TRST, četrtek 8. marca 1956
Leto XII. . Št. 58 (3296)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93-808, 37-338
UREDNIŠTVO:
« 37-338 ~ Podriž cnnTrE»CCn! *r	nad',— 1ELEFON 9J-*98 IN 94-638 ~ Poštni predal 559 — UPRAVA: UL
,lS,n‘ V Sirtni 1 stoln« t	,Pel“?°	»-11-	Tei-	33^	~ OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 -
L: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tei.
atoinra* ly. 'orT'	"	 *	X----	:-------i.i uu lu.-io. - Xciciun j/-j38 — CENE OGLASOV: Za vsak mm
 	’	2	1	*	fln,an^n°-upravn.	120,	osmrtnice	90	lir	-	Za	FLRJ	za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
pnNES OBČINSKI VOLILNI ZNK0H | Karamanlis o Cipru
gjjlasovan v poslanski zbornici?
dni ”Ja ° političnem volilnem zakonu bo trajala ge nekaf
°hlsi 2Sf°V?iriaunUO, ° stališ£u PSDI ' Segrni v palači političnih volitev v Trstu - Spe^»i^^»-
Je glavna ovira za predstavništvo Trsta
C4 7naSesa d°pisnika)
pravnemdiskusija o u-nem zakrm? političnera volil-^°mici orih]e v Poslansk, Se VerJetnn ,1Z£da honcu, Zdi
5Ie 0 upravn ° razPravUa-Si že im volilnem za-0 Prav i?!.ri končano in da ‘Psovan n- ,^Utri zakon že Su 1» sj.i Dlskusija o zako-Ss se rrla»ontarne volitve i *' nekolik*4 a ae nekaj verietn„° zamude povzro-Elede možni *■ negotovost 8s 2aCf °St’ ra2teSmtve te-.Vistni 4 Trst-jUnih zakr,wuS*asovanja o vo-00 Pičice rt - ,se torej nc bo i° Postavili"«4 zahteve, ki so '• Politični , oiPini demokrati biti i7„i Vollini zakon mo-P1« Da ?sovan pred občin ?m° minin-Ceprc.av le za eno
?Jragat iP ? (limonini). Sam J*snil, <ja ",Je*u danes po-
!e6a
nikoli
socialni demokrati
Oesednp" niso mislili tako Jtečvsem z!”,'33 ->im je šlo Parlamom ■ da se zakon '»vleče. nHtrnih vnlitvah ne 0°sežen i? ar ie ta smoter tedu ’ J* ža PSD! vse v
v^e4anensil£nvlade Segni je »t razon,, 3 Montecitoriu gd^r°v v zvezi s pogonih li ;Usije 0 volilnih 'Lednil<-„4'ipre3 le govoril s
,,	1_____a;_____1.	_
?°s*anske «i demokristjanske tato Pa a c Plne Piccionijem, eSni znL?a.ragat°m. Nato je’
h,*111 Kovn. i ?	je
?!aistrom t se z notranjim
tambronijem in s
Prav.
I°m'°Kondm ministrom v'a®° Ca*10 pa 3e obiskal še ?lenn *gi in pozvedel za
Mo-
]. a®atlov rt Slede pravice Sentarniv?° udeležbe na par-» tiiltat o v°litvah. i«?9 s Sarp gn'jevega razgo-
ktfto „rragato-	—-
^oaiio.- njena
dl 0 omeni je bila ver' piratski izjava social-«?*?'% n lga voditelja, ki jt sb '»tjanlk 4tere razgrete de-
SS P?ke- duh°ve Sad sefe prprtlCCionijem pa je bil fea Dn^i	demokrist-
skupine pn Saifel VPoslanske zborm-"f.«i;.Plccioni je prosil,
Cto^Stavmwe Posredoval pri fe>aJo 'h ^smce, naj ^Jiv^ije S v.taktlko drobne v&e4nf' kl Ro jo začeli W * »pres predlaganjem ne-, z „,,.'mnievalnih m-ed-
se’V’ z oči* lnjevalnih pred-km-?ebata n,m namenom, da
i“Patola-Vleče.- Leone j.
“uK"‘ Posla5°,Vor'l s predsed-zdj ,r,ijem skupine MSI •ttiJSotovii ?u ie' kot se
km i se bo ob-dan?-a’U končala.
volit0 d‘skus‘j° 0
sPi>i li mi em zakonu .ie
Qel kot “,ster
W„ ŠOciapP^Porocnoa reso-a- ki lenega poslanca ti!?-1 Voiii Zahteva, naj se i* ? ' na m1" zak°n razteg-
IVg^Snitve* obč'06?, pa gl°'
Ni-p?- zaknp “bernskega vo-£> nf ?a t na Tržaško 1 teža?r° em<)v-Va^jligi ,Pa ustvarja sVoj. Pov, j glede pravice Pred«* 3 .izvolijo tudi stavnike v parla-
ment. Glede tega so pred poslansko zbornico že štirje spreminjevalni predlogi, katerih avtorji so poslanci Nenn.i (PSI), Pajetta (KPI), Colo-gnatti (MSI) in Ceccherini (PSDI). Kot že omenjeno, je v zvezi s tem Segni danes obiskal palačo Chigi in se tam v odsotnosti zunanjega ministra Martina sestal z generalnim sekretarjem zunanjega ministrstva, veleposlanikom Rossijem Lo-nghijem, ki mu je prikazal mnenje italijanske diplomacije.
O razgovoru ni podrobnejših poročil, zdi se pa, da vztraja palača Chigi pri mnenju, da bi bila raztegnitev parlamentarnega volilnega zakona na Trst zgrešena.
Za izraz mnenja zunanjega ministrstva pa imajo komentar, ki ga je danes objavil cGiornale d'Italia». List pravi, da so oktobra 1954 ZDA in Velika Britanija «opustile svojo funkcijo brez vsakršnega formalnega akta» in so samo «dopustile na osnovi političnih sporazumov, ki tudi niso izraženi v formalnih dokumentih, da njihove fukci-je prevzameta na svojih področjih italijanska in jugoslovanska država«.
List nadaljuje, da Tržaškega ozemlja ni mogočp imeti za sestavni del italijanskega državnega ozemlja, tako da se zdi, da Trst v sedanjem položaju ne more sodelovati v parlamentarnih volitvah, «če se prej s primernimi mednarodno veljavnimi instrumenti ne določi njegov ju-ridični položaj ali če italijanska vlada ne pokaže volje po integralni priključitvi o-zemlja, kar bi pomenilo odpoved ustreznega dela mirovne pogodbe«.
Komentar je v marsičem dvoumen in netočen; tako ne drži, da bi bile ZDA in Anglija prepustile funkcije, ki so prej pripadale njim, Jugoslaviji, ki je te funkcije na svojem področju imela že od prej, temveč se prenos oblasti tiče izključno Italije. Na drug-i strani ni jamo, kaj misli list pod »ustreznimi mednarodno veljavnimi instrumenti«.
V nekaterih krogih se pojavlja mišljenje, da bi želela palača Chigi doseči od Anglije in ZDA formalno izjavo o popolnem prenosu oblasti na Italijo, pri čemer naj bi ostalo vprašanje jugoslovanskega področja dvoumno odprto. Taka špekulacija bi seveda zadela ob odpor FLRJ kot podpisnice mirovne pogodbe in je tudi sicer precej dvomljiva — teda vse kaze, da prav zaradi takšnih nerealističnih špekulacij Trstu odrekajo pravico do predstavništva v parlamentu.
Togliatti se je danes sestal z Nennijem. Govorila sta o kongresu KP ZSSR v Moskvi. Verjetno je Togliatti hotel tudi razčistiti Nennijevo stali-
šče, ki se je izražalo v članku v «Avanti!», kjer je bilo med drugim rečeno, da so izjave o Stalinovih napakah «prišle *iekako z vrha« in da bi bilo treba točneje pojasniti, kako je bilo mogoče, da ie v ZSSR prevladal kult osebnosti. Jutri se bo sestalo vodstvo PSI in Nenni bo na seji poročal o razgovoru s Togliattijem. Ta pa je že danes govoril na seji vodstva KPI. Prihodnji teden se bo sestal tudi CK KPI.	A.	P.
Novi elementi v ameriški politiki
BEOGRAD, 7. — Zadnje Ei-senhowerjevo pismo Bulgani-nu ocenjujejo v Beogradu kot znak poglobitve neposrednih razgovorov med obema državnikoma in želje, da se iz-
v parlamentu?
menjava mišljenj osredotoči na vprašanje razorožitve. Zdi se, da je Eisenhower posvetil vso svojo pozornost uresničenju sporazuma o razorožitvi.
To tolmači nocojšnja »Borba« kot znak, da se ameriška politika približuje mnenju tistih, ki dajejo vprašanju razorožitve prednost. »Borba« u-gotavlja, da novi, sveži element v ameriški politiki \ e-ča upanje za uspešno delo pododbora za razorožitev, ki se bo v kratkem znova sestal. Formulacije, ki jih u-porabljata obe strani, so po mišljenju lista bolj elastične. Moskva govori o zmanjšanju oborožitve, ki bi se laže kontroliralo, a Waehington o o-mejitvi oborožitve, ki bi se nadzorovala. Obe strani soglašata, da je treba lešitev doseči postopoma, ker je to edino realna politika.
ATENE. 7. — Grški ministrski predsednik Karamanlis je v izjavi, ki so jo objavili po dolgi seji vlade, obrazložil stališče grške vlade glede Cipra. «Grška vlada, je izjavil Karamanlis, zahteva jamstva od Velike Britanije glede sestave demokratične vlade na Cipru v skladu s pravicami večine. V zameno je ' Grčija pripravljena nuditi Veliki Britaniji vs? zaželena in dodatna jamstva glede strateških interesov in skupne obrambe svobodnega sveta.«
V svoji izjavi pravi Karamanlis tudi, da «Velika Britanija pi razumela pomena ciprskega vprašanja prav tako kakor ne drugi zavezniki Grčije«. Očital je britanski vladi, da je predložila glede Cipra načrt za notranjo avtonomijo, «ki krši načela zahodnega prava in morale« in u-stvarja skrajno nevaren položaj za enotnost in obrambo «svobodnega sveta«.
»Borba ciprskega ljudstva, je zaključil Karamanlis, bo gotovo dolga, trda in polna žrtev. Noben svoboden človek pa ne more dvomiti o njenem izidu. Svetovno javno mnenje bo konec koncev vrhovni sodnik stvari ciprskega ljudstva.«
Iz Nikozije pa javljajo, da so britanska sodišča obsodila 6 ciprskih Grkov na dosmrtno ječo, ker so imeli pri sebi orožje.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ceioletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-I„ tel. 21-928, tekeči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z-375 - Izdaia založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trat
BULGANIN IZRAŽA ZADOVOLJSTVO NAD EISENHOWERJEVIM PISMOM
Pismo je „dobro in zelo zanimivo", je izjavil sovjetski ministrski pred« sednik novinarjem - Predstavnik Foreign Officea govori o ..sijajnem pismu" - Eisenhower ne izključuje možnosti Bulganinovega obiska v ZDA
MOSKVA, 7. — Sovjetski ministrski predsednik Bulga-nin je dejal, da je pismo, ki ga je včeraj dobil od ameri škega predsednika Eisenho-werja, «dobro in zelo zanimivo«.
O Eisenhowerjevem pismu so novinarji spraševali Bul-ganina na »prejemu, ki je bil prirejen v Kremlju v čast danskemu ministrskemu predsedniku Hansenu, ki je na obisku v Moskvi. Na vpraša-nja novinarjev je Bulganin najprej odgovoril z nasmeškom; «Pismo sem dobil šele včeraj. Moram ga prečitati vso pozornostjo.« Nato je poklical Molotova, ki je bil v bližini, mu omenil, da bi novinarji radi vedeli za nje-govo mnenje, in nadaljeval: »Pismo je dobro in zelo zanimivo. Upam, da bom lahko
Petrolejski interesi Anglije in ZDA zaostrujejo položaj na Srednjem vzhodu
Eden odklanja pojasnila o britanski politiki na tem področju - Gaits-kell predlaga razgovore o Srednjem vzhodu z Bulganinom in Hruščevom - 1500 ameriških mornariških strelcev v Sredozemlju
LONDON, 7. — Med današnjo debato o položaju na Srednjem vzhodu v spodnji zbornici se je ministrski predsednik Eden močno sporekel z laburističnim poslancem Robensom. Eden je Rubensu očital, ker je napadel bagdadski pakt, ter je dejal: «Ce je to bil tako slab posel, je bilo škoda, da niste mislili na to, ia bi glasovali proti njemu, ko je bil ustanovljen« Tedaj je v klopeh konservativnih in laburističnih poslancev nastal veli.k hrup in predsednik je zaman poslance miril. Robens je hotel Edenu odgovoriti, toda zaradi velikega hrupa mu to ni bilo mogoče.
Eden je poudarjal zaupanje v bagdadski pakt ter je dejal, da sedaj ne more napovedati politike, ki jo namerava vlada voditi glede Jordana. Dodal je, da z informacijami, s katerimi razpolaga, ne bi bilo to samo prezgodaj, pač pa verjetno tudi nevarno za britanske interese. Trdil je, da je odpoklic britanskih častnikov iz arabske legije sprejela jordanska vlada «s precejšnjo zaskrbljenostjo«.
Eden je zatem zavrnil zamisel sklenitve dvostranske pogodbe z Izraelom, ker da Velika Britanija ni podpisa-
J|0l.r.ETOBa POLITIKU I/ AL/lltll
pred narodno skupščimi
tigib 1 ,tisk ugotavlja «zadrego» posameznih političnih skupin
,Qnja
o stališču KPF - Začetek procesa o ateri Dides
7.
?*ado svet"~~- Prancoski mi-„ahpn’; da D }e pooblastil i%h * med	vPrašanje
l tOh,Po°bla«f?Zpravo 0 P°"
l Cn* Notrllllh v zvezi z
kam3, obrambna eo 3s,Ja narodne
!>e 15 p«l H, ^
"‘jama
r" 6 v Zve?; 0beh zbornic 1 s potrebnimi
S n^ gled izrekle ugod-H, Sh’ da
pšt
firfarfčni-
S“'
JsnS, « j' J
po-
,	. - je imel
ZaUpn:	■	da bo vlada
L^intadi rl«	ln ‘o P red-
ili’ kakjn ^hogi Ztl P°ložaJa
<kl50 * staL.se ^Prašuje-^ t s|anre , bo zavze-
N0tedCa\ KPK pred
dji toda	®laso\,!.i	Je zdelo,
SP &	°d ten	P™L vla-
je utr-
j|	le	,, °Vri	Jda le rno-
.^bi,> meZddr,žanie. Te-
M0h hai	S°vietsk	rPihm tu-
^“®t(ivJ °bišie v, ?de Mul'
ZpreJem	skvu in
4»Sh ..“»a r, VablIa- Ra-ht	*a šče	u.1,1 nenju ne-
p k' ga je ne-V Okvi-
hi a?0 stalLlZairieio manj *>o e b0 v naVnrt d° vlade. Ke^tfi Zale>a, kij! skuPsči-C61ta,„ C>ana(„ or Javlje-Da h	Politični
r CailiWh
V*fl'batePQvedi Postavlj ati «ve?k z ’ Tej „ g'ede izida <'>vs;iehe J	‘
S v
Previdnosti je
jih !- P0.tek p
«1;
dneh
S^^lih1 ->J-e ■ MoUet‘ >-
.drii?ab
jak0Jl'eda, v ilr?ni..Pa izid
J^zniu j)"511 s pred-
.tpr?‘f,e.nih. e*;
ii Van
VviHd,V'anji k°mi-
ja , 44 k( tl^3 noerta °, ,5'rt	izre?	ariev	jih
S,15	Pa	se	'ih° ■ glasQviilo
in vzdrža-ii	«°dsot-
“ i*	izid	»re“	i®
d	tega	gla-
sovanja pomemben, in pravi, da «izraža zadrego in pridržke posameznih skupin«. Tudi «Aurore» poudarja »zadrego« komisarjev: po njegovem mnenju so neodvisni deljeni, radikali bodo glasovali za vlado, MRP privlačuje ((dvostrankarska« politika, pouja-disti so neodločeni, medtem ko se »med samimi socialisti opaža določena zaskrbljenost glede tega, kako bo vlada uporabljala posebna pooblastila«. Kar se tiče komunistov, pravi list. da se bodo odločili šele po zaključku debate.
»Figaro« ugotavlja, «da o-stane stališče KPF skrivnost, da pa ne bi smeli biti presenečeni nad ugodnim glasovanjem«. «Eranc Tireur« poudarja Molletovo izjavo, da bo v bodoče obdržal slike samo s skupinami, ki bodo glasovale za posebna pooblastila. »Combat« piše. da »kolikor se to zdi čudno, vendar so na prvi pogled omahljivci prav v socialistični ikupi-ni». Socialistično glasilo «Po-pulaire« in glasilo KPF «Hu-manite« pa ne objavljata ni-kakega komentarja.
Danes zjutraj pa je bila pred vojaškim sodiščem v Parizu prva razprava v zvezi z afero Dides. Sodišče je zavrnilo zahtevo obrambe za odložitev razprave, za dodatno preiskavo in za začasno svobodo obtožencev. Prihodnja razprava bo jutri.
Obtoženci na razpravi so bivši glavni tajnik odbora za narodno obrambo Jean Mons. dva visoka funkcionarja tega odbora Jean Turpin in Roger Labrusse ter novinar Andre Baraner. Kot priče bodo nastopili tudi bivši predsedniki vlade Mendes-France, Georges Bidault, Rene Pleven ter več sedanjih in bivših ministrov.
»Afera« sega v leto 1953, ko je bilo ugotovljeno, da sklepi s tajnih sej odbora za nštrodno obrambo prihajajo v
javnost. Prvo preiskavo je sprožil komisar pariške policije Dides, Mendes-Franceova vlada pa je pozneje zaupala to nalogo drugim varnostnim organom. Septembra 1954 jo bil komisar Dides po sestanku z nekim ministrom aretiran; pri njem so našli dokumente s sklepi zadnje seje odbora za narodno obrambo. Nova preiskava je ugotovila, da je Dides prejemal tajne dokumente od novinarja Ba-ranesa — agenta posebnega »protikomunističnega tajnega omrežja«, ustanovljenega na pobudo nekega prejšnjega notranjega ministra.
Politično ozadje in strankarski boji, ki so ostali dobršen del še nerazčiščeni, so tako prišli v ospredje te afere. Po malone dve leti trajajoči preiskavi je postala a-fera «Dides«, ki se njeni soudeleženci sedaj pojavljajo v spremenjenih vlogah (komisar Dides je poslanec pouja-distične parlamentarne skupine), pravzaprav «najboljši policijski roman« o notranjih bojih francoskih političnih strank.
