemo s slamo, fižolovino, smrekovimi vejami, listjem in še končno z zemljo. Ce je potrebno, pokrijemo v hudi zimi še s snegom, če je kopno pa 6 6lamo in zemljo, da povrtnina ne zmrzne. Ako vzimujemo veliko povrtnine, postavimo navpično na kup zelenjave po dva ali tri snope, ki jih zadelamo tako, da gledajo iz zemlje. Snopi slame nam služijo za dušnike, ki odvajajo zrak, da se zelenjava ne more ogreti. Povrtnino pospravljamo, če je le mogoče v opoldanskih urah, ob vetrovnem vremenu, ko se je rosa že posušila. Nikdar pa ne spravljajmo mokre povrtnine! Zalogo v kleti je treba jiogosto pregledati, da 6e vse, kar se hoče pokvariti ali zgniti, takoj porabi. Zelo važno je tudi zračenje, ki ga opravimo ob opoldanskih urah, ko se ni bati, da bi zmrzevalo. Čim jx>gosteje zračimo in prebiramo, tem delj bomo ohranili povrtnino. Pogled v kuhinjo Pokrajinske podporne ustanove v stari cukrarni. V kuhinji pripravljajo obede za obednico v stari cukrarni i n tudi za obednico v Trnovem •tj!:. iH-. % •!!!■. iSi. .jpr .;!ir jr ,;f!r .;«r 5 CESARICA S TRPEČIM SRCEM~ liliiilililiilii Tretje poglavje. Modro nebo je dne 24. aprila 1S54 sijalo v vsem sončnem bogastvu nad habsburško prestolnico, ki je slavilo poroko med cesarjem in princeso Elizabeto. Poroka je bila v cerkvi Avguštincev, poročne obrede pa je opravil kardinal Rauscher, dunajski nadškof. Ves Dunaj je prekipeval v navdušenem občudovanju, ko se je skozi gost špalir prebivalstva peljala v cerkev bodoča cesarica v poročni obleki, ki je bila jiosuta s srebrom in zlatom in jo je spremljal sprevod, podoben sprevodu iz pravljice. Pričevanje vseh ljudi je bilo ob tej priliki soglasno Vsi so hvalili njeno vitkost, čiste oblike njenega telesa, milino njenih jiotez, globino njenih temnih oči, čudovite kodre njenih las, razumnost, ki je žarela iz njenega obraza, oj>ojnost njenega jionosa — resnično, bila je jx>java, ki je ni mogoče pozabiti. Tako je pod zelo ugodnimi okoliščinami začela Elizabeta svoje življenje kot soproga in cesarica. Franc Jožef je hil strastno zaljubljen v svojo ženo. bil je do nje goreče nežen, vesel in navdušen. V sebi je odkri! moč ljubezni, za katero ni vedel. Ves je bil ožarjen od njene navzočnosti in svojemu tovarišu prvih dogodivščin stricu Albertu Saksonskemu je v tistih dneh pisal: »Ljubi me kot poročnika in sem srečen kot — mali bog.« Kaj pa je ob tem začetku zakonskega življenja doživljala in mislila Elizabeta? Lahko se reče, da je bila takoj nad vse razočar«iia in da je to njeno razočaranje bilo silovito in popolno. Še pred poroko, dne 21. aprila, ko je prišla v palačo Schon-brunn, je čutila, da jo je kot ledeni plašč zajel avstrijski dvorni pravilnik. Še iz časov Karla V. in Filipa II. je habsburška vladavina ljubosumno hranila predpise španskega dvornega življenja. Na dunajskem dvoru ti predpisi niso bili samo pravilnik za obnašanje na dvoru, bili so dogma in ltiurgija. Najprej so mladi nevesti vsilili osebe, ki bodo njene dvorja-nice. Te dvorjanice bodo morale zgraditi nepremostljiv zid in nasip okoli mlade cesarice. »Dvor njenega cesarskega veličanstva« je bil sestavljen iz oseb: veliki dvorjanik princ Friderik Toum Taxis, velika dvorjanica grofica Esterhazy rojena Liechtenstein, dvorni gospe pa grofici Bellegarde in Lamberg. Vse te osebe so bile izbrane iz okolice nadvojvodinje Zofije, vse so bile vdane predvsem nadvojvodinji. Grofica Esterhazy je bila visoka in koščena, odurnega obraza, strupena v besedah, pravi posnetek tistih ženskih strašil, ki so včasih vzbujale strah in grozo na španskih dvorih Filipa IV. in Karla II. Elizabeta je prišla na Dunaj 21. aprila zvečer in ko je prvič stopila pod olioke Schonbrunna, je bila tako utrujena in razburjena, da je le s težavo zadrževala solze. Hotela so je zbrati in oditi hitro spat, tega pa ji niso dovolili. Predložili so jih dolg in nevšečen spisek, ki je obsegal njene dolžnosti in nastope za prihodnje dni. Spisek je nosil naslov: »Ceremonial za slovesni prihod njene kraljevske visokosti najjasnejše princese Elizabete, vojvodinje bavarske.« Spisku so dodali še točnejša navodila pod naslovom: »Ceremonial za poroko njegovega apostolskega, cesarskega in kraljevskega veličanstva Franca Jožefa I.< Po velikem dnevu dne 24. aprila so za mladi par sledili več' tednov zajioredotna dolgočasni slovesni sprejemi. Prirejali so veselice, slavnostne predstave, plesno venčke, avdienco, sprevode in dobrodelne prireditve. Vsako jutro je grofica Esterhazy predložila | cesarici -»glavni protokol cesarskega dvora«, ob glavnih poglavjih pa so bile razne neugodne in mračne opazke: »Vljudno opozorilo cesarskemu veličanstvu ... vljudna opazka cesarskemu veličanstvu.« Ob vsaki priliki je tašča nadvojvodinja Zofija pripisala svoji snahi: »Bodi pozornejša ... Obnašaj se lepše... Ne mahaj vedno s pahljačo... Zanimaj se vsaj malo za vse tisto, kar se godi okoli tebe... Manj časa bi se smela pogovarjali z načelnikom konjušnic... Vse-dla si se preveč odsekano... Morala bi biti bolj ljubezniva s salz-burškim nadškofom... Ti bi se morala spomniti, da je vojvodinja Ratibor rojena kneginja Fiirstenberg...« Elizabeta je imela tega in takega življenja kmalu dovolj. Stalne oj>ombe tašče Zofije so jo jezile in razburjale. Tih upor se je dvigal v njenem srcu. Njena svobodna in ponosna narava se ni mogla več zadrževati. Ali pa ji tudi njena zakonska vez ni prinesla dovolj sladkega zadovoljstva? — Ne. Franc Jožef je bil navajen preveč na lahke načine ljubezni in sramežljive mlade, nevedne soproge ni vedel prav ceniti. Nasilnosti in robatosti prve ljubezni mu Elizabeta nikdar več ni mogla pozabiti. Ostala je ranjena, nezaupna, razočarana in zasanjana. Četrto poglavje. V juniju 1854 je cesar Franc Jožef sklenil svoji ženi prirediti lepo zabavo Podala sta se na potovanje po Češki in Moravski. Na poti sta bila nad štirinajst dni. Ves spored potovanja je bil poln slovesnosti, gledaliških prireditev in uradnih sprejemov. Toda Elizabeta je bila zelo vesela, da je lahko prepotovala neznane dežele, da je lahko dihala pisano pomlad med navdušenim vzklikanjem in pozdravljanjem kmetskih množic Te kmetske množice so jo v svojih pisanih narodnih nošah lako spominjale na doživetja v bavarskih kmelskih vaseh! Proti koncu meseca se je vrnila na Dunaj, cesar Franc Jofterf pa je nato prišel kmalu z.a njo. Sama se ni čutila ravno preveč zdrava, najbrž so jo začeli mučiti prvi početki nosečnosti. KULTURNI OBZORNIK Verouk Spisali Ambrožič France, Oražem Janez in Pavlin Jernej — profesorji v Ljubljani. _ , Ljubljana 1942-XX. Založilo Kate-hetsko društvo v Ljubljani. Tiskala Ljudska tiskarna v Ljubljani. Odobril Škofijski ordinariat v Ljubljani, št. 2013, dne 21. avgusta 1942 in Visoki komisariat v Ljubljani IV. štev. 4641-2, dne 7. okt. 1942-XX. Str. 119. Cena 14 lir. Krščanska vzgoja se mora boriti dandanes v šoli in izven nje s svetovno-nazornimi nazi-ranji in idejnimi kompleksi, ki so krščanstvu iu s tem tudi snovnim zahtevam vsake pravilne vzgoje docela nasprotni. Tudi vzgojitelj, ki ni črnogiled in radevol je priznava, kar je dobrega, pozitivnega, versko-nravnemu oblikovanju naklonjenega, dan za dnem opaža dejstvo, da. je življenje sodobne mlade generacij^ natrpano raznih pedagoških problemov, ki se v taki izmeri in taki kompliciranosti v zgodovini krščanske vzgoje že dolgo niso iporajali. Zato stoji katehet dandanes pred težko nalogo, pa bodisi v ljudski, meščanski ali posebno srednji šoli.. Eden najvažnejših činitel.jev pri vzgoji je vzgojiteljeva osebnost. Ideje imajo takrat svojo največjo vplivno moč, če 6iopajo pred ljudi v konkretni, oživotvorjeni obliki. Verba mo-vent — exempla trahunt. Vsak učitelj in vzgojitelj pa ve iz izkušnje, kakšna dragocena pomoč pri njegovem težkem delu so mu dobre knjige, dobri učbeniki. In takega dobrega pomočnika so slovenski keteheti pred kratkim dobili s knjigo o dovoljeno izraziti, naj bi po možnosti pri 2. izdaji ena učna enoto ali morda dve bila posebej posvečena pojasnjevat ju božjih lastnosti. Prof. M.S, Slovesen pogreb župana Brulca in njegovih sotrpinov Junaki, ki so ob najhujšem mučenju umirali za vero in dom — župan Brulc je kot mučenik za vero sredi grozotnih muk umiral z vzklikom: »Smrt komunizmu! Živel Kristus Kralj!