s 3 nća 154, številka. Izdanje za torek 28. decembra 1897, (T Trato, t torek jjalrq dne 28. decembra 1897.) Tečaj XXn. „HDIHOI likaj« po trikrat a« teden t fceattb is. 4aajib ob tovkllif 6«trtkSh (b aobotnli. Zjatranje iidanje iz kaj* ob U. ari sjatraj, vedemo pa ob 7. ari večer. — Obojno iidanje stan** : ■k Jsden mesec . f. 1.—, laven Avstrija f. 1.50 M tri meaec, , . 3.— . 4 u) ■a pol late ...«.— . , , a— tt VM leto ... 13.— . . , i«.-. ttaratalaa Je piaievati aapraj ■■ lareAb« hrti priložene afrašalaa ae aprava m azlra. PaeaaaiČn« iteviike l« dobivajo ▼ pro« lajalnlo&h tobaka v Trutu po S nvA, Izven Trata po 4 nvč. 6 fi a b i I EDINOST Oglaai M račune po tarifa v petite; *a aaalove s debelimi črkansl ae plaČujj prostor, ko'.ikor obsega neredniV »ra f » Poalane, osmrtnice in jame zahvtie, aači oglasi itd. se r*Aun«jo po pngod a Vai dopisi noj ae pošiljajo ur*d-»lStv ulioa Casernaa it. 13. Tlako pinm& ai t biti frankovano, ker nefrankovana se -'J sprejemajo. Rokopisi ae ne vrajnje. Naročnino, reklanacii* »n »p»i- jouaa u^ravnimtvu jhu» .tluitau pit* aolo hflt. 8, II. nadat. Naročnino in oglat« je plačevati loco Trat. Oborit reklama eije ao proate poAtaine. r MNsmh j* MS Našim zasramovalcem. .... ko ae praznuje mir, i& katerega je ŽrtroTal v betlebem-ekem hleva porojeni .... veli kan . . . „Svoboda" od dne SJ3. dec. 1897. Od vseh straui ao nam prihajala vprašanja in interpelacije, kako to, da nismo odgovorili na nečuvene prostaščine, ki so jih napisale v .Delavca' od dne 16. decembra one črne dnie, oni izprijeni sinovi našega roda, ki nimajo aa sebi ničesar slovenskega več, nego kri v svojih žilah in pa rojstvo iz slovenske matere ?! ! Res je sicer — priznavano to izreeno —, da najhuje občutimo vso trpkost časnikarskega poklica svojega tedaj, ko nam nalaga dolžnost, da se moramo baviti z ljudmi take vrate. Ali, kakor je britko vršenje te dolžnosti, vendar nismo mislili nikdar in ne za trenotek, da bi se hoteli odtegniti tej dalžnosti. Minolega tedna pa nismo hoteli odgovarjati, nismo hoteli pomakati svojega peresa v — žolč. Bližali so se sveti božični prazniki, prazniki kr-ičanske poezije. Nismo si hoteli ogrenevati čutstev z borbo proti svojim zasramovalcem, ker le preveč nam je bilo t zavesti, da so ti zasramovalci naši, ti najstrupeneji sovražniki naši — vendar nosi oraije, vsaj po krvi. V teh trenotkib, ko se ves — tndi nekrščanski svet, kakor smo povdarjali v božičnem Članku — topi v spomina na oni sveti večer, ko je žarek jedino prave vere, žarek tolažbe, žarek resnične proavete zasijal v tmino Človeštva, v teh trenutkih smo hoteli pozabiti na mržnjo in na vsakdanje borbe ter posvetiti svoje mišljenje in čutstvovanje, svoje bitstve in svoje srce spominu na rojstvo Onega, ki nam je prinesel tolažbe, mira in ljubezni. Privoščiti smo si hoteli tega svetega miru. Zato nismo odgovarjali na nečuvene prostaščine „Delavca". Danes pa se oglašamo, da storimo svojo PODLISTEK. Nekaj dolžnost. Ne radi njih, ki nas zasramnjejo, kakor ■as se nikdar niso zasramovali naši drogorodni naaprotniki; ne radi njih, ker smo uverjeni, da onemu, ki je storil korak preko praga narodnega efijaltstva, ni povratka več.. . Njemu so se zaloputnila vrata za hrbtom, on ne more več nazaj in mora drviti dalje, ostavljaje za seboj pustošenja in pogubo na livadah svojega lastnega rodu Oni, ki nosi na čelu Kajnov znak, mora dalje in dalje brez mirn, brez odmora, v znamenju onega prokletstva, ki provzroča uprav grozno doslednostjo, da iz zla, ki je je storil, se poraja drago zlo, in tretje, in četrto.... Ko je duša človeška