Zakon o laičnosti v argentinskih šolah
BUENOS AIRES, 7,	—
Predstavnik vlade je izjavil, da ho zakon o laičnosti v argentinskih državnih šolah ostal v veljavi, dokler ne bo bodoči parlament odločal o tem. Kakor je znano, ni bil dan volitev še določen. Policija javlja, da je odkrila v pokrajini Corrientes (1200 kilometrov severno od prestolnice) peronistični načrt za sabotaže, ki je zajemal vso državo. Načrt je določal uničenje železniških prog in požige poljskih pridelkov. Aretirali so okoli 15 ljudi, med katerimi upokojenega polkovnika Ani-bala Page in dva bivša pero-nistična sindikalna voditelja.
la nobene pogodbe z izraelskimi sosedi po tristranski izjavi iz leta 1950- Pripomnil je, da skupna izjava o posvetovanju med ZDA in Veliko Britanijo zg izvajanje tristranske izjave v primeru kršitve meja pomeni za Izrael večje jamstvo kakor možnost nakupovanja orožja. Dalje je Eden izjavil, da londonska vlada namerava ohraniti bagdadrki pakt, tristransko izjavo iz 'leta 1950 in o-stati zvesta vsem članom pak-U.
Z Edenovim govorom je
bila debata zaključena, toda laburistična opozicija je zahtevala nadaljevanje debate. Zbornica pa je s 312 glasovi proti 252 odobrila odložitev, kar praktično pomeni zaupnico vladi.
Debato je začel državni minister Anthony Nutting, ki je dejal, da se angleška vlada »posvetuje s svojimi zavezniki zaradi dogodkov v Jordanu« in da ni pričakovati, da bo sporočila svoje odločitve, preden bodo ta posvetovanja končana. Dodal je, da se bo britanska vlada še nadalje trudila, da pride do sporazuma med Izraelom in araoski-mi državami.
Nutting je dalje dejal, da se do sedaj ravnotežje v oboroževanju na Srednjem vzhodu ni razbilo v škodo Izraela, da pa	bi s	časom dobave	o-
rožja Egiptu utegnile to ravnotežje spremeniti. Dodal je: »Varnost Izraela ni v oboroževalni tekmi, ker bi se ta lahko zaključila s tem, da bi Izrael bil obkrožen z do zob oboroženimi sosedi »
Nutting je v svojem govoru poudarjal tudi važnost petroleja v Kutvaitu in angleških položajev na področju Perzijskega zaliva. Dodal je, da bo	vlada	sprejela	vse	u-
krepe,	«da	pomaga	prijate-
ljem Anglije, to je poglavarjem držav ob Perzijskem zalivu«. »Vsakikrat, ko bo to potrebno, je pripomnil Nutting. bomo branili naše življenjske interese ip podpirali interese naših pravih prijateljev, naj bodo naši neuspehi	in uničevalne	sile,	ki
se bodo postavile proti nam, kakršnekoli.«
Za opozicijo	je v debato
posegel Hugh	Gaitskell, ki
je zahteval, naj Anglija ukine podporo 8,750.000 šterlin-gov za arabsko legijo, »ker, je pripomnil Gaitskell, ta lahko napade	sedaj Izrael.
Pripomnil je, da je »odstavitev Glubba paše povečala nevarnost vojne	med Izraelom
in arabskimi državami in da predstavlja resen udarec- za prestiž Anglije in zahodnega sveta«.
Očital je nato vladi, da je vodila politiko «prilagoje-vanjaii do arabskih držav v škodo Izraela in da je ta politika podobna politiki neinter-vencije v Španiji. Dejal je, da je bil Edenov govor 5. novembra v Guildhallu velika napaka ter da je politika odrekanja orožja Izraelu, medtem ko arabske države dobivajo sovjetsko orožje, velika krivica. Zahteval je takojšnjo ukinitev prepovedi dobavljanja orožja Izraelu.
Razen tega je Gaitskell predlagal sledeče ukrepe:	1.
Jordanu naj se ne vsiljuje politika, ki je ta noče voditi. V to državno naj se ne pošiljajo vojaška ojačenja razen v primeru, da je to potrebno za obrambo angleških državljanov. 2. Takoj naj se začnejo razgovori z Jordanom glede bodočnosti angleško-jor-danske pogodbe ter naj se ukine podpora arabski legiji. 3. Reši naj se #smešen konflikt na Srednjem vzhodu med angleškimi in ameriškimi petrolejskimi družbami«. 4. Pripravi naj se skupna angleško-ameriška izjava o politiki na Srednjem vzhodu. 5. Aprila naj se začnejo razgovori o
Srednjem vzhodu z Bulganinom in Hruščevom, ko bosta obiskala Veliko Britanijo. Vendar je Gaitskell dodal, da »je treba za vsako ceno preprečiti, da bi petrolejska bogastva na Srednjem vzhodu padla pod rusko nadzorstvo«.
Današnji londonski tisk posveča svoje komentarje položaju na Srednjem vzhodu in izraža predvsem zaskrbljenost zaradi britanskih petrolejskih interesov na tem področju. »Times« piše, da »petrolejski interesi Velike Britanije tej ne dopuščajo, aa se ne bi zanimala za to področje, ker gre za njeno življenjsko raven, dokler se ne bodo našli drugi viri energije«.
List obtožuje nato ZDA in pravi, da so Američani na eni strani «ustvarili neupravičen sum do britanskega imperializma, z druge strani pa so oni ustvarili neke vrste dolarskega imperializma, ki je karakterističen. Ameriške petrolejske družbe mečejo reke denarja v blagajne SaudoVe Arabije in ta denar se nedvomno uporablja, da se odpravi pomirjujoči vpliv na a-rabsko legijo«.
»Financial Times« pa piše, da bi »ZDA v primeru potrebe lahko našle svoj petrolej, ne da bi se zatekale na Srednji vzhod, medtem ko nista Velika Britanija in Evropa v enakem položaju«. «Daily Express« piše, da je Eden v razgovoru, ki ga je imel sinoči z angleškimi konservativnimi poslanci, izjavil, da «Irak še posebno ter države bagdadskega pakta na splošno predstavljajo zadnjo rešilno bilko za angleško politiko na Srednjem vzhodu«. «DaiIy Mail« pa piše, da je »spor med angleškimi in ameriškimi petrolejskimi interesi ena od tragedij v sedanjem položaju«.
Kakor omenjeno, se v Wa-shingtonu nadaljujejo razgovori med ameriškimi, angleškimi in francoskimi predstavniki o Srednjem vzhodu. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je zanikal, da je Velika Britanija ponovno pozvala ZDA, naj pristopijo v. bagdadski pakt, zato da se ((okrepi zahodni vpliv na Srednjem vzhodu«. Dodal je, da bodo ZDA še dalje ostale pridružene temu paktu kot opazovalec.
Medtem pa je ameriški obrambni departma sporočil, da bodo te dni poslali na področje Sredozemlja in ga dodelili VI. ameriški floti bataljon mornariških strelcev, ki
bo štel 1500 mož. Predstavnik je tudi sporočil, da so že več dni vsidrana v Beirutu ena ameriška težka križarka, tri torpedni lovci in dve podmornici.
Tudi v Kairu so se danes nadaljevali razgovori načelnikov glavnega štaba Egipta, Sirije in Saudove Arabije. Razgovori bodo trajali tri ati štiri dni. Na današnji seji so govorili o prvi točki dnevnega reda, to je o »vprašanjih Srednjega vzhoda«. Čeprav so seje tajne, govorijo opazovalci o morebitnem vabilu j or-danskemu kralju Huseinu, naj se udeleži razgovorov ^.Egiptovski uradni predstavnik Je izjavil, da sta dva glavna cilja konference zagotoviti arabsko varnost ter nuditi Jordanu pomoč, da se reši svoje Odvisnosti od Velike Britanije. ■
V Wašhingtonu je jordanski poslanik izjavil, da odstavitev generala Glubba ni na noben način povečala nevarnosti vojne med Jordanom i*i Izraelom, ter je poudaril, da gre za izključno notranjo in upravno zadevo. Jordanski zunanji minister pa je v Ama-nu izjavil, da je za njegovo vlado incident z generalom Glubbom zaključen in da ta incident «ne pomeni nobene spremembe politike Jordanije ki hoče ohraniti tesne odnose z Veliko Britanijo, ZDA in z drugimi prijateljskimi državami«.
6nocchijev varovanec bo spregledal
MILANO, 7. — Mali invalid Silvio Colagrande, na katerega so prenesli očesno roženico Carla Gnocchija, bo verjetno sprevidel. Danes so dečku za kratek čas odvezali oči, predstojnik oftalmološkega instituta milanske bolnišnice, prof. Galeazzi, pa mu je dvakrat šel z roko mimo oči. Deček, Ki je že dve leti in pol sko-’ raj popolnoma slep, je vzkliknil; «Vidim, vidim!« Deček je preštel prste na roki prof. Ga-leazzija na razdaljo 50 cm.
Po prvem pregledu — oči so bolniku spet zavezali — se je v zdravnikih povečalo upanje, da bo mali invalid dokončno ozdravel. Zdaj bodo morali Silviove oči počasi navaditi na svetlobo.
Jutri bodo verjetno odvezali oči Amabili Battistella. ki so ji prav tako presadili Gnocchijevo očesno roženico.
čimprej odgovoril. Prav tako upam, da bo to dopisovanje še dolgo trajalo.«
Ko ga je neki novinar vprašal, ali bi rad obiskal ZDA, je Bulganin dejal, da bi to rad storil, da pa to ni mogoče, »dokler bodo od sovjetskih državljanov zahtevali prstne odtise za potovanje v ZDA«. Bulganin je gotovo vedel, da so uradni gostje izvzeti od te formalnosti, vendar je očitno porabil priložnost za ironičen namig na MacCarranov zakon, proti kateremu je slišati pritožbe iz vsega sveta.
Iz Londona poročajo, da je tamkaj Eisenhowerjev odgovor na Bulganinovo pismo napravil dober vtis. Predstavnik Foreign Officea je danes predpoldne izjavil:	«Z veli-
kim zadovoljstvom sprejemamo to sijajno pismo,« Dodal je, da se je predsednik Eisen-Jiower posvetoval z britansko vlado o vsebini odgovora. V londonskih vladnih krogih dodajajo, da bodo argumenti, ki jih glede razorožitve navaja Eisenhower v svojem pismu, prišli na vrsto na bližnjem zasedanju pododbora OZN za razorožitev. Kolikor je doslej znano, se bo pododbor sestal 19. marca v Lancaster Housu. Po dosedanjih vesteh bo ameriško delegacijo na konferenci vodil Harold Stassen, posebni Eisenhowerjev svetovalec za vprašanja razorožitve, sovjetsko delegacijo pa veleposlanik v. Londonu Jakob Malik.
V Washingtonu pa poudarjajo, da omogoča Eisenhovver* jev odgovor nadaljevanje stikov med obema predsednikoma in obenem olajšuje iskanje terena »na najvišji ravni«, na katerem bi bil mogoč ((preporod ženevskega duha«. Opazovalci sodijo, da k nadaljevanju dvogovora prispevata predvsem dva činjtelja: »atomska tesen«, ki je povzročila zaton klasične koncepcije o vojni kot zadnjem sredstvu diplomacije, in želja tako ZDA kot ZSSR, da bi pred očmi svetovnega javnega mnenja zmagali v miroljubnem tekmovanju.
Bulganiniov predlog o prijateljski pogodbi med obema državama doslej ni naletel na ugoden odmev v ZDA, Eisen-hovverjev odgovor pa .vendarle ohranja dvogovor in ga prenaša na področje razorožitve. Dosedanja koresponden-
ca seveda še ni zapustila splošnih načel in se še ne spušča v podrobnosti, vendar pa se opaža, da se vsaj v tem okviru gledanja zbližujejo in stališča postajajo manj toga. Zaradi tega gledajo mnogi z večjim optimizmom na bližnji sestanek pododbora OZN za razorožitev.
Francoski zunanji minister Pineau pa je izjavil davi v Karačiju: «Z zanimanjem sem se seznanil z odgovorom predsednika Eisenbovverja na pismo maršala Bulganina. Odgovor se mi zdi zelo zadovoljiv. Prav tako me . veseli ugodna reakcija predsednika sovjetske vlade, kot je razvidna iz časopisnih poroč'1. To dokazuje, da francoska vlada ni sodila napak, ko je dejala, da so razgovori vedno sredstvo za pomirjenje.«
Pineau je nadalje zatrdil, da Eisenhowerjevo pismo tik pred važnimi razgovori o razorožitvi prinaša res nekaj novega. Na tej osnovi — je dodal — bo francoska delegacija podala konstruktivne predloge v OZN.
Eisenhovver pa je na svoji današnji tiskovni konferenci poudaril, da so v ZSSR zelo vidno objavili besedilo njegovega pisma od 1. marca. Pri tem so novinarji vprašali predsednika, ali Se mu rdi prikladno povabiti Bulganina v Washington, Eisenhovver je odgovoril, da doslej še ni mislil na to možnost, in dodal, da so ZDA «vedno pripravljene izkoristiti vsakršno priložnost za zmanjšanje mednarodne napetosti«,
O perspektivah miru v svetu je Eisenhovver dejal, da le hladna vojna »spremenila svojo smer«, ker je splošno priznano, da si svetovne vojne ni mogoče več zamisliti. Pač pa zahtevajo zadnje sovjetske pobude od ZDA večjo elastičnost v njihovih programih pomoči tujini.
Eisenhovver je tudi izjavil, da je zadovoljen z načinom, kako je Bulganin reagiral na njegovo pismo, in omenil, aa se mu zdi, da je bilo v ZSSR to pismo bolje sprejeto kot prvo, saj je sovjetski tisk takoj objavil celotno besedilo. Predsednik je nadalje poudaril, da se mu zdi, da omilje-nje predpisov za trgovino me.l Zahodom in ZSSR ni bila napaka, in med drugim opozoril na to, da je prehod od vojnega k mirovnemu gospo-
darstvu sprostil znatne proizvodne kapacitete, ki bi v okviru zahodnega sveta ostale celoma neizkoriščene.
Končno je Eisenhovver med svojo tiskovno konferenco sporočil, da se bo odpovedal ponovni kandidaturi, če bi pred volitvami ugotovil, da mu zdravstveno stanje ne dopušča več takšnih naporov.
Gospodarska vprašanja zasedanju SEATO
'i* *
na
Jamstvo	ZOA,	Anglije	in	Francije	za pakistansko mejo	z	Afganistanom	•	Dulles na	kosilu pri Pmeauju
svoje zadovoljstvo zaradi ti-godne	reakcije maršala Bulganina	na zadnje pismo pred-
sednika Eisenhovverja in nato prikazal stališče svoje vlade do vprašanj Azije, Afrike in Srednjega vzhoda. Popoldne se je Pineau sestal tudi z angleškim zunanjim ministrom l-loydom.
Sicer se je danes v Karačiju nadaljevalo zasedanje sveta SEATO, ki se bo končalo jutri. Zunanji ministri držav članic so razpravljali o splošnem poročilu, ki ga je sestavil stalni svet predstavnikov s sedežem v Bangkoku. Bilo je postavljenih tudi več predlogov. Kot se govori po hodnikih, je francoski zunanji minister podal »tri ali štiri predloge gospodarskega značaja«. Delegata Filipinov in Siama sta tudi poudarila potrebo o-krepitve gospodarskega sodelovanja v SEATO in filipinski delegat Carlos Garcia je predlagal ustanovitev stalnega gospodarskega odbora. Pakistanski delegat je ponovno načel vprašanje Kašmira, večina ministrov pa je pri tem izrazila željo, da bi se ta spor med Indijo in Pakistanom rešil v okviru OZN. Britanski delegat , Selwyn Lloyd je predlagal, naj se izboljša organizem SEATO za informacije.
KARAČI, 7. — Francoski zunanji minister Pineau je danes še enkrat izrazil željo svoje vlade, da bi se pomnožili trgovinski in ostali odnosi med Vzhodom in Zahodom.
Pineau je poudaril, da pripada razdobje napadov že preteklosti in da je svet zdaj v razdobju koeksistence. «Ce se bo svobodni svet držal o-brambne taktike, bo nujno obsojen na vzpostavljanje »sanitarnega kordona«. Edino o-fenzivna taktika, torej na široko odprte meje in razširjena človeška in trgovinska izmenjava, bo koristila svobodnemu svetu«.
Popoldne je imel Pineau kot gosta na kosilu ameriškega državnega tajnika Forstera Dul-lesa. Kot zatrjujejo, je Pineau med drugim izrazil Dullesu
Te dni so v Beogradu podpisali med Jugoslavijo in Italijo sporazum o ribolovu ter druge gospodarsko-Iinančne sporazume. Za Italijo je podpisal dr. Edzo Storoni, za Jugoslavijo pa dr. Stane Pavlič
Koca Popovič
o mednarodnih odnosih
BEOGRAD, 7. — V intervjuju, ki ga je dal agenciji ((International News Service«, je državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič poudaril, da se svet približuje miru in da stalno rastoča gospodarska povezava sveta ter družbena zavest in volja človeštva delujeta v tej emeri. Popovič je nadalje poudaril, da se manifestacija in delovanje ženevskega duha mora nujno nadaljevati. Po njegovem mnenju je trenutno najbolj napeto stanje na Srednjem vzhodu.
Na vprašanje, ali bo Sovjetska zveza sploh kdaj dala državam Vzhodne Evrope takšno neodvisnost, kot si jo je priborila Jugoslavija lela 1948, je Koča Popovič odgovoril, da se mu zdi vprašanje izumetničeno in skonstruirano. Leto 1956 ni leto 1948, je dejal Popovič in poudaril, da bi razvoj sodelovanja med državami, ne glede na to, h kateremu taboru pripadajo, pomagal okrepiti mir. Z drugimi besedami, odgovor na to je. da je treba prepustiti narodom teh držav odgovor na to vprašanje.
Na vprašanje, alj rodi, da Jugoslavija z izboljšanjem odnosov s socialističnimi organizacijami Vzhodne Evrope ne bo izgubila svoje neodvisnosti, je Koča Popovič odgovoril, da takšna nevarnost sploh ne obstaja.
Na nadaljnje vprašanje, kakšna zagotovila lahko da Jugoslavija Zahodu, da normalizacija odiosov z državami Kominforma ne bo koristila Kominformu na škodo Zahoda, je Popovič odgovoril: «Ne verjamem, da je treba dajati kakršno koli zagotovilo. Mi ne vodimo svoje politike na osnovi takšnih alternativ- Za vsakogar, ki hoče razumeti, je jugoslovanska politika dovolj ((prepričevalna«. Naš osnovni cilj je krepitev naje neodvisnosti. V okviru takšne politike dobri odnosi z eno stranjo ne morejo biti in niso v škodo odnosom z drugo stranjo.
Na vprašanje, ali lahko Koča Popovič kot dober poznavalec ruskih voditeljev svetuje ameriškemu ljudstvu, naj verjame v iskrenost sovjetskih voditeljev, je Koča Popovič odgovoril; «Ne verjamem v učinkovitost poskusa, da se mednarodna vprašanja postavljajo na psihološko a-nalizo. V vsakem primeru in ne glede na to, za katere voditelje gre, je napredek nemogoč brez večjega medsebojnega zaupanja, ro je brez ustreznih medsebojnih naporov v tem pogledu,« je zaklju-čil Koča Popovič-
Zunanji ministri Francije, ZDA in Velike Britanije so izjavili, da pomeni sedanja meja med Pakistanom in Afganistanom mejo področja, ki se tiče SEATO. V krogih konference sodijo, da pomeni ta izjava formalno jamstvo treh velesil za sedanjo zahodno mejo Pakistana v zvezi z afganistanskimi zahtevami po Pahtunistanu, severozahodnem področju Pakistana.