« Dve izmed stopiških žrtev. hovi morilci, ampak so morali pasti ravno zato, ker so bili in so hoteli ostati Slovenci ter se niso hoteli predati mednarodnemu brezbožnemu komunizmu ... Po dolinah so še ležale megle, ko je povsod drugod že čudovito žarelo jesensko 6once, kakor bi se sam Bog hotel mučencem nasmehniti na njihovi zadnji poti in priznati, da radostnega srca in odprtih rok sprejema njihovo najvišjo žrtev. Razmesarjena trupla trpinov In vendar je bil 6trašen pogled na grozno razmesarjena trupla mučencev. V šestih krstah eo ležali pred cerkvijo, tik pred pogrebom se ji jo pridružila še sedma. Ležali so tam najboljši možje in fantje, odeti v revne cunje, zakaj vso obleko so jim njihovi morilci pobrali, pokopali so jih v samem perilu. Do neba je segal jok domačih, ki so se zbrali, da zadnjič v svojem življenju še vidijo zmaličena trupla svojih dragih. Tu sem bi morale priti tiste ljubljanske in novomeške »dame«, ki še vedno mislijo, da so moderne, če zagovarjajo in podpirajo komunistične morilce in krvnike. Ta razbita in napol razpadla trupla bi jim molče govorila njihovo najstrašnejšo obsodbo. Župan Brulc — junak med junaki Tukaj leži truplo bivšega župana g. Franca Brulca, ki so ga sredi julija umorili partizani. Izkopali so ga v gozdu, komaj pol ure od njegovega doma. On, ki je 15 let delal za to ljudstvo pod Gorjanci, leži tu mrtev! Ali kakšen! Številne in močne podpludbe kažejo, da je bil rajni pred smrtjo močno tepen. Zlasti hudo je poškodovana glava. Oči so izkopane, levo uho od- in spodnjo čeljust Ima zdrobljeno po močnem udarcu. Na desni roki so odrezani trije prsti, na levi dva. Vsa koža na prsih in trebuhu je močno opečena. Ker nobena rana ni povzročila takojšnje smrti, je bil najbrž še živ zakopan. Rajnik je bil vdovec in zapušča 8 otrok. Bil je zaveden Slovenec in poštenjak, značaj, kakršnih je malol Vsi mučeni, razmesarjeni Poleg njega leži njegov sin Jože. Pokopan je bil poleg očeta, skupaj s Francetom Turkom, delavcem iz Zajčjega Vrha. Tudi Jože, star komaj dobrih 16 let, je bil pred smrtjo zverinsko mučen. Spodnja čeljust v glavnem manjka, oči iztrgane, nos odrezan, levo uho odrezano, desnega polovica, desna roka trikrat zlomljena, leva v podlahti močno nabrekla in j>odpluta od udarcev. Turk France je imel na čol uveliko rano od udarca, desno lično kost zdrobljeno, levo oko iztrgano, desno izteklo, desna poiovica nosu manjka. Pri levem ušesu težji udarec. Desna roka zlomljena v zapestju, zlomljen palec. Na koži so bili vidni sledovi vrvi, s katerimi je bil zvezan. Vidmar Anton, št. Jošt 15: .Tilnik zlomljen, po desni strani obraza sledovi močnih udarcev. Vidmar Alojz, Št. Jošt 15: Lobanja za tilnikom zdrobljena, oči nima, desna roka v komolcu stolčena, leva roka v nadlehti stolčena, pest strta. Ovčinek Franc, Zajčji vrh 4; zaboden v prsi, en prst nad levo prsno bradavico in en prst na znotraj, večja rana na hrbtu, na desni roki ima v zapestju zdrobljene vse kosti. Tik pred pogrebom so pripeljali še Matija Turka, posestnika, Vrdun št. 6. Tudi ta je imel levo lično kost močno udarjeno in zdrobljeno, oči izkopane, nosno kost zdrobljeno zaradi udarca, po vsem telesu, zlasti pa po gornjem delu prsi, pa močne podpludbo. Množica naroda jih spremlja na zadnji poti Do desete ure se jo pred stopiško cerkvijo zbrala velika množica ljudi. Prihiteli so sem iz Novega mesta prijatelji in sodelavci pokojnega župana, zastopniki oWine šmihel-Stopiče, občinski uslužbenci in pevci. Pogreba se je udeležil tudi poveljnik armadnega zbora Eksc. Robotti. Prisotni so bili tudi drugi visoki častniki. Pogrebne molitve za vse pokojne je opravil domači župnik g. Smolič Jože ob asistenci domačega kaplana g. Urbanča ter župnika Brganta Antona iz šmihela in Franca Kirarja, župnika iz Podgrada. Bil je to pogreb, kakor ga stopiška fara ne pomni! Sem bi morali priti tisti, ki so podpirali in še podpirajo komunistične morilce — v joku domačih bi slišali svojo obsodbo To ubogo ženico bi morali videti, ki se s |>oslednjimi močmi oklena krsto svojega sina in ječi v neizmerni bolečini — pa bi morda spoznali svojo krivdo. Ob odprtem grobu so je od mučencev, posebej od župana Brulca kot zadružnega delavca, v imenu vseh njegovih prijateljev iz Ljubljane in Novega mesta poslovij dr. Miha Benedičič. Prosil in svaril je ljudstvo, naj kakor ti možje in fantje, ostanejo zvesti svoji veri in svojemu narodu. Popoldne so izkopali še tri žrtvo in jih prav tako slovesno pokopali. Krščanskega pogreba pa še čaka deset nadaljnjih žrtev zločiustva Gospodarstvo Male delniške družbe v Italiji. Letos aprila je izšel zakon, ki je med drugim predpisoval malim delniškim družbam v Italiji, da morajo imeti najmanj 1 milij. lir kapitalu. V ta namen pa bi bilo potrebno, da bi male družbe zvišale glavnico za najmanj b do 7 milijard lir in je sedaj izšel nov dekret, ki določa, da omenjena zakonska določba stopi v veljavo šele s koncem vojne, dočim je bilo doslej predpisano, da se mora prilagoditev izvršiti do konca t. I. Evropski pridelek vina. Poročali stno že, da cenijo letošnji pridelek vina v Italiji na 3S milij. hi, dočim je znašal lanski pridelek samo 36 milij. hI. Kot znano, ostane produccntom za prosto prodajo 80%, dočim morajo 20% oddati za potrebe vojaštva. V Franciji cenijo letošnji pridelek vina na 50 milij. hI, dočim je znašal lanski 42.5 milij. hI. Vendar je računati, da bo tudi letos potrošnja vina omejena. — V Španiji računajo na pridelek 17 (lani 16) milij. lil. — Portugalska bo imela slab pridelek zaradi slabega vremena. Romunska letina je po dveh slabih letih zelo dobra in znaša 7 do 8 milij. hj. Madžarsko proizvodnjo cenijo na 4.5 do 5 milij. hI. Švicarsko na '>.78 (085) milij. hI, slovaško pa na 0.2 milij. hI. Srbska letina je dobra. Mednarodni kmetijski zavod v Rimu ceni svetovni letošnji pridelek vin na 175 milij. hI, kar pomeni v primeri z. lanskim letom povišanje za 7?o, v primeri z letom 1940 pa za 17%, venijar je letina za 117« nižja, kot je bila v j>ovpre5ju let 1034—1938. Kdo je povzročitelj krvoprelitja? Komunizem in krščanstvo Ko je papež Pij XI. v okrožnici >Quadrage-simo anno« (1931) odločno izpovedal, da socializem in krščanstvo nista združljiva — ali kristjan, ali socialist, oboje obenem ne moreš bili! — so se nekateri mrdali. Zakaj bi ne mogli biti kristjani in socialisti? Bahato so govorili; mi smo in ostanemo krščanski socialisti! A kmalu se [e pokazalo, kako resničen in upravičen jc bil papežev opomin. Prišla je preizkušnja in krščanski socialisti so se znašli med radikalnimi socialisti, komunisti, i ti mnogi brez pridevka »krščanski«. Kako bi se tudi še imenovali »krščanski«, ko sami vidijo, da je komunizem skozinskoz protikrščanski! Papež je ludi obrazložil, zakaj je komunizem nekrsčanski, namreč po svoji naravi, po svojem bistvu, ker jc ves prežel z materializmom in ateizmom. Ko bi bili krščanski socialisti res poznali moderni socializem in komunizem — Marxov socializem je v resnici komunizem! —, bi bili to tudi sami uvideli. Ali ni vodja nemških socialistov Bebci že leta 1781 v nemškem državnem zboru glasno izpovedal: ■Socializem je ateizem!« Njegov je tudi izrek: »Krščanstvo in socializem se imata kakor ogenj in voda!« Papež je torej le ludi sam s krščanskega stališča povedal, kar so s svojega socialističnega slališča že davno prej v raznih oblikah trdili socialisti in komunisti. Ali ne odkriva notranje narave komunizma tudi zloglasni Marxov izrek; »Vera je opij za ljudstvo, ki ga je prevzel tudi Lenin, češ religija je slabo žganje, ki z njim kapitalisti opajajo ljudstvo, da bolj mirno prenaša njih izkoriščanje. Boljševiki so po oktobrski revoluciji 1917 vklesali ta izrek v Moskvi nasproti Materi božji iberski. da bi .mužike« vedno spominjal na enega izmed osnovnih naukov komunizma: vse vere so le iz-mišljenina! Zalo je ludi nauk komunizma: komunizem gor, vera dol! »Načrtna in zavestna socialna organizacija mas — pravi program boljševiške stranke — mora povzročiti popolno prenehanje verskih predsodkov.« Kajpada lo ne gre lako hitro. Poskusi okrutnega preganjanja Cerkve na Ruskem so se ponesrečili. Zalo so komunisti začeli drugo taktiko. Treba je ljudi varati in polagoma pripeljati v ateizem. Takšna je bila tudi taKlika ■ po-nujane roke.« Francoski socialist Thorez, ki je vabil francoske katoliške delavce, naj bi šli skupno s socialisti in komunisti za pravice delovnih stanov, se nikakor ni izneveril komunističnemu sovraštvu do vsake vere. Saj je isti Thorez leta lj>3<> na nacionalnem shodu komunistične stranke dejal: »Mi se borimo proti Cerkvi, ttii se borimo nc samo proti katoliškim duhovnikom, temveč proti vsaki obliki religije, ker ie religija le opij ljudstva.« Taktika ponujane roke je bila lorej le taktična poteza, češ pridobimo delavce najprej za skupni ooj, v skupnem boju jih bomo že sčasoma tako predelali, da bodo pustili tisli nepotrebni privesek »krščanski« in bodo pravi socialisti in komunisti. Kaj|>ada takšna taktika ni za vedno in povsod. Tudi so mnogi komunisti tako nepočakani, da takšne taktike niso zmožni: če ne gre zlepa, naj pa gre zgrda. In taktika »zgrda« je komunizmu brez Boga in vesli najbolj naravna. Zato res vidimo, kako se komunizem, kjer se po svoji naravi sprosti, najrajši valja v krvi. Tako je bilo izprva na Ruskem in je od časa do časa še, tako na Ogrskem, v Mehiki, na španskem, lako ludi pri nas. Res so nekaj časa »zmernejši« socialisti govorili. da komunizem ni v bistvenem nasprotju z vero in krščanstvom. Tudi pri nas so nckaleri tako govorili. Pravi socialisti in komunisti so jih zaradi lega zahmehovali, češ kaj bi uganjali hinavščino! Ruski socialist Pichanov jc odkrilo povedal, kako je. >Mi«, je dejal, »nimamo pravice zapirati duri svoje organizacije človeku, ki je okužen z vero, a dolžni smo storiti vse, kar je v naših močeh, da v njem lo vero porušimo, ali mu vsaj onemogočimo« — seveda, je dostavil, »onemogočimo« »z duhovnim orožjem«, da ne bo razširjal svojih predsodkov med drugimi delavci.