izgnbila svojo moraluo zaslombo, ko je človek vrgel ad sebe vse, kar dela iz človeka človeka: človeka namreč, ki je bil ustvarjen po božji podobi in ne po Darwinovi teoriji; človeka, ki se zaveda svojega božjega izvora, in ne človeka, ki se poaaša u tem, da mu je žitje podarila kakova — opic«; ko je torej človek zgubil vero v idejale sroje vere ia svoje narodnosti, ko je zgubil vero, da človeško družbo je možno urediti po zakonih božjega stvarstva, po zakonih mejsebojne ljubazni, po zakonih mejsebojne prijenljivosti; in je zapisal svoje srce krutemu nauku krutsga materija-lizaia o neusmiljeni borbi vseh proti vsem: tedaj j« ngabii tudi možnost »poznanja in sprave se svojim bližnjim. Kajnovim znakom na čelu, brez vere v človeštvo v svojem srcu, izročen je valovji življenja. Ker je zgubil vero v človeštvo, je zgnbil tudi vero v človeško usmiljenje. On ne pričakajo usmiljenja od nikogar in ne daje pardona nikomur; on pozna le sebe! Najviši in jedini smoter mu je, da oteplje okoli sebe v menenju, da so vsi nje-gavi sovražniki, ker je on sovražnik vsem. V takem dušnem razpolaženju sa tndi vodje nafti h socijalnih demokratov. Služeči sovražnikom krščanstva izgubili so vero v idejale svoje vere... in Kristus jim ni druzega, nego .... .velikan", kakor je bil velikan tudi Darvvin ... in kakor je . iz Brkinov.*' (Narodna blago, nredil Ivo Tro Št.) Ne, dragi čitatelj, n kar ue zameriti, ako Ti bode morda presedalo pričujoče delce. „Zrno do srna pogača, kamen do kamena palača". V tej stvari mora nam priti prav vsaka šestica, ki smo jo dobili v narodu našem. Narodno blago te več ne množi, nasprotno: manjša in izgublja se. Zato treha, da smo pač od sroa zahvalni vsakemu na-birateljn, ki povspešuje po svoji moči, da se prej ko možno obelodani ta narodni zaklad. Neki veliki hrvatski domoljub trdi: „Ako su narodu stranci slobodu, nezavisinost, ima nje, ali mu tradicije nisu odnieli; dakle dnh m« ostaje.« Torej to je vendar naše t Ni pa nabiranje Beg ve kako lahek posel. Človek mora imeti vedno in povsod odprto uho in usta odprta, da mu ne uide ničesar, kar bi u-tegnilo biti kakoršne-koli vrednosti v tej stroki. O tem ozira moramo biti vsi, in z nami bodoči nabi« ratelj io urejevatelj vsega slovenskega narodnega blaga hvaležni g. Lavoslavu Pavlinu, učitelju med Brkini, da ni zaman tratil dragpga č*sa svojega *) Ta Bpia je doposlal g. Troit našemu lista, predno je bilo uredništvo v sedanjih rokah. Ne vemo zakaj tedanje nzedništvo ni priobčilo tega upisa, mislimo pa, da ga je bilo taložilo in potem je najbrie porabilo nanj. Spis je bil res shranjen tako dobro, da nam je prišel v roko še le te diii ln prav slučajno. Op. ured. bivanja v onem delu naroda slovenskega, ki je bil odslej tako malo poznan širjemn sveto« Učinil je omenjeni gospod izven težkega bremena svojih stanovskih dolžnosti tudi to, kar trdi Gregorčič, da „Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan." Tukaj nabrano narodno blago nikakor ni vss, to je le nekak skelet onega, kar bi bilo mogoče zbrati, ali ipak dobro došlo i to! Marsikaj tega vem, da je bilo ie tu in tam objavljeno, mogoče tudi v drugačni obliki, ali ločiti, kaj je bilo in kaj ni bilo že dano v dežel, to ni zadača moja. Jamčim pa za vse: to je bilo nabrano v Brkinih! a) Običaji. K Brkinom štejejo navadne one Slovence, ki bivajo ud Bistrice na levi strani „Reke" tja do Čičev. Ta svet se loči že pa bistvu zemlje od drugega Krasa. Zemlja je večinoma bolj ilovnata, pomešana več ali manj z apnono prstjo. Živega kamenja v pravih Brkinih težko najdeš na površju zemlje. Ono ie tako