Na popoldanski seji so ministri sklenili ustanoviti funkcijo mednarodnega gospodarskega izvedenca SEATO. ki bo pridružen bodočemu stalnemu glavnemu tajništvu s sedežem v Bangkoku. Avstralski zunanji minister Richard Casey pa je podal dolgo poročilo o bodoči pomoči Avstralije državam SEATO. Ta pomoč bo znašala 3 milijone avstralskih funtov,	J
Ben Jusef obsoja nastop španske policije
TANGER, 7. — Tetuanski kalif, ki predstavlja maroškega sultana na španskem področju Maroka, je pozval generala Franca, naj posreduje, da se zmanjša napetost na tem področju. Kalif je poslal pismo tudi španskemu visokemu komisarju v Maroku in ga pozval, naj napravi konec policijskih akciji in prelivanja krvi.
Sultan Ben Jusef pa je danes delegaciji 500 Marokancev španskega področja, ki so demonstrirali po ulicah v Rabatu ter vzklikali proti Španiji, izjavil: «Kakor je bilo veliko naše veselje ob napovedi naše neodvisnosti, tako je bila velika nasa žalost, ko smo zvedeli za dogodke na področju, ki ga upravlja Španija. Nismo pozabili, da je naš glavni smoter enotnost dežele. Ne more biti za nas prave neodvisnosti, če se ne uresniči enotnost. Hočemo za našo deželo neodvisnost v okviru njenih naravnih meja. Slovesno izjavljamo, da ti dogodki lahko kompromitirajo Špan-sko-maroške odnose prav v trenutku, ko se pripravljamo na začetek pogajanj s špansko vlado Španija bi morala razumeti, da so zahteve severnih Marokancev naravne m zakonite, ter ni dopustno pobijali in zatirati jih.«
Demonstranti, vsi s španskega področja, so šli po ulicah v Rabatu in nosili napise v zahteve po neodvisnosti združenega Maroka.
Tudi demokratična stranka neodvisnosti je protestirala zaradi nastopa španskih oblasti. Poslala je brzojavko Francu, Ben Jusefu in Arabski ligi, v kateri odločno protestira «proti temu surovemu zatiranju« z zahtevo, da se preneha z ubijanjem in da -se aretirani izpustijo. Maroški sultan se je dolgo razgovar-jal o položaju v španskem Maroku s tetuanskim kalifom in z voditeljem maroške reformi-*tične stranke v Tetuanu,
FRIMORSK1 DNEVNIK
— j —
VREME VČERAJ
Nalvišja temperatura 8,8. nwC nižja 5. ob 17 uri 7,6. zračni tlak 1013.5 stanoviten, veter 6 km na uro, vlaga 84 odst., nebo 3 desetine pooMačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,3.
Danes, ČETRTEK » ®irC> Janez od H., sp.. J*" d,
Sonce vzide ob 6.31 »ni z* a 18.01. Dolžina dneva 1UV .m vzide ob 4.10 in zatone 0° Jutri, PETEK 9. testa Frančiška, vd..
V ZNAMENJU BORBE ZA SOC. NAPREDEK IN ENAKOPRAVNOST ŽENA
Sinoči na stadionu ,,Prvi maj“ lepo uspela proslava 3. marca
. , . t__
Številno občinstvo, Ki je do Kraja napolnilo dvorano, je pozorno sledilo govoroma v slovenščini in v italijanščini ter Kulturnemu sporedu
Proslava 8 marca, mednarodnega praznika žena, ki je bila sinoči v dvorani na stadionu «1. maj» in ki jo je organizirala ženska sekcija Neodvisne socialistične zveze, je zelo lepo uspela. Dvorana je bila nabito polna občinstva, ki je s pozornostjo sledilo govoroma o pomenu praznika in vlogi ter o nalogah žena, potem pa še pestremu kulturnemu sporedu, pri katerem so sodelovali otroci, mladina žene, solisti, tržaška tamburica in pevski zbori.
O pomenu praznika žena je najprej spregovorila v italijanščini Graziella Gregon ki je predvsem poudarila, da ženske proslavljajo 8. marec v duhu borbe za socialni napredek in boljše življenje vse družbe. Ta borba se razvija po vsem svetu, brez strankarskih razlik, o delavnicah, na kmetih, v uradih in zahteva dosti truda in žrtev. V Trstu je dejala govornica, imamo polek težkih vprašanj političnega in socialnega značaja, tudi hude gospodarske proole-me. Imamo nad HO.OOO brez poselnih, katerim družba ne more zagotoviti dela. Načelo da ima vsak pravico do dela jc po ustavi uzakonjeno in je plod dolgih borb ljudstva, toda ni še uveljavljeno. Da se bo to uresničilo, so potrebni skupni napori vsega delavske ga razreda b.ez razlike narodnosti in političnega prepričanja. «Na tej proslavi izraza mo to našo zaskrbljenost in zeljo za iskreno in demokratično sodelovanje vseh sil. ki se borijo zg te skupne cilje m smo prepričane, da „0 čutijo vsi, ki stremijo po socialnem napredku in demokraciji Najnovejši dogodki nam utrjujejo prepričanje, da ni daleč dan, ko bodo uresničene težnje po sodelovanju, ki je prvi pogoj za uresničenje najosnovnejših teženj delovnega ljud šivati.
Ob zaključku svojega govora je Graziella Gregori navedla nekaj glavnih zahtev tržaških žena:
Popolno enakopravnost žena v družbi in v vseh ustanovah, razširitev socialnega zavarovanja za gospodinje, izenačenje plač, večje zanimanje tu razumevanje pristojnih oblasti in sindikalnih organizacij za vprašanje delavk, znizanje tedenskega urnika za delavce od 48 na 40 ur, odstranitev diskriminacij med ženami raz n ih narodnosti ter enake pravice slovenskim ženam. Za u-resničitev teh zahtev je ne-obhodno potrebno, da se vse delavke in demokratične žene zbližajo, sodelujejo in združijo v skupni borbi za socialni napredek.
Nato je v slovenščini govorila Marica Sonce, katere go-vor objavljamo na tretji strani.
Sledil je bogat kulturni spored. V prvem delu sporeda so si brez presledka sledile reci-
tacije, nastop harmonikašev, igranje tamburašev, solo petje ob spremljavi tamburic m kratke igrice. Ob vsaki točki je občinstvo navdušeno ploskalo in s tem nagradilo nastopajoče in tiste, ki so jih požrtvovalno vadili. Zlasti mamice, ki so prisostvovale proslavi in videle svoje malčke, kako so sc na odru počutili kot doma, so bile nadvse vesele in ginjene. Vsi, od prvega do zadnjega so si zaslužili, da bi jih našteli po imenu, toda bilo bi predolgo. Omenimo naj le Metko Stoka in Vlasto Mrak, ki sta prvi nastopili z recitacijo »Deček in cvet«, Marico Cebron, ki je lepo recitirala «Pav», malo Lilijano Rožič in Anico Miku-lus ter Stojana Coljo, ki je žel velik uspeh ter Danila Gombača, ki je ob spremljavi harmonikarjev zapel »Luna sije«.
Po kratkem odmoru je sledil drugi del sporeda, ko je najprej nastopila in navdušila občinstvo mala Majda Batič, nato so pokazali kaj znajo gojen i baletne šole SNG. Sledile so arije raznih oper, ki so jih ob spremljavi dr Demšarja na klavirju izvajali Anna Maria Damianl, Greti Juretič, Attilio Tonnello in Marija Bukovec. Ob spremljavi hčerke Marte pri klavirju pa je nato zapela «Zanjice» m Katzejevo «Serenado» Justina Kralj Vuga. Zenski zbor od Sv. Jakoba je pod vodstvom Vlada Švare zapel tri narodne, za zaključek pa je mešani pevski zbor «Slavko Škamperle« od Sv. Ivana pod vodstvom Ubalaa Vrabca zapel «Pa se sliš od Sv. jvana zvon« in «Planinsko».
bodo na tem zasedanju zastopali odv. Forti, odv. Morpur-go in Schatila.
„0snove in cil|i produktivistične tehnike"
V soboto bo ob 11. uri v veliki dvorani trgovinske zbornice ustanovno zasedanje »Pokrajinskega odbora za razširitev produktivistične tehnike«. Na zasedanju bo prisoten dr. Cardellmi kot predstavnik predsednika nacionalnega združenja Ivana Mattea Lombarda. Otvoritveni referat bo imel Guido Polacco na temo: »Osnove in cilji produktivistične tehnike«.
Ostale vesti ir triaike kronike na 4. strani.
V petek v Benetah zasedanje
V petek bo v Benetkah zasedanje «Jadranske skupnosti« v kateri sodelujejo vsa jadranska pristanišča in tudi Trst. Na tem zasedanju oodo razpravljali o vprašanjih, ki so povezana z ustanovit/ijo redne proge proti Daljnemu vzhodu.
Na zasedanju bo Trst zašlo, pal župan Bartoli, ki se bo vrnil iz Rima, kjer je ure! več sestankov z vladnimi predstavniki in kjer se je včeraj razgovarjal na ministrstvu za zunanje zadevz.
Prihodnji teden pa bo v Rimu zasedal nacionalni svet PLI, ki bo razpravljal o političnih in gospodarskih vprašanjih Tržaškega ozemlja. Trat
Skupščina delavcev petrolejske stroke
Delavci rafinerije «Aquila« so včeraj na skupščini razpravljali o vprašanju izplačila določene povprečne vsote, ki jo predvideva nova delovna pogodba. Delavci so sklenili. da se bodo ponovno sestali jutri ter določili nadaljnjo sindikalno akcijo, če jim ne plačajo omenjene vsote do
jutri. Ta sklep je vključen v resolucijo, ki je bila soglas-r.osprejeta na predlog tovarniškega odbora.
V nedeljo ob 10. uri pa bo v dvorani v Ul. Vecellio skupščina petrolejskih delavcev, ki jo sklicuje sindikat petrolejskih delavcev nove Delavske zbornice CGIL. Na skupščini bo govoril dr. Trespidi, odgovorni tajnik italijanskega sindikata petrolejskih delavcev CGIL.
O Od danes I. marca bo zaprta za premet z vozili Ul. Mon-te S. Gabriele zaradi postavljanja plinskega voda.
V nedeljo splovitev motorne ladje „Cnstiana"
, V nedeljo 11. marca bodo v ladjedelnici Sv. Roka splovili 4.200-tonsko motorno tovorno ladjo «Cristiana», katero grade za tržaško družbo «Navigazione Triestina«. Splovitev je bila predvidena že v nedeljo 26. decembra, a so jo morali odložiti zaradi izredno slabega vremena.
Naslednjo nedeljo pa bodo v ladjedelnici Sv. Marka splovili motorno tovorno ladjo «San Giorgio«, ki bo imela 4250 ton in katero grade za pomorsko družbo «Adriatica« iz Benetk. «San Giorgio« je slična ladji »San Marco«, katero so splovili 29. januarja.
Obe ti dve ladji bosta pluli proti Istambulu in bi morali biti po uradnih zagotovilih vladnih predstavnikov vpisani v tržaškem pomorskem registru, imeti Trst za matično pristanišče in pluti iz našega pristanišča. Kljub temu pa bo v Trstu ostala samo motorna ladja »San Marco«, medtem ko bo ladja »San Giorgio« premeščena v Genovo.
TRŽAŠKI GOSPODARSKI POLOŽAJ V JANUARJU
Visok porast brezposelnosti in znižanje prodaj na drobno
Izboljšanje je bilo zabeleženo v ladjedelniški industriji, v proizvodnji jekla in železa in v čistilnicah mineralnih olj, medtem ko se položaj v malih industrijskih podjetjih slabša
Tržaški gospodarski položaj [ risti od njih stalno manjše, v januarju tega leta ni zabe- saj se razpoložljivi denar ved-
ležil novih občutnih izpre-memb (razen nenadnega visokega števila brezposelnih in se še nadalje opaža postopno slabšanje splošnega gospodarskega stanja.
Poročali smo že, da so v januarju zabeležili 21.183 brezposelnih delavcev, torej kar 2.233 več kot v decembru. Ta nenaden porast brezposelnosti jp toliko občutnejši, v kolikor prav v istem času velika industrijska podjetja in med njimi predvsem ladjedelnice doživljajo visoko mednarodno konjunkturo in ker je treba istočasno upoštevati, da se je iz Trsta izselilo okrog 8 tisoč Tržačanov po veliki večini sposobnih za delo. Podatki o orezposelnosti torej na zelo jasen in nesporen način potrjujejo vse trditve o krizi tržaškega gospodarstva.
Vendar to niso edini podatki, ki dokazujejo, da se je splošni tržaški gospodarski položaj ponovno poslabšal, saj se je tudi v januarju ponovno poslabšalo stanje trgovine na drobno. Po ugotovitvah Združenja trgovcev na drobno so namreč zabeležili po rahlem izboljšanju pred božičnimi in novoletnimi prazniki ponovno znižanje kupčij, in manjše zanimanje kupcev. Vsi sektorji so zabeležili zmanjšano povpraševanje, razen nekaterih trgovin z oblačili in čevlji, ki so pričele proti koncu meseca z izrednimi razprodajami in so tako pritegnile razpoložljiv denar. Najbolje pa ocenjuje stanje trga na drobno dejstvo, da so tudi trgovine z živili prodale manj, kot v istem mesecu v preteklih letih.
Poročilo združenja poleg tega ugotavlja, da se vedno bolj širi sistem razprodaj, kai pa je privedlo do tega, da so ko-
PRED ZAČETKOM GRADNJE NA PODROČJU ROCOL-LOVEC
Stanovanja INA-CASA nedosegljiva za delavce s povprečno plačo
Za tmsobno stanovanje s pritiklinami mora prosilec razpolagati s 750.000 gotovine, nato pa plačevati na mesec 15.000 lir na račun odplačevanja
Zakon za zidanje stanovanj INA-casa je bil raztegnjen na naša področje šele lani in je zato vlada sklenila dodeliti Trstu 2 milijardi lir, da se čitnprej začne z zidanjem o-menjenih stanovanj. Tržaško županstvo pa je ze pripravilo obširen načrt za 800 stanovanj za delavce raznih podjetij, ki jih bodo zgradili na področju Hocol-Lovec. Na prihodnjem sestanku centralnega odbori INA-Casa v Rimu bodo dodelitev 2 milijard lir dokončno potrdili, hkrati pa bodo imenovali tržaško županstvo za licitacijski center teh gradenj. Ker so načrti že pripravljeni, čakajo samo, da bo občinski tehnični urad v najkrajšem času pripravil vse potrebno za licitacijo del. Zato lahko pričakujemo, da se bodo dela za izvajanje celotnega načrta za zidanje teh stanovanj začela že letos-Predstavniki tržaške občine in odbora INA-Casa so že določili zemljišča, na katerih naj bi začeli zidati. Gre za okrog 14 nektarov zasebnega zemljišča na področju Rocol-Lovec. ki ga bodo morali odkupiti. Največja zapreka za izvedbo tega načrta je sedaj še vedno cena zemljišču. Jasno je, da zasebniki nočejo preveč popustiti, ker je položaj področja zelo ugoden za zidanje stanovanj in so današnje tržne cene takih zemljišč precej visoke. Hkrati pa uprava INA-Casa ne more plačati previsokih cen za zemljišča, ker so stroški zidanja stanovanj INA-Casa omejeni in ne smejo presegati 500000 lir za stanovanjski prostor. Zdi pa se, da se bodo zasebniki zadovoljili z zmerno ceno in da bo v kratkem tudi ta zapreka odstranjena.
Načrt zidanja stanovanj INA-Casa se na prvi po-
gled in še posebno, če pomislimo, da je rečeno, da gre za zidanje stanovanj za delavce, zelo ugoden. Ko pa navaden delavec začne delati račune, koliko bo plačeval najemnine, odnosno, koliko bo odplačeval za kupljeno stanovanje ,se stanje popolnoma spremeni in lahko rečemo, da si teh stanovanj delavci ne bodo mogli privoščiti,
Zakon določa, da gradnja stanovanj INA-Caia ne sme stati več kot 500 000 lir za legalni prostor (za legalne prostore štejejo vsako sobo, pritikline v trisobnem ali večjem stanovanju predstavljajo 2 legalna prostora, tako da ima stanovanje s tremi sobami dejansko 5 legalnih prostorov), odnosno 535 tisoč lir za stanovanje z e-tažno kurjavo. Na osnovi teh cen stane stanovanje s tremi sobami in pritiklinami 2 milijona 500.000 lir, stanovanje s 5 sobami pa najmanj 3 milijone 245000 lir, V tej ceni so všteti vsi stroški za zidanje stanovanja in za zemljišče. za napeljavo in priključitev električnega toka, vode in plina.
Za vsak prostor v stanovanju mora prosilec plačati predujem 150000 lir in fice-r; 10.000 lir ko vloži prošnjo, 70000 lir za prostor, ko dobi sporočilo, da je bila njegova prošnja sprejeta, in 70.000 lir za prostor pred izročitvijo stanovanja. To pomeni, da mora imeti prosilec, ki hoče vzeti na odplačevanje stanovanje s tremi sobami in pritiklinami, na razpolago 750 tisoč lir. Za amortizacijo o-stalega kapitala, vloženega za zidanje stanovanja, pa mora plačati za dobo 10 let mesečni obrok 3000 do 3500 lir za legalni stanovanjski prostor ali 15000 lir mesečno za tri
sobno stanovanje ter stroške za vzdrževanje stavbe.
Tisti pa, ki dobijo stanovanja INA-Casa v najem, morajo plačevati za trisobno stanovanje 17.500 lir najemnine mesečno.
Sedaj se upravičeno vprašamo; kateri delavec, tudi 'če zasluži 50 000 lir na mesec (takih delavcev je zelo malo), si lahko privošči stanovanje INA-Casa? Ni potrebno delati velikih računov, da • e prepričamo, da stanovanja 1NA-Casa niso za delavce, ampak samo za višje uradnike in voditelje podjetij, ki i-majo takšne plače, da lahko plačujejo tako visoko mesečno odplačevanje odnosno mesečno najemnino
Po vseh znakih sodeč je način zidanja stanovanj INA-Casa nadomestek načrta #A1-disio«, ker so krediti INA-Casa brezobrestni. Orebi, ki ima prihranjenega nekaj de. narja in je hotela najeti podojilo »Aldisio«, se sedaj splača vzeti v odplačilo sta. novanje INA-Casa. Pri tem pa ne' smemo poaebiti, da je večina delavcev, ki plačujejo svoje deleže za JNA-Casa, izključena od koristi tega sklada, ki ga v glavnem u-porabljajo za uslužbence, ki imajo boljše plače.
Kljub temu pa ne moremo reči, da nima zakon INA-Ca-sa svojih dobrih lastnosti. Prva lastnost tega zakona je ta. da se z zidanjem stanovanj zaposlijo zidarski delavci, srednja in mala industrijska podjetja ter obrtniki. da gre ta zakon na roko vsaj tistim ljudem, ki imajo sicer boljše plače od delavcev, ki pa ne bi mogli dobi-lt stanovanja brez teh ugodnosti. Zaradi tega menimo, da bo tudi ta zakon pomagal reševati stanovanjsko stisko ,v našem mestu.
no bolj razdeljuje med različne trgovine. Razprodaje pa bi morale zagotoviti prav gotovino, saj skoro ni več trgovine, ki ne bi kupovala na menice. Stalno večji obseg i&zprodaj je negativno vplival na trg in je tudi povzročil, da se je znižal obseg prodaj na obroke.