« Pichanov torej katoličanov ne odbija, a vabi jih le, da jih pridobi. Zato nadaljuje: »Doslcdnji socialistični svetovni nazor se z religijo nikakor ne sklada. Zato ni nič čudnega, da sta jo utemeljitelja znanstvenega socializma najodločnejše odklanjala. Najvernejši Marxov tovariš Engcls je pisal: j>S poti hočemo spraviti vse tisto, kar se nam javlja pod zastavo nadnaravnega. Zato za vselci napove-duiemo vojsko religiji.« Tako govore odkriti socialisti in komunisti. Pravi komunist ni kristjan in ne more bili kristjan. Komunizem je zanikanje krščanstva, krščanstvo je zanikanje komunizma. Iz slovesnega pogreba stopiškega župana Brulca in njegovih tovarišev sotrpinov: krste mučenikov pred pogrebom. Čaj v zasedenih vzhodnih ozemljih. V Berlinu je bila ustanovljena družba za čajne nasado na vzhodu z glavnico 20.000 mark. Namen družbe je pospeševati kulturo čajne rastline na zasedenih vzhodnih ozemljih. V Transkavkaziji je kultura čajne rastline zelo stara in se je zadnja leta zelo razširila, tako da znaša zasajena površina žo 55.000 ha. t. j. več kot ena četrtina nasadov na Cejlonu. Pridelali so v Rusiji pred vojno nad 23 tisoč ton čajnih listov, kar pa ni zadostovalo za rusko potrošnjo. Prva romunska banka v Transnislriji. S sedežem v 0de6i je bila ustanovljena Transnistrska banka, ki 6pada pod izključno kontrolo transnistr-ekega guvernerja. Banka namerava ustanovili 13 podružnic. rezano, nos odrezan, zgornje in spodne ustnice porezane, jezik globoko pri korenu odrezan. Kakor v časih rimskih mučenikov Očividec je povedal, da so mu jezik odrezali zato, ker so pred 6mrtjo od njega zahtevali, da pozdravi komunizem, pa je vzkliknil: Smrt komunizmu! Živel Kristus Kralj! Taka je in tako sem vedno učil svojo otrokel — Desno lično kost Aleksij Baebler, vojaški vodja partizanov in istočasno voditelj slovenskega komunizma, eden izmed povzročiteljev komunistične vstaje in krivcev tolikega gorja. Čudovito lep dan je bil, ko smo se v četrtek 20. oktobra napotili v Stopiče, da spremimo na zadnji poti deset mučencev, ki so dali letošnje poletje življenje za svojo vero in svoj narod. Kakor namreč niso hoteli zatajiti svojega verskega prepričanja, in je njihova lepa mučeniška smrt poslednja in najmočnejša izpoved njihove vere, tako tudi niso nikoli zatajili svojega naroda ter ga izdali, kakor hočejo nevedneže prepričati nji- te novice, Koledar Sobota, 21. novembra: Darovanje Marijino; Gelazij, papež; Kolumban, opat; Ilelioilor, mučenec. Nedelja, 22. novembra: Cecilija, devica in mučenica; Filemon, mučenec; Pragmacij, škof; Maver, mučenec. Lunina sprememba: 22. novembra: ščip: ob 21.24. llerschel napoveduje vetrovno in jasno vreme. ttavi grobovi + V Ljubljani je umrl gospod Alojzij Oblak, poštni uradnik v pokoju. Pogreb bo v soboto, 21. novembra ob 4 popoldne od doma žalosti. Ločni-karjeva ulica 13, na župnijsko pokopališke na Viču. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! JtBiliHjjiiniiiu "»ii fliiii um iiinru"1 bihii.,.::!®.;,:i!ii'i!i;i9'i!i;s!iflki;iiiiiwiiiii!ii«iiiiiiiBiiiiiiiiil STARSI - OTROCI ZA MIKL\\l\ Tri nowe mlsdinshe hnllge Rudnn: Mlada ve sna. Ilustrirata Ks Prunkova 5B strani, nroš. L 12"—, kait. L 15"— Kun čl č: Nebeška lestvica. Ilustriral Fr. Podre kar. 77 str., kart. L 211— Swift-Olnvan: Med pritlikavci in velikani. (Gul-liverjeva potovanja). S sLkatni opremil Ivan Rjinih. 106 strani, kart. L 30"— Oglejte si hrezobvemo našo bogato izbiro mladinskih knj g LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škcfi o 5 - Miklošičeva c 5 HBjSffllHjlIBBinf Fl — Milejše jesensko vreme. V zadnjih 24 urah se je vreme krepko spremenilo. Temperatura se je dvignila, zračni tlak je močnejši. V četrtek je bilo jutranje temperaturno stanje pod ničlo, v petek zjutraj brez megle in milo toplo, ko je bil dosržen jutranji temperaturni minimum + 1.8*0. V četrtek je bil tudi dnevni temperaturni maksimum nekoliko višji, namreč +6.8° C. Petek je prinesel oblačno vreme. Barometer se je dvignil na 768.6 mm. Lani 20. novembra je bilo tudi toplo. Po mrzlem valu je zavel toplejši in smo imeli zjutraj v Ljubljani +6.2, po dnevi pa +8.4° C. — Proti kašlju in hripavosti vam priporoča lekarna Hočevar v šiški svoje zdravilne karamele. — Nesreče na deželi. Marija Juričifeva, 9 letna postrežnica, stanujoča v Ljubljani, je rišla po neprevidnosti jmd voz na cesti v _). M. v Polju. Dobila je hude notranje poškodbe. — Posestnika žena, 32 letna Mari ja Reb-zeljeva iz Sodra/ice, je padla in si /lomila levo roko. — Posetsnikov sin, 20 letni Anton Jager, je iz gozda vozil hlode. Padel je pod konje in se je hudo notranje poškodoval. K sreči sta se konja ihtro ustavita, drugače bi fant prišel pod voz. — Papir iz riževe slnme. Tovarna papirja v Graou pri Valcnciji na Španskem je nakupila velike količine riževe slnme za izdelavo papirja. Dosedanji poskusi izdelovati iz riževe slame papir so se zadovoljivo obnesli. Papir, ki so ga pri tem izdelali, je izvrsten in lahko v vsakem pogledu konkurira s papirjem, kakršnega so izdelovali dosle.j._ — Nevarni vlomilci obsojen? nn smrt. Pred graškim izrednim sodiščem so se zagovarjali Konrad Parcher, 43 let star. Ivan Praprotnik, 24 let star. oba s Spodnjega šta jerskega, dalje Ivan Papin in Ana Grubmiiller. 36 let stara, iz Brucka ob Muri. Zagrešili so celo vrsto vlomov, pri čemur so izkoristili zatemnitev. Posebno so vlamljali pri gostilničarjih, mesarjih in preka-jevalcih. Pri nekem vlomu so odnesli tt.OOO mark in neno blago v vrednosti 18.000 mark. Ukradeno blago so si razdelili med seboj. Sodišče je vse štiri obsodilo na smrt in je bila smrtna obsodba že izvršena. Imeli so tudi nekaj pomočnikov, ki so bili obsojeni na daljše zaporne kazni. — Racije proti židovskim hujskačem na Madžarskem. Budimpeštanska policija je spet priredita racije proti židovskim razširjevalcem raznih bajk in defetitsom kakor tudi proti Zidom, ki so na nepostaven način pribežali iz. inozemstva v Budimpešto. Samo iz osmih znanih buditnpeštanskih kavaren in dveh velikih hotelov so odpeljali okrog 30 Židov. Poleg tega je bilo aretiranih mnogo Židov ki brez dovoljenja bivajo na Madžarskem. Policija je tudi ugotovila, da so v neki židovski trgovini že dolgo časa židovski prekupčevalci prodajali za drag denar živilske nakaznice. Kakor se je izkazalo, so bile te živilske nakaznice od go-jcncev neke židovske šole v provincialnem mestu Papa. Tudi v zvezi 6 to zadevo so bili aretirani številni Židje. — Slon ga je ubil. Ponos nekega praškega cirkuškega podjetja je bil star, dresiran slon, ki je posebno vzljubil nekega 17 letnega fanta, ki se je pogosto gugal na ogromnem slonovem rilcu. Zadn jič pa slon ni imel volje do igranja, rijel je fanta z rilcem in ga treščil ob zid, jer je fant mrtev obležal. — Za 50 pfenigov v smrt. Neki desetletni deček iz Katovic ie s svojim tovarišem stavil za 50 pfenigov, da bo po strelovodu priplezal v stanovanje njegovih staršev, ki je v prvem nadstropju. Deček je sicer dosegel okno prvega nadstropja, tam mu je pa izpodletelo in je padel na tla ter se ubil. — Črna štorklja. Na Saškšem se nahaja v neki hošči črna štorklja, ki je poslednja te vrste na Saškem. Da bi radovedneži ne prepodili tega redkega ptiča, društvo za varstvo ptic ne pove, kje se prav za prav ta štorklja nahaja. — Lov na divje svinje po mestnih ulicah. V mestu Edirne na turško-bolgarski meji se je nedavno vršila edinstvena gonja, ki se jo je udeležilo vse prebivalstvo z ražnji, sabljami in vilami. Velik gozdni požar v Karapinarjti, ki je opustošil gozdove na meji Tracije, je bil prepodil veliko čredo divjih svinj, ki so v strahu postale še bolj divje in nevarne. Dve svinji sta pridrveli celo v mesto Edirne in blodili ipo u lica n mestnega deta Sarasane, vdrli sta tudi v hiše, stivali z rilcem pešce in hudo poškodovali neko žensko. Policija je s pomočjo številnih prostovoljcev organizirala splošno gonjo, ki pa ni trajala dolgo, ker jr nekaj strelov iz puške kmaiu končalo zivijenje obeh svinj. E — Želva so je po 43 lotih spet pojavila. Proti koncu prošnjoga stoletja jo iz nekega paviljona v parku, ki obdaja deželni dvorec grofice \Ve-dell pri Tvrbinu na Danskem, ki je na hrbtnem oklepu imela vrezano ime lastnice »Nolly«. Te dni, torej po več kakor 43 letih, se je želva čisto nenadoma spet pojavila in dokazala, rla je jKijioluonia zdrava, kajti žrla in pila je takd pohlepno, kakor da že |x)I 6tolet.ja ni ničesar za vžila. — Če se otroci gredo »vojsko«. V nekem nemškem mestu so se šolski otroci po otroški navadi zabavali z vojnimi igrami. Del fantov se je zabarikadiral v leseno uto, ki jo je drugi dol moral zavzeti z naskokom. Pri tem napadu so uto prevrnili. Žrtev naskoka je bil osemletni deček, ki je prišel pod prevrnjono uto in so ga jiotegnili izpod ute mrtvega. Neki drugi deček pn je dobil hudo rano na tilniku. — Kaktusi so strupeni. Žena krojača May v Wil!nerju an der Lahn se je na kaktusu vbo-dla v prst. Nastopilo jo nevarno zastrupi jen je. Žena je odšla v bolnišnico, kjer ji pa niso več mogli pomagati in je kmalu umrla. 