razpršeno, da je vsaki čas pripravljeno za to, da se spremeni v peščeno zemljo. Rodovitnost zemlje ugaja posebno krompirja, ki je prebivalcem glavni pridelek in tudi nnjna-vadueja jed. Zraven krompirja dobro vspeva (rodi) žito, osobito rž. Koiuza ne mere dozoreti vselej popolnoma. Na prisojnih krajih imajo tudi vinogradov, v katerih zori takozvaua .vremščina", ki je velikanska zgodovinska prikazen, čeprav grozna, tudi cesar Neron, ki je dal zažgati Rim, a je potem proganjal krHtijane kakor — požigalce. To so ljudje, ki govore o — „mizarjevem sinu iz Na-zareta", o .sinučloveka, ki je zagledal lač sveta v bornem hlevu", tv dražbi osla in volička"; ki pišejo hladne duše in strašnim cinizmom,,da izveli-fianje ljudskega rodu je še vedno tako oddaljeno, kakor je bilo za dobe rimskega cesarstva* — to so ljudje, torej, ki jednostavno taje božje poslanstvo Kristovo in ki taje odrešenje človeškega roda po Njem ; ki neusmiljeno tržejo iz srca ubogemu delavcu slovenskemu najblažji čut... in delajo na to, da bi naravnost poživinili srca ljudskih mas in je usposobili za tisto klanje in medsebojno pobijanje za »biti ali ne biti". Da ponovimo: tem ljudem ne bi odgovarjali več. Ali odgovarjati moramo radi onih, katerim ti ljudje kapljo za kapljo ucepljaje v dtile strup svojih naukov, in ker vemo, da mnogokateri slovenski socijalist ae uiti ne zaveda tega, kam vodijo pota — ne rečemo: socijalna ideje, ker ta je dobra in vzvišena, kakor se hočemo spomniti pozneje — ampak pota onih, ki so se polastili te ideje in napravliajo iz nje grdo karikaturo, ki dan za dnem ubijajo idejo pravega, ta rt»?ml6no zboljšanje razmer v človeški družbi borečega se socijalizma. Na prostaščine „Delavčeve" ne bodemo odgovarjali. Njemu prija pač valjati se v kaluži pro-staštva, nam pa ne I Nam bodi zadoščeno že s tem, da navedemo ts par njegovih psovk, ker se zanašamo na zdravi ukus in isstinkt naših čitate-ljev, ki pomoreta gotovo, da si sami ustvarijo pravo sodbo o ljudeh, ki ne vedo odgovarjati drugače, nego z gorjačo v roki i u kepo blata v pesti. Pač pa hočemo izluščiti ono malo, kolikor je sra-motilec naš v .Delavcu" in .Svobodi" zmogel še stvarnega v svojih pamfletib. Naši zasramovalci v obeh socijalistiških glasilih slovenskih nas imenu- po leti izborna pijača, ko se je nekoliko umedila, a za pozimi ni, kor preveč stresa. Brkini ao dobro obrasteni se sadnim drevjem. Dosti imajo češeig, jabalk in Češpelj. Seveda glede sadu niso vedno srečni, ker v nekaterih krajih ostaja malokedaj pred kakoršuo-koli uimo. Se sadiaratvom se pa vendar ukvarjajo pridno ter zasajajo goličave as sadnim drevjem. A ne le sadno, tudi gozdno drevje je v Brkinih še doma, da-si so gozdi že akoro izsekani. S temi se tudi ravna dokaj zanikamo, kajti treba je voziti v Trst „fašče" (drugega zaslužka ni). Zamlja ne rodi toliko revnim prebivalcem, da bi se mogli hraniti iz nje. Vsake spomladi morajo nvažati iito in drsgi živež. Brkini ao močne rasti, koičati, zajetni, s kratka: pravi tip Slovanov. V njih se ne čuje o ponoćnih izgredih, pretepih ali v razhajanju, kakor je drugod navada. Dasi ima vsaka vas ob .opa-silu* javni ples, vendar se o tem ne gode n^j* manjši nemiri. Zelo so mirni. Čisti gorski zrak upliva na njih duševni in telesni razvitek. To so ljudje, katerih še ni prevela moderna sapa mehkužnosti, ter bolezni in telesnih slabosti, izvirajočih iz mehkužnosti. Brkini so Ijadja izrednih zmožnaati. Škoda, da jim revščina ae dopušča dajati sinov učit, kajti če bi jih to ne oviralo, dobilo bi se tudi med Brkini mar-sikako zrnce, iz katerega bi vzrastlo mogočno duševno