Pregled industrijske proizvodnje pa dokazuje, da preživlja tržaška ladjedelniška industrija izredno ugodno mednarodno konjunkturo, kar se seveda odraža tudi na nekaterih drugih industrijskih podjetjih. Istočasno pa preživlja velika večina male in srednje industrije še vedno ostro krizo, ki se v zadnj.h mesecih ni omilila.
Mesečno poročilo trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice za januar namreč ugotavlja, da je bila zaposlitev industrije zadovoljiva in da so zabeležili izboljšanja v primerjavi s prejšnjim mesecem, v - ladjedelnicah, v proizvodnji železa in jekla, čistilnicah mineralnega olja, tovarni vžigalic in tovarni jute. Zadovoljiva je bila proizvodnja, čeprav se v primerjavi s prpjšnjim mesecem ni izpremenila, v tovarnah barv in lakov, v mlinih in podjetjih likerjev.
Se nadalje pa ostaja položaj slab v vrsti malih in srednjih ir.dutsrijskih podjetij: v malih mehaničnih podjetjih, v proizvodnji brezalkoholnih pijač, podjetjih za obdelavo lesa, tovarni testenin, proizvodnji piva, proizvodnji oblačil ir. gradbeništvu.
V ladjedelnici Sv. Marka so v januarju gradili 6 ladij v skupni tonaži 47.450 ton in izkoriščali 55.5 odst. naprav. Poleg tega pa so že sklenili pogodbe za postavitev kobilice dveh motornih cistern za 32.000 ton in 36.050 ton za družbo «Prora» iz Palerma, dveh turbocistern po 36.616 ton za »Esso Petroleum« iz Londona in treh turbocistern po 35.000 ton za »British Tanker Co. Ltd.« iz Londona. Razume se, da se ta naročila nanašajo tudi na ladjedelnice CRDA v Tržiču.
V januarju je bila zadovoljiva tudi zaposlitev ostalih obratov CRDA, saj so v Tovarni strojev Sv. Andreja izkoriščali 80.9 odst. naprav, v delavnici mostov in dvigal 79,4 odst. naprav in v ladjedelnici Sv. Roka 28,0 odst. naprav. Ladjedelnica «Felszegy» je izkoriščala 90 odst. naprav, ladjedelnica «Sv. Just« pa 75 odst. naprav.
Število meničnih protestov se je v januarju v primerjavi z decembrom povečalo za 9.2 odst., istočasno pa se je njih skupna vrednost znižala za 0,2 odst. S tem število prijavljenih neplačanih menic še ni doseglo kritične ravni Zabeležene v preteklem letu, vendar pa ostaja še vedno na izredno visoki ravni, ki je toliko bolj občutna, v kolikor se istočasno opaža nižanje prodaj na obroke.
Skupščina ACEGAT
Oba sindikata Acegat sklicujeta za danes skupščino voznega osebja avtobusov, tramvajev in filobusrfv. Na skupščini bodo razpravljali o sporazumu o novem delovnem urhiku. Sestala se bo v dveh izmenah, in sicer ob 9. uri m cb 17. url v Ul. Giulia.
Značke za vžigalnike
Včeraj so dali v prodajo v vseh prodajalnah monopolnih predmetov značke v vrednosti 300 lir za lastnike vžigalnikov. Kot je znano, odslej ne bodo več označevali vžigalnikov s posebnimi žigi, temveč morajo lastniki vžigalnikov kupiti sami posebne značke in si jih
se izraža v številu 21.000 brezposelnih ter v občutnem skrčenju proizvodnje. Ti delavci zahtevajo, naj zato vlada čim-prej ustanovi v Trstu integralno prosto cono, ki bi edina lahko zavrla naraščajoče izseljevanje in izboljšala gospodarski položaj mesta. Hkrati izražajo delavci začudenje spričo prepočasnega reševanja vseh tržaških gospodarskih vprašanj.
Kam v soboto?
Vsi na planinski ples.
Pohitite z nabavo vstopnic in prenotacijo miz, Ul. sv. Frančiška št. 20 tel. 37-338.
V OKVIRU RAZGOVOROV ZA NOVO POGODBO
Včeraj v Rimu pogajanja
za izenačenje plač kovinarjev
Tržaški „sindikati zahtevajo za tržaške kovinarje enake plače kakor jih dobivajo genovski
V Rimu so se v okviru po-1 rešijo svoja posebna vpraša-
gajanj za obnovitev kolektiv^ ne pogodbe kovinarske stroke pogajali včeraj tudi o zahtevi tržaških sindikatov, da se plače tržaških kovinarjev izenačijo s plačami genovskih. Glede na netočno vest nekega jutranjega dnevnika o skupnem sestanku sindikatov kovinarjev sporoča urad za tisk Delavske zbornice CGIL, da je dal pobudo za sestanek sindikat kovinarjev, vključen v to sindikalno organizacijo.
Vprašanje izenačenja plač tržaških kovinarjev plačam genovskih se že dolgo vleče, tc je odkar so ob poenotenju plač leta 1954 uvrstili Trst v mezdno področje, ki je precej zaostajalo za glavnimi industrijskimi središči Severne Italije, čeprav so tu življenjski stroški zelo visoki ter jih morda presegajo le življenjski stroški v Milanu, kjer pa ima. jo delavci v primerjavi z drugimi mesti precej boljše plače.
Seveda pa izenačenje plač tržaških kovinarjev z genovskimi še ne zadostuje. Na pogajanjih v Rimu se menijo tudi o zvišanju plač kovinarjem sploh, saj so ena izmed tistih redkih strok, ki niso dobile po poenotenju plač nobenega poviška razen malenkostnih izboljšanj na podlagi pregibne lestvice. Spričo tega so plače koviuarjev močno nazadovale v primerjavi z drugimi strokami. Ce bodo imela pogajanja uspeh, tedaj se bodo seveda zvišali prejemki kovinarjev po vsej državi, torej tudi v Trstu, K temu pa je treba dodati še izenačenje z Genovo, kar bi tudi nekoliko izboljšalo gmotni položaj tržaških delavcev.
Seveda bo kolektivna pogodba kot po navadi določila samo minimalne mezde in plače, glede raznih nagrad in dodatkov pa se bodo morali delavci pogajati po posameznih podjetjih, kar ustreza tudi novim napotilom CGIL. Od nove pogodbe pa se pričakuje tudi izboljšanje normativnih določb, kar je tudi precejšnje važnosti. O posebnih vprašanjih kovinarjev, zaposlenih v CRDA, pa je bilo precej govora pretekle dni, ko so ti kovinarji napovedali stavko. Zato čaka tržaške kovinarje še' mnogo borbo in truda, da
nja, pa čeprav bi se pogajanja za vsedržavno kolektivno pogodbo dobro iztekla. Vsekakor tudi dober začetek že nekaj velja.
Na sedežu USIS
Razstava ilustracij slikarja Bogdana Groma
V petek ob 17. uri bo na sedežu USIS v Ul. Galatti 1 otvoritev razstave knjižnih ilustracij tržaškega slikarja Bogdana Groma. Razstava obsega serijo risb, skic, vinjet v črno-belem in v barvah, ki jih je zamislil Bogdan Grom za iiustriranje knjig znanih ameriških pisateljev. Razstava bo odprta do 20. t. m. Urnik bo objavljen pravočasno.
Danes ob 18.30 v kulturnem centru v Ul. Galatti 1 predvajanje dokumentarijev o italijanski vojni mornarici. Vabila je mogoče dobiti na sedežu mornariškega združenja «Aldebaran» v U. Mazzini 32.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
NIČESAR M UKRADEL... a je obljubil povračilo škode
Med odsotnostjo gostilničarko, je stegnil roko v predal in odnesel nekaj denarja
rilepiti na osebno izkaznico Značke veljajo za eno leto.
Za uresničenje proste cone
Skupina 48 tesarjev in žele-
zarjev je poslala te dni podtajniku za zunanjo trgovino Paolu Trevesu pismo, v katerem ugotavlja hudo krizo, ki
3. maja 1954 je Carlo Mi-chelazzi iz Vernjelisa opazil 35-letnega Umberta Delcara iz Ul. Commerciale, ki mu je pomagal pri delu okoli hiše, V trenutku, ko je zapuščal s težkim zavojem pod pazduho njegovo klet. Spočetka je mislil, da si je mož vzel, kakor je storil v preteklosti že večkrat, steklenico vina, a kasneje je ugotovil, da mu je izginil 25 kg težak kos svinca. Misleč, da je svinec odnesel Delcaro, je Michelazzi zadevo prijavil policijskim oblastem, še posebno, ker mu je Delcaro obljubil, da mu bo povrnil povzročeno škodo, česar pa ni storil.
Osumljenega moža so seveda zaslišali, a ta je tatvino odločno zanikal. Res, da je tedaj prišel iz kleti, a pod pazduho je imel suknjič in delovno orodje. O svincu ni vedel ničesar. Proti njemu pa je govorila njegova obljuba Michelazziju o povrnitvi škode. a tudi za to je Delcaro imel svoj zagovor. Po njegovih izjavah naj bi to storil izključno zato, da bi pomiril razjarjenega Michelazzija, pa čeprav ni imel namena plačati, ker svinca ni ukradel.
Sodniki so v njem videli krivca in ker ni prvič imel opravka s sodiščem, so ga obsodili na mesec dni zapora in 200Q lir globe.
Na isto kazen, le da so mu priznali vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon, to je pogojnost brez vpisa v kazenski list, so obsodili pred kazenskim sodiščem tudi 45-letnega Cecchija Rodolfa iz Ul. Rigutti, katerega je najemnica gostilne v Ul. della Guardia 29 Avrelija Vesna-ver por. Sirotič obtožila tatvine 5000 lir iz predala prodajne mize.
19. marca 1954 je Cecchi sta na t-krajnem robu prodajne mize in nekaj pil- Medtem pa se je najemnica oddaljila od mize in odšla k vratom. Tedaj je opazila, kako je Cecchi iztegnil roko. Kaj je storil, ni opazila, a ko se je vrnila, je opazila, da je mož menjal mesto. Na tleh je ženska opazila 50 lir in mjsleč, da jih je Cecchi izgubil, mu jih je prijazno vrnila.
Tedaj je Cecchi naglo pozdravil in izginil. Sele tedaj se je Sirotičcva, ki je opazila tri alf štirj stotake pod mizo in na pol prazen predal, zavedla tatvine. O zadevi je takoj obvestila moža >n ta je stekel za Cecchijem, kat< rega pa ni mogel več dohi teti. Zato je odšel k njegovi ženi, a ta ga je s solzami v očeh rotila, da ga ne bi prijavil policijskim organom ter istočasno obljubila, da bo njen mož vrnil ukradeni de-
nar že naslednjega dne.
Zvečer se je Cecchi res vrnil v družbi žene v gostilno; namesto da bi vrnil denar, pa je gostilničarja in gostilničarko nahrulil ter zahteval, da pokličeta priče, ki bi ga videle pri tatinskem delu.
Prič sicer res ni bilo, a gostilničarka je Cecchija vseeno prijavila in kakor dokazuje obsodba, je dobila tudi zadoščenje, pa čeprav jo je to stalo pet tisočakov.
Kolektivna zastrupitev v kuhinji ladjedelnice
Čuden primer skupne zastrupitve so zabeležili včeraj zjutraj v kuhinji menze Y ladjedelnici Sv. Marka, zaradi česar so morali prepeljati v bolnišnico pet uslužbenk, in sicer 3I-letno Jolando Bon-fante iz Rocola, 52-letno Pavlo Ovčerič por. Porta iz Ul. Belli. 5Uetno Olivijo Maras-si vd. Goliussi in 45-letno Mario Bastia vd. Zeccaria ter 35-letno Antonio Percaus vd. Marize, vse tri iz Milj.
Vse ženske so, kljub lažjemu zastrupljenju, pridržali na II- zdravniškem oddelku, kjer so mnenja, da bodo o-krevale najkasneje v 7 dneh.
Uslužbenke so izjavile, da je med kuhanjem verjetno zaradi okvare na napeljavi uhajal gorilni plin. Ni znano, če to drži in sklepajoč po izjavah nekega Aeegatovega inženirja, ki je prišel na mesto in pregledal napeljavo, u-hajanje plina ni bilo mogoče, ker niso nikjer ugotovili, pa čeprav so naprave pregledovali z modernimi instrumenti, nobene okvare. Možno je, da se je plin, ki je škodil ženskam, razvil v neki pečici na premog.
Avto s prižganimi lučmi povzročil padec kolesarja
Nekaj minut po 5. uri zjutraj se je 21-letni Jurij Miloš iz Padrič št- 60 peljal na svo. jem kolesu po cesti Prosek-Opčine, ko je z nasprotne strani privozil avto s prižga nimi lučmi. Svetloba je Miloša za trenutek oslepila, kar je zadostovalo, da je izgubil oblast nad vozilom in padel na tla, kjer je obležal, dokler niso prišli ponj z rešilnim avtom Rdečega križa.
Mladeniča so odpeljali bolnišnico in ker so mu dežurni zdravniki ugotovili globoko rano na desnem licu podplutbo nad desnim očesom, zlom dveh zob in udarec na hrbtu, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 7 ali 10 dneh na ortopedskem od delku.
V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita razstavlja tržaški slovenski slikar Bogdan Grom. Razstava je odprta vsak dan od 10, do 13. in od 17. do 20. ure.
(khitike IN POROČILA^
Druga premiera ..Gledališča Eduardo11
»Moj zaklad in moje srce«
Včeraj zvečer je Eduardo De Filiippo s svojo skupino predstavil drugo delo na tem svojem gostovanju: »Moj zaklad in moje srce«. S tem delom se je E. De Fili-ppo vrnil na pot svojih del »Neapelj, milijonarsko mesto«, «Filumena Marturano«, «Te prikazni«, «Mo.i zaklad in moje srce« ima s «Filumeno Mar-turamo« celo nekaj skupnega zaradi kreacije ženske osebe, dovolj dramatičnih momentov in končno razkritja pravih odnosov v čustvih in interesih med člani družinskega kompleksa.
Restavrator slik, profesor Lo-renzo, živi s sestro Chiarino. ki že ni več prav mlada in mu zagrozi, da se vrže skozi okno. če bi res prenovil hišo po okusu neke Nemke, v katero se ie zaljubil in jo namerava poročiti. Potem se pa zgodi, da odide Lo-renzo za nekaj mesecev v Arne-rito. medtem pa se sestri Chia-r in i približa mladi prodajalec zelenjave Filuccio, s katerim zanosi. Ko se brat vrne, se sestra poroči, a tudi Lorenzo ne čaka: poroči mlado i.n bogato mačeho Filuicoia.
V tem delu je dosegla Dolores Palumbo mogoče svoj največji uspeh ter se tako vredno pridružila Edua-rdu. Dobri so bili tudi Nino Veglia (Filuccio). »ep-ptno de Martino (Pasqualino) in drugi.
Obvestilo Kmečke zve/e vsem davkoplačevalcem
Kmečka zveza v Trstu obvešča vse svoje člane, da morajo v emislu Vanonijevega zakona vsi davkoplačevalci do 31. t.m. prijaviti davčni upravi svoje dohodke v letu 1955. Ker so za izpolnitev teh obveznosti po zakonu predpisane kazni (kakor avtomatično povišanje dosedanje davčne osnove Za 10 odst. ter denarne kazni od 5000 do 10 tisoč lir in seveda vpis kazni v kazenski list), priporočamo, da vsi prizadeti izvršijo prijave v omenjenem času.
Tajništvo KZ bo tudi letos sestavljalo in vlagalo prijave, članom bo tudi na razpolago za vsa zadevna pojasnila in nasvete. Člane opozarjamo, da je za sestavo prijave potreben davčni plačilni list. Ker roka za vložitev prijav gotovo ne bodo podaljšali, opozarjamo vse člane, da se pravočasno zglasijo na sedežu KZ v Trstu.
Televizija do 2. ure za festival pesmi
Tržaška kvestura je odobrila lastnikom javnih lokalov, ki imafjo televizijske sprejemnike, da imajo svoje lokale odprte v času festivala v Kan Remu do 2. ure ponoči. Dovoljenje se nanaša na 8., 9. in 10. marec.
v n G
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V petek 9. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju
Eduardo De Filippo
GUM VESTI
V soboto 10. t.m. ob 20.30 v prosvetnem domu na
OPČINAH
J. B. Priestley
Sreča, Kje si?
PD ((Slovenec« iz Boršta FOLKLORNA SKUPINA « B R E G n
vabi
ob priliki praznika žena danes 8. marca ob 20.30 k ponovitvi L. Anzen-gruberjeve petdejanke
«a
Sluhu vesb
Sodeluje domača godba
PLANINSKI PLES
bo v SOBOTO 10. marca v dvorani stadiona »Prvi maj«
Igral bo «VESELI TR2ISKI KVINTET« iz Tržiča na Gorenjskem.
Dekoracije v dvorani je napravil Milko Bambič
Prodaja vstopnic in pre-notiranje miz v Tržaški knjigarni - Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 37338
Dospela je revija za književnost in kulturo
O R I"
štev. 5-6 Dobite jo v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
Ljudska prosveta
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 9. marca t. I. ob 11. uri na sedežu v Ul. Roma 15.
PD «Andrej Cok« z Opčin vabi svoje člane, da se udeleže predavanja. ki bo v društvenih prostorih v petek 9. t. m. ob 20.30. Predaval bo prof. Alojz Rebula o velikem pesniku Francetu Prešernu.
( OLEPALlSČA )
GLEDALIŠČE VERDI
Dramsko gledališče Eduardo bo danes ob 17. uri uprizorilo komedijo E De Filippa »Ne pia-čam ti« kot enkratno družinskb predstavo.
Jutri ob 21. uri novost E. Oe Filippa «Glasovi vesti« (Le voci di dentro).
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo predstavo in začenja prodaja vstopnic za jutrišnjo premiero.
Rossetti. 15.00: «Sreča je biti' ženska«, S. Loren, C. Boyer. Excelsior. 15.00: «Izprijena mladina«. J. Dean, N VVood Fenice.	15.00: «08-15», W. Sey-
ferth. E, Ingeborg.
Nazlonale. 15.00:	«Včeraj	poro-
čena«. F. Lulli, A. Vernon. Filodrammatico. 16.00: «Prismuk njeni	nečak«,	D.	Martin.	J.
Levvis.
Supercinema. 15.30:	((Osemnajst-
letna dekleta«. V. Lisi, M. Al-
lasio.
Arcobaleno. 15.30: ((Gugalnica iz rdečega žameta«, R. Milland. J. Collins
Astra Rojan. 16.00: »Kri ln rumena	kovina«.	L.	Barker,	M.
Povver.
CapJtol. 16.00: »Zdravnik na odprtem	morju«,	B.	Bardot,	D.
Bogarde.
Crlstallo. 16.00: ((Zaročenka vSeh», B Grabi e. J Harvev. Oz 21.00: ((Odnehaš ali podvojiš?«.
Grattacielo. 16.00: »Vsi n* “
J. Povvell. D. RčV"o'®od « Alabarda. 15.30:	«£>SIX» 1
berts«, H. Fonda, w. 1? Ariston. 16.00: «Hondo«. J-ne, G. Page.	, #
Armonia. 15.00: «zl0*inrmn#' 11», J. Cravvford, ,»• JrVš-Aurora. 16.00: »Stekleni ček«. L. Caron, M M# it Garibaldi. 15.30: »DuMPjL klet a«. W. Forst, D.