1 Kongregacija gospi Marije pomočnice pri oo. frančiškanih v Ljubljani ho imela v soboto, 21. t. m. ob 8 zjutraj sv. mašo za rajne družbe-niee. Vabijo se vse kongreganistinje, da se sv. maše udeleže in po možnosti darujejo sv. obhajilo. 1 Umetniška razstava četverice slovenskih likovnih umetnikov: Putriha, Z. Kalina, Omerse in Kregarja v Jakopičevem jvaviljonu vzbuja splošno pozornost. V nedeljo ob II. uri bo imel po razstavi vodstvo naš .priznani slikar profesor Ivan Vavfiotič. Zadnjo nedeljo je vodil slikar Stane Kregar namesto najavljenega gospoda Vavpotioa. 1 »V Ljubljano jo dajmo.'« V nedeljo, 22. novembra ob 3. uri pojioldne, bo Frančiškanska Crovsota otvorila letošnjo sezono / Ogrinčevo urko v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo«. Delo je dobro naštudirano in bo nudilo dovolj razvedrita še tako razvajenemu okusu. Vstopnice so že v preprodaji v trgovini Sfiligoj, v nedeljo bodo pa na razpolago od 9. do 12. ure dopoldne in dve uri pred predstavo pri blagajni frančiškanske dvorane. Cene vstopnicam so od 8 lir navzdol. I V soboto 21. t. m. bodo ponovili v drami »Oče naš...« No zamudite tega izvirnega in učinkovitega slovenskega dela, ki nudi toliko lepega! Delo je zrežiral nvtor Edv. Gregorin. Začetek bo ob 16. uri. Cene za sobotno predstavo so znižane. Prcskrbite si vstopnice v predprodajil I Miklavževo darilo v naših družinah ni popolno,če ni vmes DRUŽINSKE PRATIKE s podobo s». Družine. Razveselili boste ž njo staro in mtado Branja željna mladež ima posebno ugodno priložnost za tekmo pri reševanju bogato nagrajene uganke. Slarši in prijutelii segajte po Pratiki. dokler traja zaloga! '1 čevljarske mojstre iz Ljubljane in bližnje okolice obveščamo, da morejo dobiti na obrtniške bone še nadaljno količino sukanca, kakor so jo prejeli nakazano ob prvi razdelitvi. 1 Oče češke narodne op^re, skladatelj Friderik Smetana je napisal med drugim tudi svoj najznamenitejši ciklus simfoničnih pesmi: »Ma vlast«, v katerem slika na nedosežno lep način življenje in zgodovino svoje domovine. Simfonični ciklus »Moja domovina« obsega šest sklad: Višegrad, Vltava, šarka, Iz čeških logov in gajev, Tabor in Btanik. Na ponedeljkovem simfoničnem koncertu bo izvajal naš simfonični orkester 4. simfonično pesnitega tega cikla Iz čeških logov jn gajev, ki je karakterističen in neskončno lep opis češke zemlje. Pred očmi skladatelja se razprostira vsa njena lepota in veličina in njegovo srce je pri tem pogledu navdano z nepopisno radostjo in veseljem. Lahni vetričšumi nad češkimi gozdi in iz daljave se približuje narod, ki stavi svoj praznik. Nastane vihar, ki pa se mora kmalu umakniti navdušenim spevom in narodnemu plesu. Pravo narodno veselje obvlada vso prostrano ravan. To je kratka vsebina te simfonične pesnitve. Dirigent Drago Mario šijanec bo izvajal s simfoničnim orkestrom v ponedeljek, dne 23. t. m. še Beethovnovo Tretjo simfonijo in Cheruhinijevo predigro k operi Anakreon. Za-tek koncerta bo točno ob 18. uri, vrši se v veliki unionski dvorani in predprodaja je v knjigarni Glasbene Matice. 1 Starši dijakov srednjih, trgovskih, strokovnih, ljudskih šol — pošljite svoje sinove in hčerke v Korepetitorij. Dnevno prijiravljamo dijake (-inje) iz vseh predmetov (razlaga, izpraševanje, naloge). Za vsakega vodimo kontrolo na šoli, katero obiskuje. Po učnem načrtu pripravljamo pri-vatiste in one, ki ne obiskujejo rodno šole. Prijavljanje dnevno: Korepetitorij, Mestni trg 17-L, od 8—12 in od 14—10. 1 Rajstava v Jakopičevem paviljonu nudi vsem, ki si želijo kupiti kako umetnino, bogato izbiro. Oglejte si razstavo, ki je odprta dnevno od 10.—17. ure. Je to najlepša prilika, da si z nakujKiin le ali one umetnine povečate svojo zbirko umetnin in okrasite stanovanje z zares vrednotno stvarjo. •I Več železnih kanalskih mrež in pokrovov je zadnje čase zmanjkalo z ljubljanskih cest ter zato županstvo lopo prosi, naj občinstvo takoj, ko opazi, da kje manjka kaka požiralna mreža ali kanalski pokrov, to takoj javi prvemu stražniku in tudi mestnemu cestnemu nadzorstvu na Ambroževem trgu št. 7 ali pa mestnemu kanalskemu odseku v II, nadstropju kre-sije na stopnišču z Lingarjeve ulice, da bo čim prej mogoče ugotoviti vzrok odstranitve l>okrova ali mreže ter najti storilca. Obenem jia opozarjamo kupce starega železa, naj se pri kujiovanju vedno prepričajo o legalni posesti )>onujenega blaga. I Teiko živite brez znanja modemih jezikov, zlasti italijanščine, nemščine in francoščine. Zato se prijavite čimprej v Korepetitorij na Mestnem trgu 17-L, kjer po dobri metodi poučujemo vse moderne jezike. Vodimo začetne, nadaljevalno in konverzacijske tečaje. Honorar zmeren. — Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 14—16. 1 Huh pes je jxvpadel in ugriznil v levo nogo delavko, 28 letno Angelo'I,eničevo. V bolnišnici so jo natančno pregledali, da Ii je bita jKipadena od steklega psa, ker je sodaj razglašen pasjit kontumac, ko se je pojavila med psi steklina. I Nedeljsko zdravniško dežurno slnžbo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponodoljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Bleivveisova cesta štev. 62. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Sobota, 21. novembra ob lil: Oče naš... Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Nedelja, 22. novembra oh 10.30 Sneguljčica. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Oh 15. uri: Deseti brat. Izven. — Ponedeljek, 23 novembra zaprto. Opera: Sobota, 21. novembra oh lfi: Slep« mil. Krstna predstava. Red premierski. — Nedelja, 22. novembra oh 15: Slepa miš. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 23. novembra zaprto. ItOKOI)EI,SKI ODER. Vedno ve« občinstva poseda predstave Rokodelskega odra. Pa to ni nič čudnega. saj si je oder postavil kot smoter svojega letošnjega dela. da nas dviguje in rešuje v svet lepote in dobrote včasih z resno plemenito igro, drugič z veselo nagajivko. Ena teh je Connessova komedija • Rnkjl«, ki pride na vrslo prihodnjo nedeljo ob pol 5. uri popoldne. RADIO. Sobota, il. novembra: 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved časa — poročila v italijanščini — 1220 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa — poročila v italijanščini — 13.15 Pet minut gospoda X — 13.20 Lepe pesmi od včeraj ln danes — orkester vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dtrlgeut D. M. fsijaneo — Glasba za godalni orkester — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Priljubljene pesmi, vodi dirigent Zeme — 17.35 Koneert violinista Ferraguzzi j» — 17.35 Juvan M.: Kako ohranimo evetiee pozimi — predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napovi — 20 Napoved čnsa — poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Lirična priredite vdružbe EIAR: Bizet: C»r-men. V odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini, poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno slu*bo Imajo lekarne: mr. SuS-nik, Marijin trg 5. mr. Deu-Klanjščok. Gosnosvetska cesta 4 ln mr. Bohinc, ded.. Cesta 29. okt. 31. am«!«* |z Vrhnike Na Vrhniki naročite Slovencev koiledar pri donašalki Slovenca ali na Podlipski cesti št. 9. S Spodnjega štajerskega Poročila sta se v Braslovčah Ivan Rojšek in Marija Praprotnik. Žetev smrii. V Braslovčah je umrl 57 letni prevžitkar Lovrenc Plaskan. V mariborski bolnišnici je izdihnil krojaški mojster Konrad štroc iz Braslovč, slar 53 lot. V 60. letu starosti je v Mariboru umrla Teodora Hribar, ki so jo pokopali v Gradcu. V Petrovcih je umrla za-sebnica Pavla Privošnik, v Žalcu pa 67letna Terezija šribar roj. Goršek. Nesreče. 14letni posestnikovi hčerki Rozini Haj.šek iz Zgornje Polskave je med jedjo obtičala kost v požiralniku, 16 letni tovarniški delavki v Mariboru Rozini Golob pa je stroj odtrgal štiri prste na roki. Pes je popadel in močno ugriznil 18 letno Alojzijo Eržen s Tezna pri Mariboru. Vilko Gradišnik iz Maribora je pade! in se hudo poškodoval na gilavi. Vsi navedeni se zdravijo v mariborski bolnišnici. Iz Hrvaške Ustanovitev državnega komisariata za varnost železniškega prometa. S posohno zakonsko odredbo je Poglavnik NDH ustanovil v glavnem ravnateljstvu za javna dela in promet mesto državnega komisarja za varstvo železniškega prometa. Njegova naloga bo sodelovali z vojaškimi oblastmi zaradi zaščite železniških prevozov na področju NDH. _ i -U Število zavarovanih delavcev in nnmcščen- Telcfonist v zvezi s povrljstvom neke itali janske cdinice na bojišču v Severni Afriki. Pritrjevanje bomb na krov italijanskega bombnika pred odlctom v boj. NOVA OTROŠKA SLIKANICA! V nedeljo začnemo priobčevati novo otroško slikanico »FANTEK V NEBESIH« ki bo kakor nalašč priprava za sv. Miklavža in za božič. Naročajte »Slovenca« že zaradi svojih otrok! cev v NDH. Avgusta meseca t. 1. je bilo pri Osrednjem zavodu za zavarovanje delavcev v Zagrebu zavarovanih 242.437 delavcev in nameščencev. Največ zavarovanih članov je bilo v Zagrebu, kjer je število zavarovancev doseglo 94.457, Zagrebu jc sledil Osijek s 46.191 člani. Največji dvig zavarovanih članov