drevo — velikan. (Pride še). jejo .vohuni, ki se utihotapljamo v njih zaupne seje, sašn predala imenujejo ,uma:;ana*; mi smo jim .denuncijanti", ki se poslužujemo drugih Ijidij ▼ .smrdljive svrhe"; po menenju .Delavca« .Edinost* le — „riga' in pada vedno globokeje in stoji „celo že na aiži stopinji, nego „Slovenec" „Edinost' da se poslužuje „najsmrdljivejših* in „najzaničliivej-ith sredstev'; .Edinost' zasluži ves ,fejM .DelarćeV, ter se kval.ficira za .uradno glasilo vohunov" ; pri nas da je .zavod špijonstva in infamij«* ; mi da smo .vohuni', ki zaslužimo le klofuto; stl.ib je .Edinost" cunja, s katero si človek briše oblatene čevlje. In potun v „Svobodi* : v Kraknvem so se praznovale naihuje orgije ; tam so bili zbrani sami izkoriščevalci in zatiralci svobode. In .Svoboda* zatrja zaključujč. da mej nami ne more biti dru-*ega, nego — boj I Kakor rečeno: na onih par atvarnih drobtinic, ki smo jih zasledili v .Delavcu" in v ,Svo-kodi* hočemo odgovoriti prihodnjič. Na psovke pa ne bodemo odgovarjali, saj ljudje, ki z jedno roko pomakajo svojo pero v blat«, z drugo pa brezdušno mečejo goreče baklje v človeštvo, pričakuj^ svoje »reče le od splošnega boja človeka proti človeku, od splošne nesreče, saj taki ljudje so se ie sodili in — obsodili sami. Le na tedno, ne vemo koliicokrati opetovano očitanje moramo reagovati tn s par besedami. To je očitanje, da si mi vzdržujemo „vohune", da smo denuncijanti Svoje očitanje opira „Del.* na dejstvo, da smo izvedeli o uekem njih zborovanju, ki je bilo uprav .katzeajiiinmerJich*. Ta bodi konstato-▼auo jednostavno: da nam je prišel povedat člo-ček, ki ni v n kaki zvezi z našim listom, najmanje pa sotrudnik naš. Zborovanje pa se je vrfiilo t javnem loka In, v g o • t i 1 n i 11 Mi ga nismo poslali tja, krr se sploh ne brigamo za to, kje in kedaj imajo .socijalisti* svoja zborovanja. Mi iuiamo druzega važoejega posla, nego da bi avohuuili* okolo Bsodrugov*. Kolikor smo izvedeli tn pa tam o dejanju in nehanju „sodrugov", to so nam poročali pošteni delavci iz svoje drage volje in v želji, da opozarjajo narodne kroge na ■ocijalistiške mahinaciie. A nam se je že poročalo o vse drugačnih stvareh iz kroga „sodrugov", česar pa nismo hoteli porabiti, ravno zato ne, ker se nam nobena stvar ne gnnsi bolj, nego — de* nincijautstvo 1 1 ' Slovenci in bodočnost. Govoril drž. pusl. dr. Žitnik na shodn katol. polit, društva v Ljubljani dne 19. decembra 1897. Slovenci in bodočnost! Torej jaz naj prorokujem o prih -doji sreči in nesreči slovenskega naroda 1 Tega ne »nam in ne morem. Toda zgodovina je učiteljica narodov; poglejmo nazaj, da moremo z o gotovostjo zreti v bližnjo bodočnost. Zgodovina uči, da so se v političnih in socijalnih viharjih obranili tisti narodi, ki so zvesto čuvali in branili sv«|r idejale: vero v Boga, ljubezen do domovine in udanoit do svojih legitimnih vladarjev. In te tri idejale je gojil naš narod slovenski od pamtivek*. To ga je (hranilo, to vzdržalo navzlic vsemu atiranju in preganjanju. Narod naš je vedni mučenec. S silo in zvijačo hoteli so mu pograbiti roduo njegovo zemljo, na kateri tu v a že do trinajst sto let. Obsekali so nasprotniki -li-v^nsko lipo. a korenin jej niso iz. drli, jedra n»« u ušili. Odtujiti so hoteli iu poskušali slovenski ;<<-rod katoliki veri; ponujali so mu v zlati skled: domačega govora tujo lečo, katero je bil skuhal Luter Martin. Odklonil je ta dana-jidski dar ter o*tal zvest veri svojih pradedo?. Pošiljali so n.u tujih gospodarjev v dčžel; tlačani! jim je in robotal, toda ni ga stila tujčeva pet«. Za slavo nemškega naroda