Ideale. 16.00: «Mrtvi ne ‘ jo«, G. Raft.	-.mafid1
Impero. 16.00: «Le»a,ml"
■ S, Loren. V. De
Italia. 15.30: «NajlepS* -. svetu«. G LollobPS1®' Gassman	„a,t
S. Marco. 16.00: ((Grešila*^ te rešim«, M. Vitale. more.	„„	»o*	9
Kino ob morju.	16.00:	jo;
Vičar«, P. Stevvart. B. Moderno. 16.00:	«W	J
korporal«, V. Mature. \ p Ob 21.00:	((Odnehaš
dvojiš?«.
Savona. 15.30: «Ze!en o**' Kellv, S. Grainger.
Viaie. 16.00: «Začne se va», Y. Reioaud. b. det te.	Mtt
Vittorio Veneto. i, (jur-
doon», V. Johnson,
tl
Belvedere. '15.30: ((PorokJ*: jj.(
Sira, S. Pampanimi. <£) ((Odnehaš ali podnk>J»'\ p Marconi. 16.00: «Izdana», se. P. Cressoy,
Massimo. 16.00:	«Antw*r
Palm-er,
Novo cine. 16.00: «Hazls neskončnosti«.	„„	u	0
Odeon. 15.30: »Ljubinj« p ga«, F. Arnouit,- D. doleniim prepov.
Radio. 16.00:	«Apgčl “fL#
R. Granados, A. Del« a Ob 20.30:	((Odnehaš
dvojiš?«.	.	;	«6,1
Venezia. 15.30: ((Kraljev1 Danova. I. De Skedenj. 18.00: «Sa*n» novi».
ČETRTEK, 8. marca TltST POSTAJA NJj
11.30 Zabavna Zemljepisne
Jame doline VaRinMfi* 'y F' Za vsakogar nekaj; 0? tu kulture; 12.55 ‘S??30 V'. kvartet iz Doline; operne arije; 14.00 li[* tjr Melachri.no: 17.30 Ple*„,(eft t-
18.00 Rahmaninov:	^ J
klavir v dmiolu št. ■L, »v 18.35 Slavni pevci; ‘“'jj K Španska rapsodija; *?• Ludvik Savelj: »NeMLjiijilgj misli o vzgoji«; l9-3li^rt: ne melodije; 20.00 Spe Havajski motivi; 20.30 * pt sopranistke Ondfcne Vtjj F Straussovi motivi) ai-tiii^I; Niko Kuret:	«Vrli ..m tf
nastopajo člani radigvijtC 21.30 Igra orkester W*ijtiW,
22.00 Iz italijanskega jtUc-K življenja: «0 socialno-j. poe skem gibanju«; 22.D. Schumann:
inju«; jirične
ml; 22.40 Ritmične Mozart: Mala nočna 8* Glasba za lahko noč-
TKBi L J,(
11.30 Operna glafba.
21.00 Variete: 22.45 Ceccarossi-Renzi.
KO vK!tM
Slovenska poročila- jj, v
Italijanska poročila) '	,
17.40. 22.30	Tjllft;
5.00-6.00 Spored lZ. 7.00'J*
00 Jutranja glasba- (z tr, in 11.00-12.00 Sporen ut 13.30 Glasba ^
ljane;
6.00	Jutranja	iz	S
M
M -15 iS)
16.00 Lahka glasba:	1% kov večer; 17.15
17.55 Inte-rmezzo; 1 »tji Tflrit
red iz Ljubljane: 19.« .0jjj ,, mospevi skladateljev o ,«j
bot n jaka. Slavka Ostejaprr‘lp tona Lajovica - POJe Mi V Jasna Sfiligoj; 19.35 8 Jjč 5| lodije za Hammond “ j 22.15	Spored	iz LJU&bj,	IG
Francoske popevke. na p dlje	iz revij:	23.15	P'	t
s	v «')	“	•„,!
327,1 111, 202,1 h1- i00.„. Poročila ob 5‘tjg'oO. 2 I1 kol|
Za dom in žene; H...
13.00	15.00.	17	00
11.00 Radijski kojc
dije. do	melodije;	jjJBj
(-inski	zbori:	12-0®
operni	koncert; »A oj-Kfn	It
valčki;	13.35 Spored	f
skladb; 14.30 Nove	p
Umetne in narodne n 1» E ženski zbor Fr. PreS ri nja: 15.15 Melodije V	J
Kvedrova:	-ra-
ne uganke; 17-15^fmače t/i
poslušajte!: 18.00 D0!11--!
Utrinki iz literat«' jo «
* H $
nosti; 18.10 Pesem JZ-g/ij/fi
18.30 Družinski Pf£a
nica Marion: Vzgojh^pKč^V
prazniku borben m
tika: 20.00 Angela,.1-' Četrtkov večer do*h*^'prll%l
-cer	pn’V||i
na.pevov:	sodelujejo-i	00'V,
ansambli in solistk	„ s* f
teme v svetlobo ženske lirike): 21- Itke jan a dela iz f,r*n'c	S[.T
literature: Deodat	^ M-
izvaja iin komentira ianc.	.jfi T
ucmcVI« ^
17.30 Spored za	jtft
Yoga: 20.30 Vesti-	2l}0
haš ali nadaljuje9*--- fjc* ne; 22.45 Iz Sanrem«-mi s 6. festivala-
HISO S 4 STANOV^ |
ljiščem pri S.M-M. jjsta. naslov na upravi
OD UČERAJ DO DARES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 7. marca se Je v Trstu rodilo 6 otrok, poroki sta bili 2 umrlo pa je 11 oseb.
POROČILI SO SE:	tapetnik
Giordano Pichel in gospodinja Rosa Giorma-ni. elektrova-rilec Ni-cola Sicolo in gospodinja Fran-cesca Ouara-ntotto.
UMRLI SO:	57-letni Romano
Dodi, 69-1 etn i Mario Gomizel. 68-letni Giuseppe Andlovitz, 61-lei-ni Nicolino Pacillo. 78-1 etna Arina Seznin vd. Vidall, 41-let.ii Guido Golli. 89-letna Marija Zidar vd Kofeler, 68-letni Giovan-n-i Craglieito. 34-letni Giuseppe Comari, 70-letna Giovanna Bas-sanese vd. Cherti, 70-letni Luigi Arvtonio Codeglia.
Prekop grobov
Občina opozarja, da bo v kratkem prekop grobov XII, grobnice pokopališča pri Sv. Ani, kjer |K>člvajo ostanki umrlih tri pokopanih med 20. januarjem m 12. februarjem 1946. Kdor želi ohraniti ali prenesti na drug kraj posmrtne ostanke svojcev, mora to urediti do 3t. marca ■t. 1. pri sekciji za pokopališča pri uradu za iavna dela. Po tem dnevu bodo posmrtni ostanki preneseni v skupno okostnlco nagrobni kamni In plošče pa ostanejo občinska last.
DELAVNICA MEHANIČNIH
izdel
A. Fabian'
J#!**1
TRST
»JL CORK i — TKI.
red1*
specializirana za izdelavo motorjev Diesel. oi>) podjetjih revizije, mehanične izdelke. obdel*v t avtogeno 10 elektilčno varjenje »tf^di Popravila na krovu: motoljev Diesel, P»rnl y.ud,*( in kotlov ter vseh pomožnih naprav pf> ® strojih tn napravah na krovu.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znanes riamo žalostno vest, da nas je 6. t. W- ? za vedno zapustil naš preljubljeni 43-lctn
JOSIP KOMAR
Pogreb nepozabnega pokojnika bo d*n*S uri iz hiše žalosti v Ricmanjih št. 128.	jjr
Žalujoči starši, žena, svakinja, svak, nečaKa.
ostalo sorodstv
Ricmanje, 8. marca 1956.
^MORSKI dnevnik
s —
8. marca 195«
OjPgOSLAVI 8. MARCA, MEDNARODNEGA PRAZNIKA ŽENA
Tržaške napredne žene zahtevajo dejansko in popolno enakopravnost
Kot
bila sinoči na stadionu
poročamo na dru-strani, le v dvorani
Proslava13^’ ‘radidonalna marca, med-
Pi-paune®a Praznika žena. stvom 1e5tevJinim °bčin-nilta	Pomenu praz-
ščini f°Vori*a v sloven-v it i°V' Marica Sonce,
GrazienaarČini pa tov'
del , a GreS°r'. Ostali
kulturm 6ra 30 d°P°inil ttrem Pro^am' o ka-mo „,,Pj kneje poročanji*« • drugl strani. V
celoti "IT ob^avliamo v ^	govor tov- Sonce:
,6(2afc°nr7lefc“7 kratkih be-ne> kt Qa da~ na Trzati-0 ko me žene PJetn SVpf'ern. kot žene po Hik , kot svoj pruz-< msdnarodni hen ni !fn“- Njegov po-T°Harint ,ebno Posebej očitna	?r ?e povsem
^tanč-nr, zgodovinsko ki j0 i°. osvetljena vloga, &el enntJna kot neločljivi
čeitva iZ9,11 človeškega ob-a * ™*voju člo-klosu kot -i-6--	0	v	PTete~
nes »'“A70 }ma danes. Da-bolj kot kdaj-
% predPSS te tisočletja bo-
k() n j ^ 76 d.CiRPnol ni on*
stovnin dosegel H belini, rozvoja, ki se ta bi n« ? aja danes. Kdor deleža t™ ne kotel vide-todronli J So pol na vseh
sl* ln^kr.^Tužbene tvorno-®* vse zgodovinske
e dajale
ne, bi -n vi Za ta razvoj ie-1 °bjektilno Prišel navskrtž ‘avestno ,° resnico in jo, l au ne potvarjal.
*es seni^.Je bil in je da *tvaLb3- delež
daljnjjaniu Pogojev za . _ s- napredek bistvene
Sa rinn, ■“J
‘°k%?en.d- V m
zena pri va-
Mjem'T- v skladu s po-J ;e iJ’7] možnostmi, ki družbeni 5 v vsakokratni ■ na ski,J aTn°sti, se je .“p710, s svojim mo-arišem skozi vso Sala požrtvovalno za-jiteP M<Li?ostoPno uvelja--ieai°P t *lfl družbenih i-dvekn } so osvoboditev I*0 kr p , nasilja in Vrf-
roiii :lndkopravnost ntd
* ITL /Oti /J*_ -•
.Ul
171 ljudmi.
>°, g ?i tega lahko tr-do»prf bila vloga žene .	T/, ttniem zgodovin-
> 22**! .vloga aktiv-
k- Usa,, • <'loPu un.uu-
«»1a in o- talnega činite-
th""1' btiu' ki da je pri tern doprinos k te-
nadaljnjem
*d;UKovnrStv,eni vestnik —
»tSšWaglaSil?
'>ištva°‘aouo slovenskega
N' i - Od Le,nik xxv' Hi«. • *
C'*tv-c
Iva
zgovorni urednik
10.
aP Marinčič '•— 1JL ^	^lubljana,	Dalma-
20o	Letna	naročnin.i
din. P0Samezna. številka
'I*dsP vStev- 3 za fe'
0 Dori3 ?al°zniško - ti-8Jfebu fNletle «Vjesnik» v Iti . a Do>,a OVOrni urednik v9' ?rava- ^ev'd- Uredništvo tli,! 1., aSreb, Masaryko-.'»»O8 naročnina 900 a stevilka 75 din.
VJ5 le
8a
n a
®rj,
Glasilo žen-
»> ““jvenije štev. 2,
. 'edništvo Ljublja-12.
fedštev s°lna Zvez-e H» J»5« ^ Slovenile st
javdeva ul.
zakonitem ter enotnem razvojnem procesu, stremeče/n k osvoboditvi družbe in posameznika vseh okov, ki ju vanje še vklepata narava in pa krivičnost, še obstoječih konservativnih družbenih ustanov, pa postaja ta njena vloga aktivnega družbenega činitelja od dneva v dan bolj očitna in obsežna.
Pri tem moramo poudariti, da tega procesa ne bo moč zaustaviti, daslravno so na delu sile, ki bi to hotele. Ne bo ga moč zaustaviti, ker je rezultat zgodovinske nujnosti in ker se v njem izražajo želje in težnje milijonskih množic delovnih ljudi po vsem svetu, ne glede na narodno pripadnost, kakšna so njihova verska ali politična prepričanja itd. In tu bi ne šlo podcenjevati nobenega tistih številnih činiteljev v družbenem ter političnem razvoju, ki kakor koli, pa čeprav v najbolj neznatni obliki, kažejo, da so za mir, sožitje in sodelovanje med narodi, za odpravo nasilja v meddržavnih odnosih in nad ljudmi, za izboljšanje življenjskih pogojev množic itd. Pojavi takšne pripravljenosti se kažejo povsod v svetu, najsi bo to v bolj ali manj zavestni obliki.
Lahko pa ugotovimo, da postaja ta zavest o potrebi enotnega nastopa za dosego takih družbenih pogojev v ljudeh od dne do dne moč nejša. In ko bi ta zavest ne bila, denimo, pred . časom zamegljena od znane krivične resolucije injorm-biroja, bi danes v svetu nasploh, a tudi pri nas, lahko imeli dobršno število priborjenih naprednih pozicij več, kot jih danes dejansko beležimo. Ni potrebno ob tej priliki ponovno poudariti, v kakšnem položaju smo se takrat iznenada, znašli v svoji borbi za napredek in proti namenom reakcionarnih sil, kakor tudi, kakšne so bile posledice, ki so temu sledile. Kljub temu pa. je razvoj šel svojo pot naprej in so tudi v tem pogledu morali nastopiti novi pogbji, ki nam danes odpirajo jasnejše perspektive za bodočo pot.
Najnovejši dogodki na torišču svetovnega razvoja nam omogočajo ugotovitev, da je postala borba za mir, za’ najširše sodelovanje med narodi, za pravičnejšo razdelitev dobrin med tiste, ki jih ustvarjajo itd., da je vse to danes postalo program najširših množic po vsem svetu.
Vse to, preneseno na področje konkretne akcije pri nas, pa se v prvi vrsti mora izraziti v praktični borbi tako za izboljšanje gmotnega položaja našega delovnega človeka kot za demokratizacijo javnega življenja ter ustreznih instrumentov.
V okviru te širše postavljene formulacije pa zahtevamo tržaške napredne slovenske žene, tudi uveljavitev sledečih upravičenih zahtev:
1. da se nam v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi zagotovi enakopraven državljanski položaj na vseh področjih družbene dejavnosti, še prav posebno kar zadeva pravico do dela in pa vzgojo ter izobrazbo naših otrok;
2. da se nam zagotovi za isto delo isti zaslužek;
3. da se razširi socialno zavarovanje tudi na žene, ki se ukvarjajo z gospodinjstvom;
4. da pokažejo oblastvene ustanove, pa tudi same sindikalne organizacije večje zanimanje in razumevanje za vprašanja delovnih žena;
5. da se delovni urnik zmanjša od 48 na 40 ur tedensko, predvsem zaradi tega, da bi se tako omogočila zaposlitev številnih brezposelnih, kakor tudi, da bi se lahko delavec nasploh in še posebej žena lahko razvijala v skladu s svojim človeškim dostojanstvom;
6. da se ženi zagotovi pol-
na in dejanska enakopra’)-nost v vsem družbenem življenju in javnih institucijah.
Naša naloga je, da se dela za dpsego tega lotimo čimprej, in ne morda tako, da bi se pri tem vsiljevale določene formule in programi, določeni utesnjeni okviri dela, marveč tako, da na najširši osnovi v nas samih in drugih ustvarjamo jasno zavest o lastnem pomenu, o dejanskem stanju družbenih tendenc, o smeri razvoja in demokratične dolžnosti vsakogar, ki bi v tem in takem delu hotel in moral priložiti svoj družbeni delež.
Tu bomo našle tržaške žene široko področje dela, ki se mu ne smemo ogniti, kakor se mu nismo ognile tudi v preteklosti, ko je šlo za to, da uničimo fašizem ter ustvarimo pogoje materialnega in duhovnega blagostanja za vse narode in za vse ljudi.
MATERINO VESELJE
Frane Kršinič
ŠTUDIJA
Pri igri otroka spoznavamo in pripravljamo za življenje
Vedenje in čustva, ki jih otroci odkrivajo pri igranju, so pomembni in nudijo materi možnost spoznanja, če je njena vzgoja pravilna
Malo kaj je prijetnejše kot videti siečnega otroka, ki se igra. Opazovati otroka pri igri, pomeni spoznavati ga. Igra je graditelj. Gradi telo. ker postavlja mišicam dejavnost. Gradi tudi um. saj ja otrok pri igri iznajdljiv in buden. Gradi tudi družbeno zavest, saj se otrok — vsaj v določenem starostnem razdobju — igra v skupnosti z drugimi otroki. Gradi zdravje, saj je mnogo iger — posebno kolektivnih — ki se odvijajo na svežem zraku in soncu, Otrok v igri izraža svoja najgloblja čustva in zato mu igra pomaga tudi prilagajati se. Poleg vsega tega je igra eden od načinov, v katerih si otrok pridobiva prakso v življenjskih situacijah. Vsakdo, ki o-pazuje otroka pri igri. in se ne vmešava vanjo, se lahko prav iz igre o otroku ogromno nauči.
Enoleten otrok premetava igrače, da bi napravil hrup. Zlaga kecko na kocko in jih spet podira. Napolni kanglico
SPLOSNA KRIZA VOJASKO-POLITIČNE STRATEGIJE ZAPADA
SE A TO IN PO TREBE AZIJE
Prednost, ki jo je Zapad do sedaj pripisoval vojaškim organizacijam, je privedla do krize celotno politično koncepcijo Zapada - V ospredje stopajo sedaj vprašanja gospodarskega sodelovanja in pomoči nerazvitim deželam in to brez «protiuslug>
Tudi tihomorsko dete hlad ne vojne, tako imenovani SEATO, ki vojaško povezuje ZDA, Veliko Britanijo, Fram cijo, Avstralijo, Novo Zelan-do s Filipini, Siamom in Pakistancm, preživlja hudo krizo. Ta kriza se stopnjuje predvsem po nedavnem obisku sovjetskih voditeljev Indiji Burmi in Aiganistanu in po gospodarski pomoči, ki jo je SZ ponudila tem državam; začela pa se; je že prej.
Te dni se vrši v Karačiju konferenca držav članic tihomorskega vojaškega pakta SF.ATO, da bi premostile nasprotja, Ki so 3e pojavila med članicami glede značaja tega pakta in spričo dejstva, da so nedavni mednarodni dogodki bistveno spremenili položaj na tem prostranem in tako občutljivem azijskem področju Naj navedemo le najznačilnejše od teh dogodkov, ki so spravile V- krizo tudi ‘o zahodno vojaško organizacijo, kar ni nič drugega kakor poseben primer splošne kri/e celotne ameriške vojaško - političnt strategije.