so pokazala mesta Zemun, Tuzla in Banja Luka, medtem ko je število zavarovanih delavcev v Dubrovniku, Karlovcu in tudi Osijeku začelo padati. Proslava 30 letnice sarajevskega »Hajduka«. Sarajevski nogometni klub »Hajduk« je v začetku t. m. praznoval 30 letnico svojega športnega delovanja. V Rnjlovcu pri Sarajevu so prejšnji teden blagoslovili katoliško domobransko cerkev. V Breški, vasi pri Varaždinu, so zgradili nov vodovod. Sarajevsko gledališče praznuje letos 22 letnico svojega delovanja. Zanimivo je, da to gledališče svoje prve predstave ni uprizorilo v Sarajevu, temveč v Tuzli, ker je prvo leto prebilo na gostovanju v Tuzli, Brckem in Dubrovniku. Šolska predavanja ob 700 letnici Zagreba. Ob 700 letnici, odkar je bil Zagreb proglašen za svobodno in kraljevsko mesto, so bita po vseh hrvatskih šotah predavanja o vlogi Zagreba v hrvatskem kulturnem in političnem življenju. Na prošnjo »Društva trgovcev z znamkami« je hrvatska poštna uprava tudi dovolila, da je zagrebška pošta VI v Gunduličevi ulici dne 16. t. m. udarjala na pisina zlat žig s starim grbom mesta Zagreba iz XIV. stoletja. Razširitev mestnega ^odovoda v Zagrebu. Zaradi pomanjkanja vode v Zagrebu je tamoš-nja mestna občina sklenila razširiti mestne vodovodne naprave. V to svrho je pričela v bližini sedanjega vodovoda v lleinzlovi ulici kopati nove vodnjake, iz katerih bo črpata vodo v slučaju potrebe. S tem pa vprašanje preskrbe Zagreba s pitno vodo še vedno ne bo zadovoljivo rešeno ter zagrebška mestna občina že sedaj izdeluje načrte za nove vodovodne naprave v Mali Mlaki, v kraju, ki leži južno od Save. Nove vodnjake v tem kraju bodo pričeli kopati žo spomladi. Hrvatsko zastopstvo na kongresu matematikov v Rimu. Na kongres matematikov je odpotoval v Rim kot zastopnik NDH včeučiliški profesor dr. Rudolf Cesarec. Predstavniki Hlinkine garde v Zagrebu. Na povabilo U6taškega poveljstva za Zagreb 6o dopo-to.vali te dni v Zagreb v go6te zagrebškim usta-šem člani okrožnega poveljstva Hlinkine garde za Bratislavo. Graditev industrijske proge. Do rudnika Ladanje, ki je 6 km oddaljen od železniške proge, nameravajo zgraditi industrijsko ozkotirno progo. V omenjenem rudniku, ki je v bližini Varaždina, je sedaj zaposlenih okoli 400 delavcev. Parnik, široke hlače in užaljeni zakladnik Leta 1543 je enemu od pomorščakov, ki je bil spremljal Krištofa Kolumba na njegovih potovanjih po morju, nekemu Blascu de Garayu, prišlo na mar, da bi zgradil stroj, ki bi tudi ob vetrovni tišini poganjal velike ladje jx> morju. Cesar Karel V. si .je dal pokazati to prvo iznajdbo parnika. Iznajdba je sestajala iz bruna, ki ga je bilo treba jioložiti na ladjo, a na obeh koncih bruna so bila velika, lesena kolesa. Prav tako je bilo na sredi z. jermenom privezanih več koles in slednjič je spadal semkaj še velik, železen kotel, ki je bil napolnjen z vodo iz svetega studenca pri Montseratu. Čim je voda v kotlu zavrela, so se začela kolesa vrteti in ladja se je odpeljala iz Barcelonskega zaliva. To iznajdbo pa niso dalja izpopolnili^ ker se je bil cesarjev zakladnik preveč približal kolesom, ki so zgrabila njegove, s tremi funti žaganja nagačene mahedrave hlače, tako da so se raztezale, pri čemer je zakladnik mahoma splahnel kakor balon, če ga prebodeš. In tega ni stroju nil.dar odpustil. Moški niso smeli festi tort Krog leta 1850 je hita v Rerlinu neka »ženska slaščičarna«, kamor moški niso smoli. Le če je bila huda sila. je smel kak moški vstopiti vanjo — a le v družbi ženske. Velika cesta ob Ledenem morju Rovaniemi je glavno me6to Laponske in sedež deželnega poglavarstva. Le za nekaj kilometrov pod severnim tečajnikom ležeče mestece, ki ima samo 7000 prebivalcev, Je bilo pred vojno trgovsko središče Laponske. Tu se izliva reka Ounasio-ki v Kemijoki, ki je največja reka severne Finske. Tu se stekata železniški progi s Kenija in Kemi-jarvija in sem prihajajo omnibusi z v6eh krajev Laponske. Rovaniemi je izhodišče Velike ledeno-morske ceste. Se pred malo leti, ko so njegovo podobo označevale le nizke lesene hiše, je bil Rovaniemi eno,najbolj pisanih mest 6veta. Ce 6o imeli lovci na kože dobro letino in so bili gozdni delavci na višku svoje »sezone«, so se pripeljali v svojih dolgih, ozkih in plitvih čolnih čez brzice rek v to mesto. Kupovali so in prodajali. V tem kraju je bilo polno vrveža in je bilo tu že v ledeni dobi posebno selišče. Umirilo se je šele pozimi, ko so zavladali v Laponski sneg, mraz in temina. V poslednjih letih, ko se je Laponska neprestano razvijala, ko so naseljenci v najbolj severni Finski osuševali barja, ko so v dolgih, 6vetlih poletnih nočeh trebili gozdove in je ob reki Pasvik nastala elektrarna, se je spremenilo lice Rovaniemija. Mogočne betonske stavbe so se dvigale poleg nizkih, pisanih lesenih hiš iznad prašnih cest. Napad na ribiški polotok Prišlo je leto 1939— 40 in z njim pozimska vojna v Laponsko. To je bila 6ploh prva prava velika vojna v arktičnem svetu. Res, da so se nekdaj pričkale Švedska, Danska in Norveška in so si bili v laseh kmečki poglavarji iz okolice Pirkkale in Novgoroda, in res so pred 350 leti Vesaini podvzeli bajeslovni vojni pohod v Pet-samo, in neizbežno je bilo, da so bile leta 1918 in 1920 manjše bitke v Petsamu. Toda prava pravcata vojna pa je nastala tu zgoraj na arktiku sele z napadom 6ovjetov na ribiški polotok, in sicer 30. decembra 1939. Takrat so sovjetske čete dospele že do Joutsijarvija (28 km od Keinijar-vija). Tedaj se je začel finski pohod proti Sallj na severozahodu. Roljševiki so se morali umakniti in propadel ie načrt, da bi dospeli do Rovaniemija, srca Laponske, in do Velike ledenomorske ceste in bi tako razklali Finsko na dva dela. In vendar je morala Finska v »mirovni pogodbi« 13. marca 1040 odstopiti velike dele Salle-Laponske in ribiškega polotoka. Salla je ostala opomin za bodočnost. 2e takrat je zašla šele 1. 1929 izgotovljena Ledenomorska ce6ta v žarišče dogodkov. Iz ribiške vasi Liinahamari je nastala svetovna luka, ki je bila razen Lizbone, edina luka Evrope z zvezo čez Ocean. Ledenomorska cesta se je spremenila v 6pojko za v Evropo, in že takrat je bilo v Ivalu, etapni postojanki ob cesti, vsak dan do 5000 tovornih avtomobilov. In nato je prišla druga vojna. Spet je postal Rovaniemi važna točka evropskega vojevanja. Ko 6em v avgustu 1942 (piše tozadevni nemški vojni poročevalec lista »NViener Tagblatta«) hodil no mC6tu, je bilo do gležnjev polno drobnega peska po cestah. Sploh si bil lahko vesel, če si imel le za hip prost razgled na Ounasvaaro in na šance, ki stojijo kot ostra krma ladje ob gori. Tovorni avtomobili so brzeli po cestah in dvigali lini prah v oblakih nad lesene hiše. Gorski lovci, mornarji in letalski vojaki so težko obloženi korakali ua zbirališča. Sovjetski Rusi. Kalcniki in Mongoli, ki jih je stražil domač vojak, so kopali jarke ob cestah. Poleg betonskih stavb in lesenih hiš Fincev so bile zdaj povsod enolične, vojaške lesene barake. V častniških domovih za častnike, ki so spotoma, sedijo frontni častniki in med njimi so možje, ki so pravkar prišli po 18 mesečnem bivanju iz Tundre, gozdov krog Salle ali od Kirke-nesa, in čakajo, kdaj se odpeljejo dalje. Mirno sedeč na stolin iz borovega lesa in na kožah severnega jelena pred rdečimi opečnimi kamini, zamišljeno puhajo dim iz pip In 60 zatopljeni v branje »najnovejših« časopisov, ki 60 tudi tu že 14 dni stari. V veliki jedilnici sedi general s svojimi častniki. Tudi tu je baraka preprosta. Na mizah 60 papirnati prti. Kosilo je kratko. General se poslovi in čez nekaj hipov jc že z letalom na poletu na fronto. Finska »luknja mraza« Naš avto vozi počasi po mostu čez Kenijoki proti Veliki ledenomorski cesti. Nekaj [^osebnega občuti človek, če se pelje ]X> tej cesti, saj se ne da primerjati z nobeno drugo cesto na svetu. Res je mnogo boljših cest, cest, ki 6e po njih avto lepše vozi, toda nobene ni, ki bi bila tako upravičena kot ta, da bi bila v borbi za zmago odločilnega pomena. Od središča Laponske, od Rovaniemija, poteka čez tri širinske stopinje do Ledenega morja. V 13 letih svojega obstoja je postala kar bajeslovna. V nalahnih krivuljah in valovitih črtah se vije cesta vzdolž barjanskih odtočnih jarkov, mimo pritlikavih borovcev in majhnih, posamezno stoječih lesenih hiš proti Sodankjlaju. Na lesenih ogrodjih vi6i na travnikih trava za sušenje. Majhne, rjavolisaste krave iščejo posamič svoj borni živež ob ccsti. Temelj ce6te je trd, vendar nastajajo vdrtine in jarki, ki jih sproti zasipajo in izravnajo posebne sani, ki se peljejo pred nami in z železnim valjem meljejo pesek in grušč, ki si ga jemljejo 6potoina 6 kupov. Kmalu dospemo v vasico Sodankvla, ki je ob Veliki cesti. Lesene, rdeče popleskane hiše stojijo na zidanem temelju, na lesenih strehah pa so lesena ogrodja za sušenje mesa severnih jelenov. Ob cesti so 6kladnice Ie6a. A zdaj v vojni je poglavitno poslopje v vasi vojaški dom in nobenega vaškega miru ni nikjer več. Vse je polno vojaškega vrveža, vojakov, voz, topov, avtov. SodankvIS je »luknja mraza« na Finskem, kjer so vojaki namerili pozimi do 55 