Na svetu imamo okrog 2 in pol milijarde ljudi, od teh več kot polovico v Aziji. Cez četrt stoletja, nas bo okrog 4 milijarde. Več kot polovica ljudi trpi na pomanjkanju hrane. kar pomeni, da več kot polovica naših bližnjih strada in tudi umira za lakoto. In pretežna večina takih ljudi živi v Aziji. S tem pa je hkrati povedano tudi kakšna politi-
Zenska n;	ne prev
®na si mora izbrati i primerno obleko
S.sbi
*1. SST ”e n*°rcjo
h i ',av ubT? n*kakor ne n,'iV"1 * i
zatožijo, da primerne dr-iena
**	elegantna	tn
najueč možnosti
m:
k ae<in0 ’ Pri svoji obte Itn 0ta P?ud« '
■S „2 Misliti
Zdrja širino. Na
S Vrha1* Pn Svoji pn'
tal in no-
'5 Q, Za Podčrtan je h"-
JSt'* Vrha 'J*'3 j‘ ne sme u~ W °bjen.. 0 lo! pomeni pri
°d n‘zkega širn-
tn potlačenih
1° bV> d0 -
. betih . zkih ali pa ce-‘•hii* *h0r„ Cevljev. Izogibati -b*- ki Ju>em podolžnim
Jo
'“Oščj
podaljM-inhlto počez ir-
X ^ZTrane’va rudl
S	—«
!n bo Sir°ki °Vratmki m -■ °Ito ti h ,drapira
pa
Za pnmernt
H
dp‘
v*
im pasovi
*Q]jrt r^e ^astron ali
ii<:*<reka s st°je-
\le»e,	tena nosi ve-
\ brot,, \ e Pumbe in o-šate ,rzn° zavezane kn~<l kr<kršne Dolge
/'kj' »104«
S *’•
pac pri-noge za-Pa zv°nčasta ali r'ia pUdt nagubana in ""bJc«.	s°	široki,
,	\r".kave	z	manše-
inuš.te iepe.
na mora biti
N>;V°-7 «e
pr e Dim)-
ln ^
41° b»u: K‘obllnp smejo 1 k, Vie in S n"] ečj0^. čevij
i le nizke srednje visoke
tanke pete.
Barva nogavic ni nikak pro-blem_ Torbica .ni nikoli prevelika in dežnik nikdar predolg,
Majhne žene si želijo, da bi zares ali pa samo na videz še malo zrasle. Tudi njim ni težko ustreči. Tudi njihov problem trna svojo optično rešitev. Odreči se je treba počez črtanemu blagu, velikim vzorcem blaga, dvodelnim oblekam. pa Po možnosti tudi bluzam in krilom, prevelikim ovratnikom, reverjem, žepom, vsemu velikemu in grobemu okrasju.
Za majhne figure sta tesno oprijeta jopica m bolero kakor ustvarjena, prav tako visoki stoječi čašasti ovratniki m v pole rezana krila. Sam o da ne bodo krila kratka in ozka! Najbolje je, da so široka, iz počez rezanega blaga m vedno nekaj centimetrov daljša, kakor jih predpisuje moda. Nepuudarjeni rokavi so najprimernejši, če pa so široki, naj ?te bodo nikdar pretirani in naj segajo najdalje do komolca. Plašči so lahko oprijeti, imajo pa naj visoko stoječe ovratnike ii} poudurjene vertikalne šive.
Poseben problem so klobuki. Ne smejo biti preveliki, zato j i raje višji. Drugi dodatki k obleki naj. bodo majhni: ozki pasovi, majhne torbice, majhni gumbi, tanek dežnik m nežna obutev. Najboljši je. klasični salonar z visoko peto,
ki bo majhno postavo povišat Ce ste majhni in okrogli, j večjo, majhno pa nosite ravne obleke, ki se za- j manjšajo.
penjajo od vratu pa do spodnjega roba krila in imajo samo rahlo naznačen pas. Primerna so tudi daljša ravna krila, obleke, ki v pasu niso prerezane in imajo le včasih tanek pas.
■ Majhni nežni in vitki postavi pristaja skoraj vse. Ljubka je n francoskih kostimih, puloverjih, tričetrtinskih in dolgih hlačah, če ima dovolj dolge noge. Poudarjati mora vedno, ali pa skoraj vedno svoj vitki pas, izogibati pa se mora preohlapnim, prešport-n im in premoško krojenim o-blekam.
Tudi presuhi ženi se ni treba pritoževati nad krivično u-sodo. Zanjo niso preozke obleke, tesne bluze in tesni puloverji ter veliki izrezi in dekolteji Nabrana in široka krila in ob pasu nekoliko nabrani zgornji deli oblek v stilu moških srajc lahko marsikaj zakrijejo.
Se nekaj preizkušenih napodil za izbiro vzorcev Muga.
Najlepše so enobarvne tkanine, pa tudi majhni vzorci so za vse postave lepi in u-porabni. Črtasto blago nas napravi debele, če so črte Dostavljene vodoravno in nas podaljša, če so navpične. Ha-ro, postavljen pokončno, napravi prav tako široko figuro, medtem ko učinkuje počez rezano blago prav nasprotno, Ce imate zelo visoko ali zelo nizko postavo, se izogibajte prevelikih vzorcev. Ti napravijo iz velike figure še močno »o-£.
ka more naleteti na odobravanje azijskih narodov In to so prvi uvideli sovjetski voditelji, ki so tudi z dejanji pokazali, da jim pri tem ne gre le za propagando: ponudili so gospodarsko pomoč, brez vsakršnih poitičnih ali vojaških pogojev, in teh ponudb niso stavili niti deželam, ki so najtesneje povezane z Zahodom, kakor je to primer Pakistana in Siama, ampak deželam, ki so izven vojaških blokov. In to dejstvo je pripravilo k razmišljanju predvsem tiste dežele, ki so pristopile k vojaškemu paktu SEATO v prepričanju, da jim bodo ZDA nudile tudi tisto gospodarsko {omoč, ki jo tako nujno potrebujejo.
To se pa do sedaj ni zgodilo. Ameriški kongres je odobril Vladi 2 milijardi in 700 milijonov dolarjev pomoči tujim deželam. Od te vsote odpa-dzjo 3 četrtine na vojaško pomoč medtem ko gre za gospodarsko pomoč azijskim deželam komaj 100 milijonov dolarjev, to je komaj 4 odst. celotne vsote, ki je namenjena gospodarski pomoči. (Sedaj so to pomoč zvišali, a še vedno v nezadostni meri).
Poglejmo sedaj posledice, ki jih je rodila taka politika. V deželah, ki mejijo na azijske dežele manilskega vojaškega pakta, predvsem v Indiji- in Afganistanu, je nastalo nezaupanje do ameriške politike, hkrati pa se tudi Pakistan
POLOŽAJ IM VLOGA ŽENE V JUGOSLAVIJI
V delavskih svetih je nad 15 odst. žena
Borba jugoslovanskih narodov je tekla za to, da bi se z njo poleg narodne svobode uveljavila še vsa ona napredna načela, brez katerih si danes demokratičnega razvoja r.eke države ne moremo niti zamisliti. Eno teh načel, in prav gotovo najvažnejše, je tisto, ki zagotavlja popolno *-nakopravnost vseh državlja-rov, brez razlike na raso, spol, versko in nacionalno pripadnost itd. S tem je bilo zagotovljeno tudi ženam, ki so doslej bile v podrejenem položaju, mesto, ki jim, kot sestavnemu delu človeške družbe, dejansko pripada.
Kar nam ves čas povojnega razvoja Jugoslavije' najbolj pada v oči, je med drugim prav to, kako se žena postopno otresa tesnega tradicionalnega okvira v katerem je bila priklenjena izključno na svojo vlogo gospodinje in družinske matere. Brez dvoma je njena dolžnost, da posveča telesnemu blagostanju in vzgoji svojih otrok, na prvem mestu, ker jo v tem pogledu nihče ne more nadomestiti. Prav ,tako ni moč oporekati, da ima s tem v zvezi določene obveznosti tudi do svojega zakonskega tovariša. Navzlic temu to še ne n.cre biti zadosten razlog, da hi ona ne mogla in ne smela sprostiti svojih energij tudi na ostalih področjih družbene dejavnosti, za čemer je vse-le’ težila.
Zahvaljujoč naprednemu družbenemu sistemu, ki ji je v njem bila zagotovllena ta možnost, se je jugoslovanska žena lahko začela brez omejitve uveljavljati prav na vseh področjih življenja,
Zanimivi so glede tega nekateri podatki iz Slovenije, lu predstavljajo žene okrog 33 odst. vse delovne sile v industriji, kar je približno 10 odst. več kot v predvojnem času. Se značilnejši so podat-k’ iz Makedonije. Tu je bila lansko leto izvršena anketa, m sicer v 16 industrijskih podjetjih s skupno 5.655 delavci. Od teh je bilo 2.119, ali skoro 50 odst. žensk.
V primeri z 1. 1939 se je število izven družine zaposlenih žena povečalo v 1. 1954 zn skoraj dva in polkrat (to število je 1.	1939 znašalo
1F8.729, a 1. 1954 504.736).
Pa tudi delež, ki ga jugo-
slovanske žene dajejo na političnem področju, je zelo velik in pomemben. To dokazujejo med drugim tudi podatki zadnjih parlamentarnih volitev v 1. 1953, ko je glasovalo nad 87 odst. vseh žena. Ob tej priliki je bilo izvoljenih v zvezno ljudsko skupščino 31 poslancev-žena, vtem ko jih je v šestih republiških skupščinah 67. V delavske svete je bilo 1. 1904 izvoljenih 19.110 žena, kar predstavlja nad 15 odst. vseh članov delavskih svetov. Od tega jih je 3.509 bilo izvoljenih v upravne odbore podjetij. Več tisof žena pa je bilo izvoljenih tudi v okrajne ter občinske ljudske cdbore, a mnoge zavzemajo danes odgovorne položaje
Z dejstvom, da se danes žene v Jugoslaviji nahajajo v povsem enakopravnem položaju na vseh področjih javnega in državnega življenja, je bila tudi odpravljena po-tieba po neki posebni ženski organizaciji, ki bi delala na politični aktivizaciji žena. Zato se je AF2, do 1. 1953 sestavni del nekdanje OF (danes SZDLJ — Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije), spremenila v Zvezo ženskih društev Jugoslavije.
Naloga te organizacije je v reševanju določenih vprašanj, izhajajočih iz vsakodnevnih potreb zaposlene žene, ki je hkrati mati in član delovnega kolektiva, kakor tudi iz potrebe prosvetnega delovanja med ženami, posebno onimi na vasi. Danes je teh ženskih društev okrog osem sto, a njihova dejavnost je zelo živahna, posebno na področju splošnega izobraževanja žena, na področju razvijanja naprednejšega gospodinjstva, ka-koi tudi glede materinskih vprašanj, ki se jim posveča še prav posebna pozornost. Sleherna njihova iniciativa se yntem prenese na organe oblasti ih tako postane splošna cružbena zadeva.
Borba za nacionalno osvo-bo«:tev in družbeni preporod, k' so v njej sodelovali tisoči ir tisoči jugoslovanskih žena, it kot vidimo, zagotovila tudi tem mesto v družbeni skupnosti, kakršno jim, kot sestavnemu delu skupnosti, dejansko pada.
človeške tudi pri-
pritožuje, da ga ZDA ne podpirajo v njegovem sporu z Indijo glede Kašmira, in tarna, da sta Indija in Afganistan dobila pomoč od SZ. Druga članica SEATO Siam, je prav tako nezadovoljna in izgublja zaupanje v ameriško politiko. Ta dežela, «steber antikomunizma«, se je začela »neuradno« obračati h Kitajski. Njeni odgovorni državniki so obiskali to deželo in izjavili, da Kitajska nima napadalnih namenov, in da bi Siam pozdravil vzpostavitev prijateljskih in trgovinskih odno-šajev s to deželo. Angleška agencija «Reuter» ve tudi povedati, da v glavnem mestu Siama, Bangkoku, obstaja močno nasprotovanje prevelikemu ameriškemu vplivu in želja po sodelovanju s Kitajsko, Indijo, Burmo in drugimi deželami, ki so izven SEATO.
Na konferenci v Karačiju, ki se vrši za zaprtimi vrati (!), so prišli vsi ti problemi na tapet. Eno osnovnih vprašanj, ki ga bo treba zadovoljivo rešiti, je nedvomno vprašanje značaja tega pakta v sedanjih spremenjenih mednarodnih razmerah. Glede tega so stališča raznih držav zelo različna, kakor so nasprotja v stališčih glede drugih vprašanj. Najprej je tu razlika v gledanju na razširitev gospodarske ga sodelovanja med članicami SEATO. Tu se križata stališči ZDA, ki zagovarja tesnejše gospodarsko sodelovanje med članicami in angleško stališče, ki meni, da bi to utegnilo oslabiti načrt Colombo, v katerem so organizirane dd-žele, ki so članice SEATO in one. ki so izven njega. Zato Angleži smatrajo, da bi bilo napak povezati ta načrt s SEATO, ki je predvsem vojaška organizacija, nesimpatična mnogim azijskim deželam, predvsem pa Indiji (ki je tudi članica omenjenega načrta gospodarske' pomoči med nekaterimi azijskimi deželami).
Tako se je moral Dulles piipraviti na to, da sliši mnogo kritik na svojo dosedanjo politiko. Hkrati pa bo na svojem obisku Indiji in na Cey-lonu imel priložnost seznaniti se tudi s tem, kako nekatere azijske dežele gledajo danes na SZ in Kitajsko in na njegovo povsem neustrezno vojaško-politično strategijo, ki je v sedanjih razmerah povsem anahronistična. Tudi neki poznani ameriški komentator je prišel do prepričanja, «da za ZDA postaja vedno težje dobiti vojaške sporazume, politične obljube in sprejetje gospodarskih in finančnih pogojev v zameno za svojo gospodarsko pomoč«. In tudi angleški komentator je Sel-wina Llo.vda opozoril; «Ekonomsko pokoč je treba nudi ti brez kakršnih koli obveznosti. Mi izgubljamo zelo hitro svoj vpliv v Indiji m Aziji, ker zapuščamo vtis, da je, gospodarska pomoč le del vojaške strategije Zapada«. (In če pri tem pomislimo na oko-l.Jčno, da od celotnega dohodka v Aziji pride na posameznega prebivalca komaj 85 dolarjev letno, in da več ko, polovica vsega prebivalstva, živečega na tem kontinentu, prispeva le eno desetino vsega svetovnega dohodka, medtem ko odpade le na ZDA in Kanado kar 43 odst. istega — potem si moramo predstavljati kako smešno nizko vrednost pomenijo tisti pičli milijoni, ki jih je Zapad do sedaj nudil temu ogromnemu
področju za njegov gospodarski razvoj!)
Vedno bolj se pod pritiskom razmer utrjuje prepričanje, da se z izključno vojaško strategijo ne pride daleč. Vedno močneje odmevajo glasovi, ki zahtevajo, da se v sodobnem svetu da prednost gospodarskemu in socialnemu sodelovanju, v duhu mirnega in prijateljskega sožitja med narodi. Tudi iz tega razloga se povsem strinjamo z ameriškim publicistom Lipmannom, ki je naslovil ne. davno na Dullesa vprašanje: Da-li ni že prišel čas, da ameriška zunanja politika upošteva spremenjeno stvarnost v Aziji, in revidira svoje dosedanje stališče?
s peskom in jo spet izprazni. Čečka figure po slikanicah. Ko postane spretnejši, že riše in meče žogo. Marsikaj mu
postane lahko in zato se hoče igrati takšnih iger, s katerimi lahko nekaj napravi. Ko se nauči hoditi, si pridobi vrsto noviti iger: vleče škatlo kot da ima voz, drsa stol
Igra je tako naraven del o-troštva, pa se je vendar ne znamo zmeraj v polni meri poslužiti in je ne cenimo dovolj. Kolikokrat slišimo omalovažujoči: «Saj se samo igra!« in kako pogosto otroka prav pri igri prekinjamo. Ne pomislimo, da s tem tvegamo oblikovanje sposobnosti koncentracije pri otroku. In kolikokrat kupimo otroku igrače, ki ne stimulirajo naporov. Vse zato, ker starši največkrat ne vedo. kaj bi spoh morali napraviti.
Igra lahko deluje konstruktivno. če razpolaga otrok s primernim prostorom, materialom in če se lahko druži z vrstniki primerne starostne dobe. Na srečo vsemu temu lahko ustrežemo, če se potrudimo. Žal pa odrasli otrokove igre največkrat ne cenimo dovolj, ne vemo, kaj naj bi se otrok pravzaprav igral.
Morda bi bilo treba za igro najti novo besedo, kajti beseda igra ima danes nekam lahek, nevažen prizvok in r.e izraža dovolj silnega pomena, ki bi ga morali odrasli, ki imamo opraviti z otroki, igri posvečati. Igra je snov, iz katere sestoji otrokovo življenje. Ona izrabi vsak gram njegove energije, spodbuja domišljijo, razvija spretnosti telesa in duha. prinaša razumevanje, simpatijo in toploto do drugih. Kako tekmovati, sprejemati udarce, kako neošabno zmagati, kdaj se uveljaviti, kdaj svoj osebni interes pozabiti — vsega tega se otrok uči pri igri. Vztrajnost, boj do zaželenega cilja je prav tako sestavni del igre kot dela. Igra nudi zdravljenje za rane in otožnost, olajša tudi napetosti in omehča premočan gon po samoizražanju. Je delovni partner rasti, ker je ak tivnost enako važna za rast kot sta hrana in spanec. Daljnosežni pomen otrokove igre smo začeli razumevati šele nedavno.
Kaj nam pripoveduje otrokova igra?
Vedenje in čustva, ki Jih otroci odkrivajo v igri, so ze-
lo pomembni. Otrok, ki se n« zna igrati fair, odkriva s tem morda podtalne struj? ljubosumja do brata ali sestre. Igra lahko nudi materi tudi prav bliskovito odkritje o tem, kakšne so njene metode discipline. Karanja, ki jih otrok doživlja, često prenaša na lutke ali živalske igračke. Tako pridejo na dan čisto nepričakovano njegova čustva do staršev.
Premalokrat pomislimo na to, da je otrokova igra prav tako zaposlitev kot očetovo in materino poklicno delo. Ce je otrok zmožen, da se v igri ves angažira, prehod k resničnemu uživanju v delu ni težak. Deček, ki se igri s kockami ves posveti, preraste v moža. ki ves zavzet za stvar riše načrte za zgradbo ali se ves posveti popravilu kolesa, avtomobila.
Kaj je potrebno za igro?
Prvi pogoj za igro je prostor. Praktičen mora biti za razne igre, tako za tiste pri katerih se teka, kot za one pri katerih se je treba skriti in podobno. Cim več otrok se igra skupaj, večji mora biti prostor, namenjen za igro.
Tudi take igre kažejo značaj
KAJ JE «SUPER-GOSPODINJA»
in kako se zdravi «gospodinjska bolezen»
aPazite, da ne postanete s ti-per-gospodinje! Ta tip ženske boluje za boleznijo, ki ji počasi in vztrajno menja značaj. Končno ostane super-gospodi-nja sama, razočarana in nihče je več ne razume. Super-gospodinja je bleda in nervozna, boluje za manijo čistoče, reda in higiene; super-gospo-dinja se počuti dobro le v sredini, ki je prav tako čista, in aseptična kakor kak medicinski laboratorij.
S temi besedami se obroča švedski psiholog Gustav Tri-ksel na ženske, ki čutijo, da se bodo spremenile v su-pergospodinje. Ta znanstvenik opozarja zlasti mlade, komaj poročene žene, naj posvetijo pozornost na prve simptome
te tako imenovane »gospodinj-:ke bolezni«.
Prve simptome te bolezni zelo lahko opatimo. To je na primer simptom «pepelnika#. Zenska, ki se nagiblje k tej bolezni, občuti tako veliko sovraštvo do pepelnika, da ga i zpraznjuje vsakih deset minut.
Mlada supergospodinja tipi
nadčloveške muke, kadar vidi, da so blazine razmetane sem in tja po zofi. Ona >udi želi, da se ji pohištvo vedno sveti, kot bi bilo ogledalo. Drugi siptom te bolezni lahko najdemo pri pranju posode Takoi, ko so gosti odšli, pa četudi je že polnoč zdavnaj minila, taka gospodinja opere umazano posodo ali začne
DVE ČEDNI OBLEKCI
*
Dve oblekel za deklici, ki Jima'jih bo mamica lahko pripravila tudi iz že obnošenih in zapuščenih oblek
sredi noči pospravljati stanovanje in ga urejati, kakor ob največjih praznikih.
Kasneje prihajat ta bolezen v tak stadij, da je osebo, ki se je je nalezla, skoraj nemogoče prenašati. Ona sedaj govori le o «mojem stanovanju», o «moji sobi«, o amoji kuhinji«. Za vse, kar ni v redu, je kriva kaka druga oseba, na primer stvoja cigareta je okužila zrak v sobi«, etvoji umazani čevlji so pokvarili parketen, celo utvoj nemirni sin je napravil to in to...».
Da bi se temu izognili i*
napravili domače življenje resnično prijetno, bi se morale vse gospodinje, ki se nagibajo k takim slabim lastnostim, kontrolirati in se pravočasno rešiti slabih navad, ki jih vodijo v to neozdravljivo bolezen.
Kako zakoljemo kokoš?
Pri nas . je zakol kokoši še zmeraj nepopoln. Se vedno se dogaja, da nekateri enostavno odrežejo kokoši glavo, nakar jo poparijo in oskubijo. Pri takem klanju se pokvari perje, ki bi mnogim gospodinjam marsikdaj prišlo prav.
Mnogim je kar hudo, ko morajo zaklati kokoš. Ce je že tako, potem je tudi naša dolžnost, da kokoši, ki je namenjena za zakol, ne mučimo. Novejše izkušnje kažejo, aa je treba žival pred zakolom omamiti, da hitro otrpne m je brezčutna.
Pri perutnini je hitra otrplost posebno važna, ker y tem stanju perutnina izpusti perje. Zelo lahko ga pulimo. Pri tem ostane perje suho, ki ga lahko gospodinja zelo koristno uporabi za domače potrebe ali pa za prodajo. Kokoš je tako v petih minutan zaklana in oskubljena.
Kako torej zakoljemo kokoš? Kokoš denemo med noge, perutnice prekrižamo, glavo naslonimo na desno koleno, Nato močno udarimo nekajkrat s ploščatim lesom po kokošji glavi, da otrpne. Zatem jo primemo z levico za perutnice in za glavo, z desnico pa vzamemo ostro bodalo in z njim prerežemo vratna žile. Izkrvavitev je hitra. Nato jo oskubimo. Čreva jzoteg-nem0 iz nje tako, da jo zadaj prerežemo, jo pretrgamo in izvlečemo čreva iz odprtine. Seveda moramo to kar najhitreje opraviti.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
8. mar« 'jM
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
Italija bo vrnila Jugoslaviji dokumente
Včeraj se je v Gorici zaključilo delo jugoslovansko-itali-janske mešane komisije, ustanovljene v decembru 1950 m ki je razpravljala o premestitvi sodnih aktov in dokumentov nanašajočih se na o-zemlje, ki je bilo priključeno Jugoslaviji na osnovi mirovne pogodbe. Komisija se je dogovorila, da bodo prenesli v Jugoslavijo originale vseh dokumentov, razen nekaterih dokumentov zgodovinske vrednosti, katere so preslikali na mikrofilm. Dokumenti so že zbrani in jih bodo prepeljali v Jugoslavijo danes.
Jugoslovansko delegacijo je vodil na razgovorih dr. Branko Tomič, italijansko pa prof. Emilio Re.
Prošnje za zasedbo javnih prostorov
Županstvo obvešča vse lastnike javnih lokalov, ki nameravajo letos postaviti mize in stole izven svojih lokalov, naj predložijo do 31. marca na V. oddelku (občinska palača, II. nad., soba 93) zadevno prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir. Prošnji naj interesenti priložijo potrdilo o obrtnem dovoljenju, ki so jim ga izdali preteklo leto. Zasedba javnega prostora bo dovoljena samo, če bodo omenjene prošnje predložene do določenega dne, in sicer do 31. marca letos
Z motorjem v 2 avtomobila
V trenutku, ko je 34-letni Marino Gallini iz Ul. P- P. Vergerio hotel zaviti s svojim avtomobilom «Fiat 500» proti postajališču avtov na Trgu Stare mitnice, je vanj priletel s precejšnjo silo s svojim skuterjem 20-letni Giuseppe Melon iz Ul. C. Colombo, ki je vozil v smeri Garibaldijevega trga.
Zaradi sunka je motorno kolo skupno z vozačem odletelo v stran in trčilo ob «Fiat 508». ki je stal v neposredni bližini, kjer se je pripetila nezgoda Takoj nato se je Melon zvrnil na tla in po prevozu v bolnišnico so ga zaradi globoke rane na peti leve noge ter raznih drugih poškodb pridržali na II. kirurškem oddelku Ce ne bo komplikacij bo mladenič okreval v *8 dneh.
Zopet ..avtomobilske miši"
Avtomobilske miši so zopet pa delu; nekaj so jih sicer že spravili na varno za rešetke koronejskih zaporov, a kaže. da jih je še precej na svobodi, kjer uspešno nadaljujejo s 'svojim kriminalnim delova-
stmLattrn.
'• • ■ :
O N EK Al ERI H VPRAŠANJIH, KI SE TIČEJO JAZBIN
Zahteve te vasi ie treba reševati v okviru potreb vseh občaoov
Svetovalec Večine grozi z odstopom - Nekateri grozijo, da bi poslali sVoje otroke V Mošo in ne V novo šolo - Županstvo naj zahteva prispevek za kritje primanjkljaja in ne posojilo
O jazbinskih vprašanjih se bine. Ker je bila vas vedno. da bodo po svojih najboljših v raznih časopisih od časa do
časa pojavljajo vesti, ki večkrat v pretirani obliki prikazujejo njihove gospodarske potrebe. Kdor bi se ravnal izključno samo po njihovem pisanju, bi si večkrat ustvaril mnenje, da so prebivalci te vasi števerjanske občine zapostavljeni s strani občinske uprave ter do neke mere prepuščeni lastni usodi.
Da bi javnost dobila točno sliko stanja 24 družin s 125 prebivalci Jazbin, je treba navesti nekatere stvari, ki so bile storjene po ustanovitvi
pod Steverjanom, je bilo po- močeh prispevali k upravljavcem naravno, da bodo ponov-1 nju občinskih zadev. Bolje bi
GORIŠKE ŽENE vabijo na
PROSLAVO 8. MARCA,
ki bo v nedeljo 11. t. m. ob 15. uri na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1
njem.
5. trn. so v pomanjkanju drugega ukradli iz skuterja 24-letnega Vladimira Labiani-ja iz Ricmanj rezervno kolo in mu s tem povzročili 7000 lir škode.
Predvčerajšnjim je tudi 36-letni Giuseppe Mantini iz Ul. Rittmayer prijavil policijskim obiastem, da je sredi preteklega meseca postal žrtev spretnih tatov, ki so mu ukradli iz njegovega avta ki je bil na cesti pred hišo, v kateri stanuje, rezervno kolo in zabojček z orodjem. Man-tmiju povzročena škoda znaša 15.000 lir.
števerjanske občinske uprave leta 1951.
Najprej je števerjanska občinska uprava pričeli skrbeti, da bi Jazbine dobile cestno zvezo z ostalim svetom. Do leta 1947 vas sploh Tli imeia nobene zveze z mestom. Bolnike so morali ob slabem vremenu prenašati, da so jih spravili do glavnih poti, ki so vodile do mesta. Sedaj ima vas kar štiri ceste, in sicer v Mošo, Steverjan, Gorico in Krmin.
Glede luči so stvari na dobri poti ter se pričakuje samo i dobrenje višjih oblasti. Ce pa Jazbinci še nimajo luči so v glavnem krivi tisti, ki so med prebivalstvom širili vesti, da Jazbine ne bodo nikoli sestavni del števerjanske občine in zaradi tega leta 1949, ko so po vsej občini napeljali luč ob podpori prebivalstva, elektrike niso napeljali tudi v Jaz-
no pod njegovo upravo in ne pod Mošo, kot je to zahteval prečastiti. Njemu naj se ljudje zahvalijo, če si' še vedno svetijo z leščerbo.
Tudi s šolskim poslopjem stvari dobro kažejo. Jazbinci bi ga hoteli imeti v svoji vasi. Ce pa upoštevamo skromna občinska sredstva in veliko potrebe, tedaj moramo pri-tiditi, da imajo občinski možje prav, ko predlagajo, naj bi se enorazrednica zgradila med Jazbinami in Valeriščem, ker bi bilo to v korist tako 15 otrokom iz Jazbin in okoli 30 z Valerišča. Ker naj bi bilo to poslopje samo kakšnih 800 metrov proč od Jazbin, se pojavljajo glasovi, da bodo ctroke raje pošiljali v 4 km oddaljeno šolo v Mošo. V vseh pogledih so take govorice neresne in škodljive in se prav zares ne more vedeti, komu naj bi koristile.
Pred vojno so jazbinski o-troci hodili v 3 in pol km oddaljeno 'šolo v Gorenje Cerovo. Nekateri občinski možje naj upoštevajo, da občinska uprava nima toliko denarja, da ib lahko zgradila na Vale-rišču še eno šolo, če Jazbinci zahtevajo eno poslopje samo zase.
Priznamo, da so njihove zahteve lahko upravičene, vendar ne smemo pozabiti, da ima tudi ostalih sedem osmin občinskega prebivalstva svoje potrgbe in da morajo občinski možje zadostiti vsem.
Predvsem pa naj občinski svetovalci večine iz Jazbin ne grozijo, da bodo dali de-misijo, če se nekatere njihove zasebne zahteve ne bodo izpolnile, ker niso bili izvoljeni zato, da bodo imeli koristi, ampak predvsem zato,
bilo, če se taki v bodoče ne predstavijo na volitvah, ker tclj škodujejo kot koristijo občinski skupnosti.
In končno naj ugotovino še to, da bi bilo upravljanje občine uspešnejše, če bi županstvo zahtevalo od osrednjih oblasti, naj iz lastnih sredstev enostavno krijejo občinski primanjkljaj namesto najemanja posojila, obenem nal nudijo sredstva za uresni. čitev nekaterih najnujnejših potreb.
 "i”;:;”
tl '•
i
  *
Gligorič
že petič prvak FLRJ
DRUGI JE MATANOVIC, TRETJI IVKOV
SKOPLJE, 7. — Danes se je tu končal šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije, ^faslov prvaka si je že petič — vendar ne zaporedoma — osvojil velemojster Svetozar Gligoric.
Drugo mesto je zasedel Ma-tanovič, slede pa Ivkov, Milič, Udovčič, Pirc, Sokolov, Lukič, Janoševič, Marič, Trifunovič, Matulovič, Djuraševič, Kara-klajič, Rabar, Jovanič, Djaja, Tomovič, Čirič, Tot.
(Zaradi slabega telefonskega prenosa bomo točnejši pregled ter rezultate zadnjega kola še objavili.)
V SERIJI A NOBENE ZAOSTALE TERME VEC
SMUČANJE PRETEKLONEDELiS
BOLOGNA-TORINO 6:1
V tekmi serije B je Monza premagala Aiessandrio z 2:0, v Benetkah pa je Piombino (serija C) dosegel neodločen rezultat 1:1
PO SESTANKU ŽUPANOV S POSLANCEMA V ČEDADU
RIM KAJ PRIZIVA
pasivnost Madiške dolino
■■ .
Le z izredno pomočjo bodo ? občinoh Nadiške doline lahko zgradili industrijske objekte, za zaposlitev brezposelnih, ki morajo sedaj odhajati v emigracijo
Predvčerajšnjim so se v i la, da bosta pri osrednjih ob-Čedadu sestali župani občin j lasteh v Rimu posredovala iz Nadiške doline, da se po-1 za pomoč Nadiški dolini, to-slabem gospodar- da od vseh njunih dosedanjih
menijo
naše pisanje je zaleglo
Pojasnilo o nakupu ukradene kave
V včerajšnjem članku o a-retaciji drznih tatov kave, se nam je vfinila neljuba pomota, ko smo navedli, da sta kavo kupovala od tatov 44-let-ni Antonio Poles iz Ul. Ro-magna in 32-letni poslovodja trgovine na Korzu Garibaldi št. 4 Gaetano Moretti-V resnici je ukradeno kavo kupoval direktno od tatov le Poles. ki je nato blago na račun svojega dolga izročil Morettiju.
11 vagona je padel
V trenutku* ko je glavni železniški inšpektor 62-letm Giulio Piva iz Rima hotel izstopiti iz vagona vlaka, ki je okoli 10. ure privozil v Trst, je začutil, da se mu je pod nogami vdrl kos stopnice Ker se ni utegnil oprijeti ročaja na vagonu, je padel na tla.
Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in ker so mu zdravniki ugotovili zlom gležnja leve noge so ga pridržali na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo o-kreval v 25 ali najkasneje v 30 dneh.
Doberdobska občinska uprava
se je lotila reševanja nekaterih vprašanj
7 milijonov is asfaltiranje ceste in 20 milijonov za obnovo vodovoda
V našem listu smo v zad- j milijonov lir, katerih občin-
njem času nanizali več vprašanj, ki žulijo prebivalstvo kraške občine Doberdob. Prikazali smo stanje vodovoda, luči, mlekaiic, cest, pogozdovanje, itd.
Vse kaže, da je občinska uprava vzela naša priporočila na znanje, kajti sedaj se govori, da se je lotila reševanja teh vprašanj.
Glede javne razsvetljave je županstvo napravilo prošnjo na družbo SELVEG, da bi napeljala luč v Dol, kjer so številni zaselki ob državni cesti brez luči in tudi cesta ni razsvetljena, čeprav je zelo važna prometna žila.
Glede dooerdofiske ceste je občina predložila pokrajinski upravi načrt, ki predvideva 7 milijonov lir za asfaltiranje ceste, ki od Selc pelje na Doberdob. Del poti je že asfaltiran.
V zadnjem času so pričeli pregledovati tudi vodovodne napeljave, ki so zaradi mraza na številnih krajih pokvarjene. Občinska uprava je pripravila načrt, po katerem naj bi se zamenjale tudi zastarele naprave pri črpanju vode. Ker pa bi bilo potrebnih okoli 20
ska uprava zaradi svojega pasivnega proračuna nima, namerava samo popraviti okvare v občinskem središču.
skem stanju tega predela videmske pokrajine, ki postaja vedno bolj pasiven in nudi vedno manj možnosti za zaposlitev domačega prebivalstva. , Sestanku sta prisostvovala tudi senator Pelizzo in poslanec Driussi, ki sta prišla iz Rima. Zupani številnih občin ‘O z gostoma podrobno razpravljali o gospodarskem stanju posameznih občin, posebej pa so poudarili težaven položaj v šentlenartski občini, kjer je možnost zaslužka vedno manjša in kjer ni več niti enega industrijskega objekta, pri katerem bi se lahko zaposlila številna razpoložljiva delovna sila. Potem ko so lastniki Italcementi zaprli tovarno cementa v Ci-murju in je ostalo brez dela kakih sto delavcev, se je ljudi polastil preplah zaradi vedno večje bede, ki preti krajem te občine- Mnogo ljudi je že v tujini in spomladi jih bo moralo oditi še več, kajti stanje, v katerem so se nekateri zdaj znašli, je nevzdržno.
Poslanec Driussi in senator Pelizzo sta sicer obljubi-
obiskov še nikoli ni bilo pozitivnih rezultatov; vedno sta prišla v Čedad z obljubami, ki so preveč dišale po predvolilni kampanji. Zaradi tega se ljudje tudi sedaj sprašujejo, ali ne spada morda tudi njun zadnji obisk v predvolilno kampanjo, ki jo je krščanska demokracija začela v videmski pokrajini prav prejšnjo nedeljo.
Ce hočeta Pelizzo in Driussi resnično delovati v prid prebivalstva Nadiške doline, kateremu je življenje na domači grudi vedno bolj neznosno, potem naj v Rimu poskrbita, da se ta predel videmske pokrajine prizna za pasivno področje ter se mu da potrebna pomoč, da se izboljša gospodarsko stanje in se prebivalstvu omogoči dostojno življenje, predvsem pa zaposlitev v podjetjih, ki naj bi z izredno pomočjo zrasla na podiočju Na diške doline.
Pri padcu si ie zlomila gleženj
Z nekim zasebnim avtomobilom so včeraj ob 9. uri pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 47-letno Emilio Brau-lin iz S- Piera ob Soči. ki se je potolkla, ko je na dvorišču padla. V bolnišnici so ji ugotovili zlom gležnja leve noge, zaradi česar so jo pridržali s prognozo okrevanja v enem mesecu.
Prst mu |e priprlo
Zaradi poškodbe na levi roki so včeraj ob 15. uri sprejeli v bolnišnici Brigata Pavia 9-letnega dečka Edija Turusa iz S- Lorenza pri Moji. Deček je malo prej odšel na dvorišče strokovne šole v S Lorenzu in se nekaj časa ustavil ob vhodu. Z levo roko se je naslanjal na vhodna vrata. Naenkrat je neki deček z naglico zaprl vrata, ki so mu priprla prste; zmečkalo mu je prvi členek kazalca leve roke. Zdraviti se bo moral 20 dni.
GOJENCI GLASBENE SOLE PRI GLASBENI MATICI V TRSTU
priredijo v nedeljo 11. t.m. ob 16. uri
KONCERT
v Gorici v Prosvetni dvorani, Korzo Verdi 1
Spored:
1. Nastop mladinskega pevskega zbora pod vodstvom gojencev dirigentskega tečaja.
2. Nastop solistov pri klavirju, z violino, klarinetom itd.
Frodaja vstopnic na sedežu ZSPD Ul. Ascoli št. 1-1. od danes dalje. Cene: Sedeži I. vrste po 200 lir, II. vrste 100 lir, stojišče 80 lir. Dijaki in otroci plačajo polovico.
Končnij nastopilo lepo vreme
Po dolgi in hudi zimi, ki je pravzaprav nismo pričakovali je ta teden končno le nastopilo izboljšanje vremena. Mra zn ni več, sicer so jutra in tudi večeri precej hladni, vendar imamo čez dan več stopinj nad ničlo ter je na soncu kar prijetno. Lepega vremena smo se razveselili vsi posebno pa naši kmetje, katere čaka naporno delo na polju. Nekateri so že pohiteli s sajenjem krompirja, drugi pa re na to pripravljajo; vsekakor še dolgo ne bo počitka za našega delovnega kmečkega človeka.