6topinj mraza. Zdaj smo že daleč čez severni tečajnik. Tu in tam se cesti približa reka Kitinenjoki. Ječmen raste ob njegovih bregovih in je nizek in redek. Cez več ur vožnje se pripeljemo do lesene hiše, do Kalvile, ki je kavarna v tem arktičnem svelu. Borovci so nizki in raztreseni; rjavordeče sc svetlikajo njih debla iz srebrne sivine lišajev in zelenja brusničnega grmovja. Velike površine gozdov so požgane. Nato videvamo posekane breze, ki so dokaj debelejše kot naše. Tu v 6amoti stoji neka »Lotta«, ženska finske ženske zveze za pomoč domovini. Prosila je, da sme z nami, ker bi rada v Ivalo. Cesta oživi. Letalstvo je, dobro skrito med brezami, postavilo koničaste šotore. Tu je na ducate, z lesom obloženih tovornih avtov — za na Ironto v Tundri. Prakamenje se pojavi ob poti, mogočne skale 6o od mraza razklane. Dolgi snežni plotovi ob straneh nas sjx>minjajo zime. Ko se Konec septembra pojavijo prvi snežni zameti, tedaj je hudo na tej veliki ccsti. Ce hočeš sprožiti motor, moraš zakuriti jiod hladilnikom. A tudi poleti je ta cesta muhasta. Treba je paziti, df se ne zapelješ preveč na desno, ker slrčiš nizdol v jarek, kakor se je zgodilo tovornemu avtu pred nami. Rob ceste je rtiehah, pesek popusti in voz izgubi tla pod kolesi. V ostrih ovinkih poteka prašna cesta proti Ivalu. Napis »Kapea Silta« = »ozek most« zagledamo večkrat. Modri ledenomorski omnibus obstane pred poštnim nabiralnikom, ki tiči ves 6amotcn v gozdu. To je Ivalo. Tu se odcepi cesta na vzhod. Ali pa se odpeljemo na zahod, proti Inariju. Inari — paradiž severnih jelenov Inari ob Inarskem jezeru, ki meri 1000 kvadr. kilometrov, in je na njem 3000 otokov, ki 6o videti ko sladkorni stožci. Bajke in pesmi so v zvezi z njegovimi skalnatimi bregovi. Tu na obali jezera je izvor pomembnih lapoiiskih plemen Ai-Kiojev, Vallejev in Saijetsov. Za Rovaniemijem je Inari s svojimi 20.000 severnimi jeleni največja jx)krajina severnih jelenov. Kadar je Lajx>nska najbolj temna, vprav pred sredo zime, pridejo lastniki severnih jelenov k jezeru, da svoje živali ločujejo. Puhteč v mrazu, 6opihajo živali v 6vojih vezeh. Kopita šklopotajo po zamrzlem, trdem 6negu. Živali lovijo z lasom — suoponkijem. Mlada teleta zaznamujejo z vrezi v uhlje, nato izločijo živali za vprego in tiste za zakol. Tu, v tem vrvežu, na živinskem sejmišču, pozabi Laponec, da je sicer tako redkobeseden. Cesta se vije ob jezeru. Na gorah, ki se dvigajo pred njim, ležijo ogromni skladi praskalovja. Stopinje so ti ko na vzmeteh po teh 6vetlorjavih tleh iz šote, da hodiš ko po debeli preprogi. Povsod je krivenčasto borovje, pa pritlikavo grmičje in brusnice. Tu ima bor le na vsakih sto let svoje semensko leto. Redke smreke so tanke in visoke. Dolgi lišaji plahutajo v vetru. A celo tukaj, na najvišjem 6everu Evrope, 60 opazne 6ence velike vojne. Vojaki iz »organizacije Todt« so tu na delu z dletom in kladivom, ko obdelujejo granit za most čez Ivatojoki. Kmalu se bo leseni most umaknil kamnitemu. Zmeraj bliže fronti Spet se vrnemo nazaj do Ivala; mimo motoriziranega vojnega lazareta se vije cesta ob majhnih jezerih. Vidiš širne planjave barjanske trave, ki se giblje v vetru ko nežne, bele rutice. Na ix)stajališču v Nautsiju prinašajo pomočnice kar polne čebre riževe juh«, na mize. Bolj proli severu se ob cesti vrstijo šotori drug za drugim. Tu so svetli, oglati finski šotori, špičasti, beli Švedski šotori in rjavozeleni šotori letalcev. Tu so letališča in skladišča bomb in med brezami se pasejo mule. Mule so obgrizle debla do bele skorje in bele golote se pobliskavajo prav do ceste. Skladišča slame, straže s puškami, so znanilci bližine bojišča. Na nebesu se pajavljajo lovska letala in , jate divjih gosi. V mulo vpreženi protiletalski top straži na vogalu ceste. Na barju pa cele čete Rusov režejo črno šoto iz tal. V ostrem ovinku zavijemo proti izhodu, ee peljemo mimo Salmijarvija in temnomodre jezerske \ode in mimo njiv m sočnatih travnikov in se ustavimo ob zvoniku na griču pred Parkino. Štirje bronasti zvonovi visijo v lesenem stolpu grškokatoliškega samostana. Povsod okrog sami borovi križi, križ poleg križa na grobovih vojakov in častnikov. Prav na desni drdrajo tovorni avtomobili, z mulami vpreženi vozovi in baterije protiletalskih topov. Tu vodi cesta na bojišče, v Tundro. Cez 1 i tov ko drži cesta dalje proti Murmanskemu. Le 50 km smo oddaljeni od njega Tu je fronta v Tundri. Med barji in majhnimi jezero, med gruščem in grmičjem Tundre čaka gorski lovec v temini in dnevni s\ctlobi na rezervo i Velike ledenomorske ceste Tu ob zalivu Litsa, ob jezeru in v Titovkaiu je izpolnjena naloga Velike ceste, kjer se v Liinahamariju združi z Ledenim morjem, gre dalje čez jezero do rta Romanovih, čez Nord-kvn in llainmerfest in dalje v Narvik in Oslo. Tu je njen konec. Wt23 MITlUTlilln w jv V Zimska dirkališča. O Rudolfu Harbigu ste či-tali, da je nastopil v športni palači, k|er je postavil v teku na 1000 m čas 2:41.7. Kakšne so športne palače in kakšna so dirkališča v njih? To so stavbe, podobne pokritemu stadionu, so pa seveda neprimerno manjše. Uporabljajo jih v velikih mestih zdaj za kolesarske prireditve, zdaj za drsanje ali hokej na ledu, tu pa tam pa tudi za lahko atletiko in za telovadno nastope. Arena v teh velikih dvoranah je tako urejena .da jo lahko spreminjajo za različne vrste športa. Za tekmovanje v tekih uredijo krožno progo, ki je seveda razmeroma kratka in ima ostre zavoje. Tla teka-lišfa so lesena ali pa nasuta z mešanico, kakršno vidite na tekališčih pod vedrim nebom. Okoliščine, v katerih tekmujejo tekači so seveda težje (zasilna proga, ostri ovinki, slab zrak) in so zaradi tega tudi doseženi časi slabši. Pri skokih si pomagajo z žaganjem, mivko in podobnim, od metov pa pride navadno v poštev samo suvanje krogle. Kakor rečeno, zimskih palač ne uporabljajo toliko za lahko atletiko, pač pa za športe, ki so pridoblt-nejši. To so kolesarske dirke, boksarske borbe, hokej na ledu in podobno. (Z. S.) Oundar Ilaegg bo prezimil doma. Citali ste, da so vabili slavnega švedskega tekača na turnejo čez Ocean. O tem je bilo res precej govora, zadnja poročila iz Berlina pa vedo povedati, da liodo ostali švedski atleti čez zimo doma in ne bodo nastopali v inozemstvu. To velja zlasti za najvidnejše, za Haegga, Anderssona in Lidmana. (C. L.) O krčevitnsti. Rekel bi, da jo krčevitost največji sovražnik maksimalnih športnih uspehov. To opažamo zlasti pri tekmovalcih, ki so se posvetili športu šele v poznih letih dozorevanja in so imeli premalo priložnosti za igre z žogo v otroški dobi. Ho krčevitosti pride navadno tedaj, ko hočeš s krepko voljo nadoknadili pomanjkljivosti treninga, tehnike in zmogljivosti sploh. Pri nas sem videl le redke tekače, ki bi bili sposobni preteči 100 m brez običajnih znakov krčevitosli. Prav zaradi tega, ker bi hoteli vsi zmagati, »stisnejo zobe in pesti« ter se z vso silo ženejo proti cilju. Kakor je za vse velike storitve potreben notranji mir in notranja ubranost, tako velja tudi za storitve, ki so odvisne od živčevja in mišic. Hotenje, da bi storil v nekaj sekundah več kot ti je mogoče storiti, vodi do krčevitosti. Mobiliziraš vse sile, tudi tiste, ki nimajo z izvedbo določenih gibov nobene Italijanska podmornica v nekem atlantskem oporišču se pripravlja na daljše križarenje po Atlantskem oceanu. zveze. Kako je mogoče krčevitost odpravili? S sprostilnimi vajami se da marsikaj doseči, še več pa s s prememlK) stališča do tekmovanja. Kdor tekmuje z občutkom, da je šport le igra in da je igra tudi tedaj, če tekmuje za prvenstvo, bo na dobri poli k sproščenosti; kdor pa misli, da gre za hudo važne storitve in odločitve, bo trpel na pravšni koncentraciji in na ubranosti mišičnih opravkov. Posebno važno je pri treningu, da se urift vselej z užitkom in veseljem ter da tečeš, plavaš, skačeš >le?erno* tudi tedaj, ko stremiš za najvišjimi uspehi. O krčevitosti, ki velja v športu kot sovražnik št. 1, boste slišali o priložnosti še kaj več. (S. D.) Ljubljana : Mars 3:0. Objavljam samo odlomek Vaših ugotovitev, ki bodo zanimale širši krog ljubiteljev nogometa. »Stanje prostih strelov je bilo 14:11 (11:5) za Mars. Koli: 1:1 (2:2). Streli na gol 80:15 (11:0) za Ljubljano. Pri Ljubljani je največkrat streljal llacler (12 krat), najboljše pa Lah, ki je dal skupaj fi udarcev na gol. od katerih sla dva zgrešila, eden pa šel v prečko. Zn Mars je največkrat streljal 1'iskar II in sicer 4 krat, najboljše pa Pisknr I: 2 močna udarca nn vrata. 2 polmočna (vse v prvem polčasu).