K	i M	a
CORSO. 17.15: «V pekel in nazaj«, cinemascope.
VERDI. 16.00: «Lov na tata« G. Grant in G. Kelly.
CENTRALE. 17.00: ((Ustvarjena za ljubezen«, E. Williams in Johnson.
VITTOR1A. 17.00: «Neapelj poje«, G Rondinella in G. Boni.
MODERNO. 17.00: aJack London«.
PIVATELLI je na včerajšnji tekmi zabil Torinu tri gole
BOLOGNA, 7.	— V treh
dneh druga zrriaga s 6:1! Za prijatelje Bologne je to velik praznik. Res je, da so igrali doma, tudi je res, da Torino ni bil v svoji pravi moči, toda tako visoki zmagi le ni mogoče odrekati pomena.
Torino je takoj začel igrati z verižno zaporo. Okrog njegovega gola je precej dela in žoga gre tudi včasih v kor-ner, a v 13. minuti je Tori-nov bunker prebit. Prvi gol je zabil Pivatelli. Tudi Torinu se nudi kaka priložnost, a je ne izkoristi. Pač pa Pivatelli v 31’ postavi 2:0 z močnim strelom z 20 metrov.
Že v 2' drugega polčasa pade tretji gol, ki ga doseže Pa-scutti. Isti igralec ponovi u-speh v 16’. Pet minut kasneje strelja Pivatelli enajstmetrovko, toda Rigamonti odbije; žo--go dobi spet Pivatelli. toda to pot zgreši cilj Cez deset minut je rezultat že 5:0 za Bologno, ko je dosegel gol še Pozzan. Šele v 32’ pade častni gol za Torino. Buhtz strelja kazenski strel, Greco sla bo odbije prav na noge Bac ciju, ki z volejem pošlje v mrežo. Vendar pa serije golov še ni konec, kajti Pivatelli pretrese se enkrat mrežo To-rina ter postav’ tako končni rezultat. Zanimivo je, da je v nedeljo pri fenakem rezultatu dosegla Pro Patria svoj edini gol po napaki Greca kakor je tudi' danes isti igralec s svojo napako zakrivil gol.
Bologna je igrala zadovoljivo v vseh svojih vrstah, medtem ko je bil Torino zelo pomanjkljiv.
Na lestvici je Torino izgu bil tretje mesto v korist In terja in je sedaj na četrtem mestu, medtem ko se položaj Bologne	ni	toliko	spremenil,
da bi še dohitela kako drugo moštvo. Genoi in Triestini, ki imata po 19 točk, sledijo zadnja tri moštva tako:
Novara	21	5	8	8	26	28	18
Bologna	21	7	2	12	40	39	16
Pro Patria	21	1	5	15	18	65	7
ALESSANDRIA, 7. — Gostje iz Monze so uspeli odločiti zaostalo prvenstveno 'ekmo t svojo korist z 2:0. Niso poka zali kake nenavadne igre, vendar so bili boljši od domačih ki so po MarcheHu zapravili tri minute pred koncem tudi enajstmetrovko.
BENETKE, V. — Pri igralcih Venezie se pričenjajo čutiti posledice utrujenosti in tako danes tudi proti Piombi-nu niso uspeli doseči zmage. Po izenačenju Piombina so sicer na vso moč napadali, toda brezuspešno.
Mladinci Videmske pokrajin6 boljši od mladincev Slovenji6
Namesto predvidevanega
troboja mladinskih reprezentanc Italije, Avstrije in Jugoslavije je bil v soboto in nedeljo na Ravnah na Koroškem samo dvoboj med Slovenijo in reprezentanco Videmske pokrajine, tekmovalci iz Avstrije pa se tekmovanja iz tehničnih razlogov niso udeležili. Zaradi izredno slabih snežnih
razmer so bili za
ned el)0
W
soboto.
V nedeljo dirka Milan-Torino
povedani skoki že v	.
Dopoldne istega dne je	^
smučarski koči na Rav" leslalom. Na 18Q0 m dolfl t gi z višinsko razliko 43 vratci je startalo to vjd. valcev, med njimi šes
a zaradi odjof*^ a. Videmski*
SALERNO, 7. — Na trening tekmi je vojaška reprezentanca igrala s Salernitano neodločeno 2:2 (2:2). Gola za reprezentanco sta dala Galli :n Colombo.
BSK-Kinyiszi 4:0
BEOGRAD, 7.	— BSK je
danes pred ’ 20.000 gledalci zasluženo premagal tretji klub na madžarski prvenstveni lestvici Kinyiszi (bivši Ferenczva. ros) s 4:0 (2:0). Gostje so pokazali lepo, toda neučinkovito igro.
* * *
MEHIKA, 7. — Rezultati na panameriškem nogometnem prvenstvu: Brazilija - Peru 1:0 (1:0), Argentina 4:3 (1:2).
Kostarika
Za mednarodno kolesarsko dirko Milan - Torino, ki bo v nedeljo 11. t. m., so doslej vpisani sledeči dirkači:
1. Coletto Agostino
2. Messina Guido
3. De Rossi Mino
4. Rossello Vincenzo
5. Bartalini Remo
6. Godio Giorgio
7. Gervasoni Mario
8. Minardi Giuseppe
9. Nencini Gastone
10. Aureggi Franco
11. Benedetti Rino
12. Buraiti Giuseppe
13. Pintarelli Giuseppe
14. Serena Walter
15. Uliana Antonio
16. Tognaccini Bruno
17. Monti Bruno
18. Astrua Giancarlo
19. Grosso Adolfo
20. Barozzi Danilo
21. Fantini Alessandro
22. Padovan Arrigo
23. Maggini Luciano
24. Coletto Angelo
25. Salviatto Adriano
26. Giusti Flaminio
27. Falaschi Roberto
28. Tosatto Mario
29. Crespi Albino
30. Trombin Bruno
31. Derycke Germain (B.)
32. Van Looy Rik (B.)
33. Schilis Joseph (B.)
34. Novelle Andrč (B.)
35. Kerkove Norbert (B.)
36. Kemp Willy (Luksemburg)
37. Strehler Rene (Švica)
38. Clerici Carlo (Švica)
39. Hollenstein Hans (Švica)
40. Schaer Fritz (Švica)
41. Poblet Miguel (Španija)
42. Moser Aldo
43. Maule Cleto
44. Gismondi Michele
45. DalFAgata Gilberto
46. Zuliani Aldo
47. Petrei Silvano
48. Zamboni Adriano
49. Sartini Lido
50. Zen Domenico
51. Ferronato
52. Fornasiero Remo
53. Zucchi Giuseppe
54. Seghezzi Vittorio
55. Filippi Riccardo
56. Giacchero Franco
57. Chiarlone Valerio
58. Martino Giuliano
59. Petrucci Loreto
60. Del Rio Aurelio
61. Pellegrini MarceUo
62. Gianneschi Mauro
63. Roma Giovanni
64. Malvicini Angelo
65. Torrini Adriano
66. Casari Danilo
67. Polo Pietro
68. Calvi Giuseppe
69. Tognoni Camillo
70. Croci Torti Emilio (Švica) Prijave se morajo zaključiti
do 9. marca ob 12. uri.
ma.
Proga je bila redno težavna. • -čarji so bili precej 00 J j, domačih, med katerih"	^
samo Jamnik uspel vrni italijanske mladince.	jj
Čeprav bi morali b' ^ j, na sporedu v nedelj0-	J,
v soboto ob skakalnici približno 600 .gledalcev.
V nedeljo dopoldne ^ tekmovalci pomerili	^
na 10 km. Zaradi moc	^
juge je bil priredite 3 j, ljen prestaviti tekmov* ^ Raven proti Rimske111 j, i cu. Na 10 km dolgi P	^
so jo morali tekmov*10' ^ voziti dvakrat, so ime >	.	jj
ItalO3 ,
so slavili trojno
zmag0
boljši Slovenec je
bil
ki je zasedel četrto
me*10'
RaVi
Zvečer je bila na
slavnostna razdelitev
ki jih je tekmovalcem p rieft/Jcorlnilr	CiV	@	R	Tl
predsednik organiz odbora Gregor Klanc"
Rezultati:
Veleslalom:
C»P°'
2:21,8. 2. Fill 2:22,3, 3,
Padt*
 j. jflflll
(v-si Vidfm) 2:31,1»	^51,)
(Sl.)	2:32.4.	5.	Star^)
2:36,4.6
2:37,6.
Domnik
(Vid*
Skoki:	1.	Ferrari	v
197.9, 2. Pečar 187.2. (fr
(oba Sl.) 194.2, 4. dem) 190.1, 5. Zardo (^? ^
188, 6. Senčar (Sl.)	“	^leriO
Tek na 10 km: 1
Mednarodna odbojkarska tekma med ženskima državnima ekipama Francije in Jugoslavije bo 1. aprila, verjetno v Ljubljani. Na svetovnem prvenstvu (v septembru v Parizu) bo Jugosalvijo zastopala samo moška ekipa. Med jugoslovanskimi ekipami, ki bodo letos gostovale v inozemstvu, je tudi moška vrsta Branika, ki pojde v Bolgarijo in morebiti tudi v Grčijo.
odgovorni nrednnt STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
rasa"1’
(Videm) 45.36, 2.	jsl
(Videm) 46.28. 3. De y ‘ (Sl' (Videm) 46,32. 4. Lak0 4S,4 46,42, 5. De Crignis »• in 6. Vuerich (Videm
**# - -h t>lpr
V težavnih sneznin ^
rah je bilo v soboto ' p?‘ ljo na Pohorju Pr> gioV<*f
smučarsko prvenstvo
bil3
je. Prog i za moške Je ^ p> ga samo 13 km, za ze 9 km.
Rezultati:	-	-lak1!
Moški (13 km): LDsobigjjiJ
žinar, Ravne) 1:18.46. *• ^ nik (Triglav) 1:I9.0J: (Jesenice) 1:20.25; 4.^ p,
V
(Enotnost) 1:21.42;	pfjtj
(Jesenice) 1:22.07;	• pik
G. (Triglav) 1:22.49: 'gre/
(Fužinar) 1:24,18:	9.
10.
šek (Enotnost) 1:27.0l,
drih (Branik) 1:28.2! nard (Prešeren) ' n Asi > Ženske (9 km): 1. lje) 1:20.59; 2. Vrbi«* {pt-
nos) 1:24.20; 3. Trk"1!3 .,(<* nost) 1:25,45; 4. Res U
<</
1:39,20.
Skoki:	1.	Zidar
214 (53, 53); 2. P.°8elJ, #
. .	  r:A	*
nost) 213.8 (52, 54.5)’ "'55),’ šič (Enotnost) 203.3 t^n |Pf
Gorišek (Enotnost)	I^j
51); 5. Matulj (Eno‘"°
(48. 52). 6. Korenč*®,'jt!; nost) 189.9 (47,5, 49.5 ■ na (Enotnost) 182.1 jg6 ITj 8. Babnik (Enotnos* , le 43); 9. Grmek (Trig^ [V (42, 47); 10. Finžgar glav) 157,4 ( 42,5. 421
ti
Janc na
1
predvaja danes 8. t. m. i začetkom ob 18. uri ReP®
General Ouantri
Igrajo: JOHN WAYNE. CLAIRE TREVOR in PIDGEON
Tolpa zločincev ustrahuje prebivalstvo-
OOOOOOO OOOOOOOOOOOO000300 OOCi
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO’
000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000
O G O O G O G O O O O O o	1
=yjL,-Z,, n. .,.1 Ml, A POST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga)
Romantika in platonika sredi vojne
22.
Prvo poglavje 1 NA NEMSKI OIMNAZIJI V TRSTU
Sredi vojne so se naši profesorji po možnosti izogibali
za glavo. Bil je obsojen na trdnjavsko ječo, ki jo je daljši čas presedel na Ljubljanskem gradu. Ni treba posebej omenjati, da Ukmar tudi na procesu ni klonil. Zanj se je zavzel njegov škof dr. Karlin, ki je končno dosegel, da je bil Ukmar osvobojen. Toda zabranjeno mu je bilo poučevati na našem zavodu. Denunciacije nismo obsodili samo Slovenci in Italijani, ki nismo avstrijsko čutili, temveč tudi mnogi Nemci, zlasti profesorji-kolegi, ki so Ukmarja poznali. Ni mi težko, kljub temu, da se nahajam idejno in svetovnonazorsko v drugačnem taboru, na tem mestu po tolikih letih izkazati čast temu premočrtnemu In gorečemu božjemu vojščaku.
KONEC PRVEGA POGLAVJA.
i !J'e4
fesorja sta bila na nemški gimnaziji s podobnim ^ matematik dr. Alois {tiedl z vzdevkom «Gigi» in Gustav Riedl). Bil je ta Riedel simpatičen mlad m postave, a atletsko razvit, skoraj zmeraj na kratk # <, :t kdaj malce grob, toda po srcu dobričina. Spomini® zora, ko smo se v telovadnici prvikrat slekli do Pa!l	^
kakršen sem bil jaz, nas je bilo še nekaj v ra*ilfli lv zagledam Ivana Mtillerja, ki ni bil ravno med vel'K	gjFJI	\
redu. Prekrižal je roki čez prsi, stal tam vzravnan	[eiiy	<
s hudomušno ironijo okrog sebe. Bil je ne samo za■ ’ $0j I	;
tudi mišičast, a mišice okrog lamen in na r0„^, s*®"1
naravnost kipele Prijela me je radovednost, da 5®^,
političnih strasti. me_d__učne_;ure. Razumljivo je.^da
so bili’v prvi vrsti nemški profesorji tudi dobri avstrijski patrioti in jjrav tako je -umljivo da smo monah ucenci
proslaviti marsikatero zmago “utrna’n^a ^ ^ povedal o tud., da je ta ali oni profesor sem pa m tudi kaj povedal
Ulil uiuiu	'—	*	-	v	,	,
dogajanjih na fronti. Vendar se ne sP«miujam- ?a
nadeli n. prsi ««e mkove v patrtotlčnlh barvah In . gropo neokusnim napisom na njih:
«Gott strafe England!« («Bog kaznuj Anglijo!«).
O Drvi svetovni vojni in našem življenju v njej bom govoril v naslednjih poglavjih Le toliko naj tu omenim, da je
avstrijsko, še bolj pa seveda nemško vlado razkačil nastop
Anglije kl je zvesta svojim obveznostim nasproti Belgiji napovedala centralnim silam vojno, ko je nemška kajzerska armada grobo kršila belgijsko nevtralnost m padla preko njenega ozemlja Francozom v hrbet.
Srd Nemcev nasproti Angliji je bil prav toliko razumljiv kolikor je razumljiv srd zločinca, ki ga ^uša nekdo ovirati
ki mu je zastavil pot pri njegovem zločinskem podjetjm Prav to blasfemijo v človeškem in v božjem smislu pa je pomenil napis na traku: «Gott strafe Eneland!«
Ni bilo veliko dijakov na zavodu, ki bi bili nosili na prsi a ta sramotni napis. V mojem razredu ni bilo, kolikor se spominjam nikogar. Večinoma so bili to dijaki iz višjih razredov m dobro še vem, kako smo se s sramom obračali stran od takih, ki so ta napis nosili. Toda nikogar ni bilo ne samo med nami, marveč v celem Trstu, ki bi si bil upal nekomu, ki je tak napis nosil, povedati v obraz, da je tak napis človeka nevreden — in bogokletstvo. Kajti za take podvige so takrat v Avstriji padale glave in mnogi Slovenci so bili ustreljeni na Ljubljanskem barju zaradi podobnih izjav.
To, česar si nihče med občani v Trstu ni upal storiti, je storil goreči božji vojščak Jakob Ukmar. Pristopil je k dijaku, ki je nosil tak napis in ga vprašal:
«Warum tragen Sie diese Aufschrift? Gott wird schon selbst vvissen, wen er zu štrafen hat.«*)
Dijak je profesorja Ukmarja naznanil. Ne vem, če samo našemu direktorju na zavodu. Vsekakor ni dotičnemu, ki mu je bil Ukmar denunciran, preostalo drugega, kot da je zadevo javil naprej. Prišlo je do procesa in našemu katehetu je slo
Drugo pogldvje: Nodaljevsnje Sošolci in tovariši ■ Sarajevski atentat
njemu in potipal njegove mišice na rokah; bile so
t*1 Tt
1.
Za mano so pristopali tudi drugi. Miiller pa je si-_ st kip iz brona, se nudomušno in vzvišeno muzal in mirno otipavati mišice.	.	e	flM
še nekega drugega prizora se spominjam, k* ,ei, psihološko poučen. Riedel nam je v tisti prvi uri Q ji $ lazvrstimo v vrsto po velikosti. Pustil nas je, da SIIv
pr, megUm rloh.nu Jn	JolUo	£	bil
»	po človeških in po boijih post.vhh vel.iu,
blasfemija, če bi zločinec klical Boga na pomoč proti tistemu,
*) «Zakaj nosite ta napis? Bog bo že sam vedel, koga mora kaznovati.*
Telovadba, ki je bila našim očetom še neznan učni predmet, se je v moji mladosti začela zmerom bolj uveljavljati po vseh šolah. Odkar je bil Rousseau izustil svoj svetovno znam klic: «Povrnlmo se k naravi«, je poteklo do moje mladosti že sto in petdeset let. Goethe opisuje, kako so njega in »le govega popotnega tovariša, ki sta sledila temu klicu in se kopala v nekem gorskem potoku v Švici, kmetje napodili s kamenjem. Pisal sem že o tem, kako je cerkveni nauk o grešnosti telesa in vsega, kar je z njim v zvezi, še stoletje potem zaviral, da bi se bil Rousseaujev klic uresničil. Toda moderna doba, ki je obudila antične olimpijske igre k novemu življenju,’1'poklicala na plan v raznih deželah številna telovadna društva, sprožila športni val z nogometom, boksom in rokoborbo, je dokončno pometla z obskurantskim pojmovanjem o sramotnosti človeškega telesa. Telovadba ni postala samo važen, temveč tudi priljubljen učni predmet po malone vseh javnih šolah.
Naš telovadni učitelj je bil Sebald Riedel. (Še dva pro
izbrali odgovarjajoče mesto, že ko so se uvrščali ^	i,1
opazil, da se je vrinil neki znatno manjši nied	Ž	>'
Ko je prišla vrsta na nas manjše, sem z očmi Pr?L bližno, kje je moje mesto, in se tja uvrstil. Tisti. e[ F j) pustil za sabo, me je odrinil na svoje mesto in z -pA
Naslednji je naredil isto in tako sem se pustil
predzadnjega mesta. Na zadnjem je bil deček Pr®red
j čez ramena, a tudi oni F J
ki mi je segal komaj kaj	—	v.
ni bil dosti večji.
Tedaj je telovadni učitelj pregledal vrsto in sev0je |i' jati. Začel nas je premetavati sem in tja in v 8.$*$ začudenje sem videl, kako so nekateri sošolci Pr _(}|ci«J# zahtevali «vlšje» mesto. Toda Riedel je imel oko. Vsakomur je točno določil njegovo mesto, P°6 pet J njega izmed obeh velikanov in tudi mene postavil ray tja, kamor sem se bil sam najprej uvrstil. Ločil	1	j
dve vrsti, v vrsto «velikih» in v vrsto «majhnih». sem bil jaz skoraj točno na sredi.	^
(Nadaljevani f