« Na podlagi Vaših statističnih podatkov pravilno ugotavljate, da je igrala Ljubljana nekoliko bolj ostro In da je zelo veliko streliala na vrata Marsa. Koti dokazujejo. da tudi Mars ni bil brez pobude. Siluaelj-ske slike, ki ste jih poslali so zanimive, ne morem jih pa objaviti zaradi pomanjkanja prostora in zaradi zakasnelostl. (F. S.) n.ilin.inie. Zanimajo vas pravila igre in predpisi o igrišču. Vse to boste našli v novi knjigi »Slovenčeve kniižnicc M Kuret: »Veselja dom«, II. del. stran 360-382. (P. V.) ft.i^ne spodobnosti v nogometu. — Menda nima nobeden šport tako izvrstnih strokovniakov, kot jih ima nogomet. .Ie to razumljivo, zakaj nogomet ima milijone pristašev, moč t>oedinih moštev pa je za organizacijo tudi v gmotnem oziru velikega jiomena. Strokovnjaki, ki izbirajo državne reprezentance, jih ne iščejo s stališča pripadnosti k tej ali oni plemenski skupini, da se da govoriti o tipu, ki se je v nogometu najbolj obnese]. To so igralci, bistri, živahnega temperamenta, srednje ali višje postave, krepki, urni in spretni. Največ takih igralcev je med Urugvajci, Argentin-ci, Italijani, Nemci, Angleži, Madžari. f"ehi in Španci. Zanimivo pa je ugotoviti ,da so člani teh državnih nogometnih reprezentanc izbrani največ iz pripadnikov mediteransko in deloma tudi dinarske rase (Kandinya). Člani nemške državne reprezentance so največ z zanada, jupozapada in juga. kjer prevladuje med športniki zapadno in dinarsko pleme. Nordijci so zelo nadarjeni za nekatere panoge lahke nlletjke, v noeometu pa zaostajajo za mediteranri. Prav zaradi tega ie n. pr. v najboljših angleških moštvih velik odstotek priseljencev. (B. 0.) Mariborski poštarji so igrali preteklo nedeljo proti SK Ptuju in ga premagali s 3:2 (0:1). Igra jc bila sicer borbena, potekla pa je v pravem športnem duhu, za kar gre zasluga sodniku g. Bergantu (Maribor), ki je sodil prav dobro. Mars-Dopolavoro. S finalno pokalno teknA) med Marsom in Dopolavorotn tobačne tovarne bodo zaključili ljubljanski nogometaši letošnjo sezono igranja. Igrali bodo v nedeljo popoldne na štadionu. Za sodnika je določila Nogometna zveza g. Makovca. Prvo mednarodno nogometno tekmo med Turki in Madžari bodo gledali v nedeljo v Budimpešti. Zanima nas, kako se bo odrezala turška enajstoriea na vročih madžarskih tleh. To bo njuno prvo srečanje dozdaj na zelenem polju. Drsališča Engelman odprto. Iz Dunaja poročajo, da so otvorili znano drsališče Engelman pod vedrim nebom. Doslej so trenirali v veliki dvorani, kjer je imel Kari Seliofer svojo mednarodno drsalno šolo, odslej .pa bodo imeli tudi ostali priložnost, da bodo uživali v zdravem športu na drsalkah. Edgar VVallace: 8 Skrivnost skrivljei!® sveče Roman. III. V prvih jutranjih urah je bila zbrana majhna, žalostna skupina v delavni sobi Beston Prioryje. John Lexman je bled in prepadel sedel na zofi poleg svoje žene. Na zunanjem hodniku je bila straža, neposredno oblast je zastopal krajevni policijski agent, medtem ko je T. Ks. sedel za mizo z blokom papirja pred seboj in s svinčnikom ter kratko zapisoval vse podatke. Pisatelj mu je na kratko povedal zadnje dogodke. Opisal mu je pogovor s posojevalcem in prejšnji dan do sprejema pisma. »Ali imate pismo?« je vprašal T. Ks. John Lexman je pritrdil. »Zadovoljen sem,« se je pristav kar oddahnil, to vam prihrani nešteto siinosti, dragi moj. Pripovedujte, kaj se je potem zgodilo.« »Prišel sem v vas.« je nadaljeval John Lex-man, »in šel naprej. Nikjer ni bilo nikogar. Dež je kar neprenehoma lil in ves čas nisem srečal ne žive duše. Prispel sem na dogovorjeno mesto kakih pet minut pred določenim časom. Bilo je na voglu Eastbournske ceste blizu postaje, kjer sem našel Vassalara, ki me je čakal. Skoraj sram me je bilo, da sem šel v lakih okoliščinah na sestanek, n me je vedno skrbelo, da ne bi prišel na dom, ker sem se bal, da bi vznemiril Orače. Kar je delalo vso zadevo še bolj smešno, je bil ta peklenski revolver, ki sem ga čutil ob vsakem koraku, kakor bi me opominjal, kako budalost napravim.« »Kje ste srečali Vassalara?« je vprašal T. Ks. »Bil je na drugi strani Eastbournske ceste in jo je presekal, da mi je prišel naproti. Spočetka je bil zelo vljuden, le nekoliko vznemirjen, a pozneje se je začel čudno vesti, kakor bi se hotel razburiti zaradi nečesa, kar mu ni prijalo. Obljubil sem mu na račun znaten znesek, a je bil vedno hujši, dokler mi ni, preden sem se prav zavedel, kaj dela, pomolil pod nos revolverja in mi začel vse mogoče groziti. Tedaj sem se spomnil, na kaj me je opozoril Kara.« »Kara?« je živahno vprašal T. Ks. »Neki moj znanec, ki je kriv, da sem si izposodil pri Vassalaru. Je neznansko bogat.« »Razumem,« je rekel T. Ks., »nadaljujte!« »Spomnil sem se torej njegovega ojiozorila,« je nadaljeval John, »in menil, da je prišel trenutek, ko bi lahko poskusil in videl, kakšen učinek bi napravilo na tega možica. Izvlekel sem iz žepa revolver in ga vzel na muho, a se mi je zazdeio, da se vsemu temu smeje. Tedaj sem pritisnil na petelina. V mojo veliko grozo so se sprožili štirje streli, preden sem se zavedel, da bi prenehal. Zgrudil se je brez besede. Odvrgel sem revolver in pokleknil k njemu. Bil sem prepričan, da sem ga težko ranil in sem takoj uvidel, da ga ne bo mogoče rešiti. Meril sem na srce.« Zdrznil se je, se z rokami zgrabil za glavo, žena pa ga je z eno roko objela čez ramo in mu zašepetala nekaj na uho, nakar se jo kmalu pomiril »Pn ni bil še mrtev, slišal sem, da je Se nekaj mrmral, česar pa nisem razumel. Nato sem šel naravnost v vas, da bi o vsem obvestil policijskega agenta in dal prenesti truplo.« T. Ks. je vstal izza mize, šel k vratom in jih odprl. »Agent, vstopite,« je ukazal. In ko je vstopil, je nadaljeval: »Upam, da ste z vso previdnostjo ravnali ob padlem in da ste skrbno pobrali vse, kar je bilo raztresenega v njegovi neposredni bližini.« »Da, gospod,« je odvrnil agent, »jaz sam sem pobral klobuk in palico, če je to, kar mislite.« »In revolver?« je vprašal T. Ks. Agent je zmajal z glavo. »Revolverja ni bilo, gospod, razen pištole, ki jo je imel gospod Lexman.« Segel je v žep in jo previdno izročil Tu. Ksu. »Na jetnika bom pazil jaz. vi pa stopite v vas, ukrenite vse potrebno ter najskrbneje preiščite kraj, kjer je bil oni ubit, in prinesite mi revolver, ki ga najdete. Najbrž bo kje tam v obcestnem jarku. Tisti, ki ga najde, dobi nagrado.« Agent je pozdravil in odšel. »Slučaj se mi zdi zelo čuden in nenavaden,« je menil T. Ks., ko se je vrnil k mizi. »Ali ne opazite tudi vi, Lexman, nenavadnih okoliščin? Ali ni nekaj nenavadnega, da dolgujete nekomu denar in da oderuh zahteva jiovraeilo, a pred rokom in, kar je še huje. da ga terja z grožnjami. Navadni posojevalci denarja nimajo navade, da bi tekali z nabitimi revolverji za svojimi dolžniki. Druga posebnost je, zakaj si je izbral zakotno in malo prometno cesto, ako je holel napraviti pritisk na vas, to se pravi, ako vas je hotel očrniti pred očmi vaših prijateljev, in ni prišel k vam na dom. kjer bi bil moralni učinek vse večji? Dalje, zakaj vam je pisal grozilno pismo, ki hi ga spravilo pred zakoni v zagato in bi vam prihranilo lo-liko neprijetnosti, če bi poskušal s sodnim postopanjem?« S koncem svinčnika je trkal po svojih belih zobeh, nato pa nenadno vzkliknil: »Rad bi videl tisto pisino.« John Lexman je vstal z zofe, šel k blagajni, jo odprl in hotel odpreti še jekleni predal, v katerega je spravil inkriminirani dokument. Že je imel roko na ključu, ko je T. Ks. opazil v njegovem obrazu izraz iznenadenja ... »Kaj pa je?« je brž vprašal detektiv. »Zdi se mi, da je ta predal vroč,« je odgovoril John in pogledal, kakor bi hotel premeriti razdaljo med blagajno in ognjem v kaminu. T. Ks. se je dotaknil predala. Bil je res topel. »Odprite ga!« je dejal T. Ks. — Lexman je zaobrnil ključ in predal odprl. Ko je to napravil, je notranjost predala za-žarcla v plamenu, ki je takoj ugasnil in pustil samo lahko piramido dima, kateri se je razlezel iz blagajne po sobi. »Ne dotikajte se ničesar tam notri,« je opozoril T. Ks. Nato je previdno dvignil predal in ga nesel pori luč. Na dnu ni bilo drugega, ko nekoliko belega pepela, ki je bil ves naguban, in na-breklina laka, kjer je plamen oblizal steno blagajne. »Razumem,« je dejal počasi T. Ks. Videl je nekaj več ko pest pepela, videl je smrtno nevarnost, kateri je bil izpostavljen njegov prijatelj. Tu je nepopravljivo izginilo polovica dokazov, ki bi bili v korist Lexmanu. »Pismo je bilo pisano na poseben papir, ki je bil kemično prepariran in bi se takoj razkrojil, ako b bil izpostavljen zraku. Verietno bi bil zgorel že pred vašimi očmi. ako bi bili počakali še pet minut, preden bi ga spravili v predal. Zadaj pa je začel goreti že preden ste zaobrnili ključ pri blagajni. In ovitek?« A. Fogazzaroi 43 Palača ob jezeru Grofici je rdečica zalila obraz in z naglo kretnjo je odpahnila od sebe krožnik, na katerem je bil kozarec vina. Kozarec se jc prevrnil in vino se je razlilo po prtu. Grof se je zdrznil iu debelo pogledal sorodnico. Grofica pa je .vzkliknila: >Nič hudega, dragi. Poroka bole Grof je kar puhal. Moral se je premagovati z vso silo, da ni vzrojil nad nerodno seslrično. Z divjo besnost.io jo pozvonil in zakričal vsto-pivšemu služabniku »Proč z vso to ropotijo. Takoj!« Dal jo tako duška svoji jezi in se zopet umiril. »Vas je minilo, dragec?« ga jo vprašala grofica, ko jo služabnik pospravi! mizo. Grof ni odgovoril. »Tudi mene je minilo,« jo takoj dostavila grofica. »Govoriva torej o tej zadevi. Poslušajte: Želo razumni ste in zato niti malo no dvomim, da mo zdaj žo dobro poznate. Nevedna sem, a dobrega srca. Kadar pa gre za mojega otroka, tedaj se vsa zmedeni in izgubim šo tiste malo razsodnosti, ki jo še imam. Zato pa želim, da mi vi pomagate in mi svetujete. Iste krvi ste kot moj ubogi pokojni mož. Čutim, da 011 želi, da se posvetujem z vami in du so vam popolnoma zaupam v vsem, kar zadeva mojega ljubljenega otroka, mojega Nepa.t Grofico je ob teh besedah prevzela ginje-nost. Začela si jo brisati oči z velikim robcem. »Oprostite mi, Cezar, mati sem, stara in nespametna.« iliteč grofičin glas ni bil prijeten in nikakor ni zabaval grofa, ki jo odmaknil stol od mize, prekrižal noge in gledal benečansko plemkinio, ki jo visela na sloni. fto nikdar ni videl sestrične objokano in taka mu jo bila še mnogo manj všeč. Nekaj časa jo molče gledal grofico, ki je tiščala robec na nos in na levo oko, nato pa je vprašal, medtem ko je s sredincem desno roko tolkel po mizi: »Torej?« »Moj Bog! Tu vidim neke stvari, ki mi vzbujajo strah. Mislim, da me razumete. Kljub vsej obzirnosti no morem molčati. Mladina je pač mladina. Z11I0 pa moramo mi imeti razsodnost šo namesto njih.« »Bojite se? Toda, ali niste prav to nameravali?« »Nameravala? Nikakor ne. Hotela sem, da bi spoznali mojega sina, da bi ga poučili, mu svetovali v vsem. tudi glede zakona. Odklonil je že tri krasne prilike in ne vem, zakaj. Nič nisem našla. Sicer ros ni živel kakor menih, saj tega tudi ni mogoče zahtevati od takega mladeniča. Znal pa jo ravnati pametno in previdno kakor izkušen človek, 'opolnoma prost je. Torej? Tako me In stvar skr >i, da ne morem več mirno spati. Sama ne morem govorili o tem, ker bo mislil, da gledam samo na koristi. Mati sem in moram misliti na vse. On gleda samo na srce, na duhovitost, na razumnost, na le|K)to, na glasbo, na pelje in na vse podobno stvari. Sicer 60 te stvari potrebne, n ne zadoščajo. Domnevala sem, da se morda še ne namerava poročiti; a prepričala sem se, da je ravno nasprotno res. Prišla sem torej semkaj, da mu vi svetujete. Marina? Nanjo nisem pomislila, kakor tudi ne na možnost, da bi se mogel zaljubiti vanjo. Odkrito moram priznati, da se je zelo spremenila. Spoznala sva jo v Milanu. Ko jo živela še sredi razkošja, mojemu sinu ni bila všeč. Zdela se mu je preveč prevzetna in aristokratska. Niti mulo si nisem mogla predstavljati, du se bo tako spremenila. Zdaj je pravi srček. Pa še njene nesreče! Nisem mislila na le in na dobrosrčnost mojega otroka. Po srcu je Nepo prav tak kot jaz.« »Torej?« jo je prekinil grof, ki se mu je zdelo, da je ze skrajni čas, da prideta do zaključka. >:Torej? Ne smela bi tako govoriti vam, ki ste njen varuh, skoraj njen drugi oče. Ne vem, če gre ta stvar lahko kar tako naprej. Vidim eno in drugo stran in ne vem, kaj naj storim. Kar srce se mi trga.« Grofica si je zopet pritisnila robec na oči. V tem trenutku so se odprla vrata in prikazala so je Kali s tobačnico v roki. Grofica se je vsa divja obrnila proti njej in zavpila: »Izgini! Tolikokrat sem ti že rekla, da nikar ne prihajaj blizu, ko s kom govorim.« Kali jo položila tobačnico na bližnji stol in se umu kiti la. Grof je z začudenjem gledal sorodnico, ki se je kaj kmalu zopet pomirila, sklonila glavo in si zakrila oči z robcem. >Lahko zdaj spregovorim jaz?« jo je vprašal. »Saj vendar ves čas čakam na to!« »Vso te stvari, ki ste jih videli vi, jaz nisem opazil. Morda sem kratkoviden. A to nič ne do. Ni potrebno, da l>i dva človeka zgubila naj-piej spanje, tek in glavo, da bi potem le za silo shajala drug z drugim. Na vsak način pa ta zadeva tudi zame ni dovolj jasna.« Žalostne in objokane grofičine oči so so hipoma zaiskrile. Spustila je robec na kolena. »Ni mi jasno, kakšna naj bo sreča v skup-/leni življenju moje nečakinje in vašega sina.« »Kako to?« je začudeno vzkliknila grofica. »Moja nečakinja jo nenavadno razumna, ja pa obenem najbolj muhasto bitje, kar sta jih mogla ustvariti Bog iu hudič, čo se spravita skupno na delo.« »Kake nesmiselnosti govorite!« »Nikakor ne. Ali še ne veste, da vsaka stvar nosi pečat tistega, ki jo je naredil. Moja nečakinja hi potrebovala jeklenega moža, kar pa vaš sin brez dvoma ni. Nikakor ga zaradi tega no podcenjujem. Jeklenih mož ni mogoče najti za vsakim grmom. Mislim, da vaš sin nikakor ni primeren soprog za Marino.« »Grofica, ki si je medtem odvezala čepico in majala z glavo, je odgovorila: »Ka j vendar govorite I Kar vroče mi postaja. Nisem dobro razumela vaših besed, a če sodite nepovoljno o mojem sinu, si dovoljujem pripomnili vam. da no razumete ničesar. Res ni jeklen; zlat je. Bržkone slo vi iz jekla ali morda iz železa. Govorite o stvareh, ki me spravljajo v obup. Iz jekla? Kdo je že slišal kaj takega? Iz jekla se delajo peresa, dragi moj!« Grofica je za hip umolknila in se z mrzlično naglico pahljala. »Oh, ne razumete, niti malo ne razumete! Tudi uboge Marine ne poznale prav nič, gospod medved. Ne, ne!« In zopet se je naglo pahljala. »SLOVENČEV KOLEDAlt« bo knjiga, ki bo neobhodno potrebna zn vsakogar! Naročite ga čimprej, stane le 20.— lir. Delavniki: 15-30. 17*30. Sloga oo 14 dalje, nedelje in prazniki: 10. 13-30, 15-30, 17-30 Uresničil se je sen mlado najdenko Elizabete... Sanjava princesa Antonlo Centa, Irasella Dillian KINU UNION . TEL. 22-21 Delo nalviSte kvaliteto PariSko podzemlje IS. stoletja! Hoj strasti in kreposti! Dve siroti Alida Valil, Maria Denis, Roberte Villa KINO MATICA . TEL. 22-41 Dramatična tajnost življenja prikazana v filmu Usodni spor V glavni vlogi: Hilde Krahl, Ewald Balser KINO SLOGA - TEL. 37-30 mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm • v v iščem v centru mesta začetkom decembra. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod šifro »Lokal« 6299. Dražbeni ohlic! Dne 25. novembra 1942 ob deveti uri bo pri okrajnem sodišču v Logatcu, soba 3, družba nepremičnin vpisanih v zemljiški knjigi za Blekovo vas poj vlož. šlev. 572, in sicer mizarska delavnica s sušilnico za les in dvorišče za izklicno ceno 4B.B6667 Lir. Po končani nepremičninski dražbi se vrši isto tam prostovoljna javna dražba 5 mizarskih strojev za izklicno ceno 25.00,).— Lir. Obe kupnini je polomiti v roke sodišča in sicer gledo nepremičnin v osmih dneh, glede strojev pa takoj po domiku na dan dražbe. Stroii so dobri in se lahko ogledajo pri hranitelju g. De Gleria Antonu v Dol. Logatcu 59. Družbeni pogoji so nn vpoc'ed pri sodišču v v Logatcu in pri podpisanem kot konkurznem upravitelju. ki daje tudi potrebna pojasuila. Logatec, 12. 11. 1942 Dr. HraSevec Ciril, odvefnlh Logatec lllllllllllllllllllllllllllllllll Prodamo Krmilno peso rumeno korenje, repo za ribanje prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču v Maistrovi ul. čt. 10. Od ponedeljka dalje, t. j. od 23. t. m. pa prodaja rumeno korenje ln repo za ribanje tudi na mesarskih stojnicah na rogačarjovem trgu pri Ocvirku. Globok otroški voziček dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6284. Naročajte b širite »Slovenca« ! Divji zajec! Sadjarji! Škode na sadnem drevju vas obvaruje Inženir Prezljevo LEPU-SIN-mazlIo. — Ljubljana, VVolfove ul. K, Peč za kopalnico skoraj novo — prodam. Informacije v trgovini RADIOVAL, Dalmatinova ulica 13, g Kupimc B Globok otroški voziček kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« št. 6434. Za centralno kurjavo kompletno napravo, kupim. Milan Jager, Sv. Petra ccsta 17, Ljubljana. Za rumeno korenje prevzame vagonska ln manjša naročila Gospodarska zveza, Ljubljana, Blelwelsova .cesta žt. 2D. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! + Vda ni v božjo voljo sporočamo vsem, ki ste ga poznali, dn je odšel v boljše življenje naš predobri mož in skrbni oče, gospod OBLAK ALOJZIJ poštni poduradnik v pokoju v petek, dne 20. novembra 1942, previden s tolažili svete vere. Pogreb bo v soboto, dne 21. novembra 1942, ob 4 popoldne od doma žalosti, Ločnikarjeva ulica 13, na viško pokopališče. Ljubljana, 20. nov. 1942. Žalujoči: Jožefa, žena; Lovretta, hčerka in sorodstvo. ..Jr -v Globolco pofrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nad .vse ljubljeni soprog, skrbni naš očka, brat, stric in svak, gospod Jernej Č hotelir in posestnik Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 22. novembra 1942, ob pol štirih popoldne z Žal na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 23. novembra 1942, ob 8 zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 20. novembra 1942. Franja, soproga Marijanca, Meti, Nejče, Marko, otroc i in ostalo sorodstvo M; . v i M...: m . .' ' / V > V M.V- . ■ ■- „-<:*"■ vv^asv. •■/•ms v' :.■ t v.,">VV...j«.,t Globoko pofrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, skrbni atek, brat, stric in svak, gospod rane Ocvirk mesar in posestnik Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 22. novembra 1942, ob štirih popoldne z Žal na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. novembra 1942. Globoko žalu joča soproga in otroci -j.•„»/>• , -', v •• •• «• • • • v . . • 1 •. »•»•• ■ • . ' . >u . . ., .»- «■ • > »•, Sv^i^f• ••:' -■■"s*::-. •".-"A-<;'A* Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar iS Izdajatelj: Inž, Jože Sodja Urednik: Viktor Genčiž-