so umiral: tudi slovenski junaki na tujih bojiščih. V malti, ki drži in sklepa zgradbo nemškega carstva, je mnogo slovenske krvi. Ko je neraški naš sosed mirno oral svoje polje, moral je Slovenec z Hrvatom dolga stoletja stati na straži proti Tnrku ter braniti svoj dom. In če je naš narod zaostal v obče v omiki za drugimi kulturnimi narodi, ni to njegova krivda. Najbolj nepoštrno pa je, če nam Selidtiererji in Wo!fi očitajo siromaštvo naše, katero so v prvi vrsti zakrivili uprav oni sami. Mi se zahvaljijemo in odločno odklanjamo tako nemško kulturo, kakor-šno nam usiljuiejo te vrste ljudje. Prišla je narodna spomlad leta 1848., vzbudila se je iznova slovenska zavest, najboljši možje izmed naroda so se oglašali za njegove teptane pravice. Vikresali so ogenj, ki je plamtel v rodoljubnih srcih do najnovejših dni?. Toda solnce pravice ni prisijalo pred slovenski prag. Bili smo vedno zadnji v družini avstrijskih narodov, bera Sili smo za drobtine, ki so padale z bogato obložene tnjčeve mize. Vse m pa je še v živem spominu tridesetletna ustavna doba. Nemci se ponašajo s svojo ustavo, ki po obliki sicer prija očem, toda duh je, ki jo je uničil. In ta duh, ki je oživljal, bolje ostruplial ustavno življenje, je izk jueno nemško-liberalni. Grof Beust je takoj začetkom ustave izdal parolo, da Slovane treba pritiskati ob steno. On je bil z svojimi vohuni, ki je iznašel prazno strašilo panslavizma. Ko so bili v Silvestrovi noči leta 1867. proglašeni državni temeljni zakoni, ko so bila odprta vrata ponosne in vabljive palače z leskečim se napisom na pročelju „Avstrijska ustava*, drli so sknpaj absolutisti in demokratje, liberalci in konservativci, centralisti in federalisti, pristaši in zagovorniki nemške hegemonije in narodne jedna-kopravnoBti. Vsi so hoteli skozi vrata, kajti prostora je bilo dovolj v novi zgradbi. Toda nemški liberalci so se vstopili ob podbojih, dovolili vhod le centralistom, vse druge so potisnili pred vrata, katera so jim zaprli pred nosom. Na okna in line so postavili puške in topove, okoli trdnjave so napravili globoke rove. To je bilo nasilstvo takozvanih ustavovercev. Grof Taaffe nam je izrekel sodbo o njih, rekši: Ti Nemci že od Mettermcho-vih časov hodijo spat s policaji, vstajajo s policaji in kličejo pol cijo na pomoč o vsaki priliki. Nemški liberalci so bili neomejeni gospodarji v državi, vladala je nemško liberalna ošabnost in brezozirnost, z nogami so ti mogotci teptali v nstavi zajamčene pravice nenemških narod jv. Iskali in pospeševali so le svoje strankarske koristi na troške države in narodov slovanskih. V Avstriji naj bi vladal jedino le Nemec liberalnega kova, oakraj LiUve pa Mužar ; velika slovanska večina naj se pokori manjšini. Germanizacija je pri nas bijno cvetela v šoli, v uradu in v vsem javnem Življenju. Gradili so nemški most od Šlezije preko Moravske, Duuaja, Štajerske in Kranjske do Trsta. Bili so prežalostni časi za Avstrijo, za Slovane in posebe za Slovence. Protislovanska, protiverska in protiljudska je bila vsa nemško-liberalna doba, ki še danes ni završena, Še danes ne strta. Križ so vrgli iz šol ter odprli vse stroge takozvane nemške knltnre po slovanskih zemljah. Nasilstvo je vladalo povsod. Po Schmerlingovi volilni geometriji, z silo iu zvijačo so Nemci dobili večino skoraj v vseh deželah, parlament je bil torišče nemšk h liberalcev, borza židovskih Špekulantov. In temu parlamentu se je morala klanjati vsaka vlada, ta parlament si je prisvojil celd pravice presvetle krone. Židovski kapitalizem je izžemal ubogo ljudstvo, gosti roji brezdelavnih trotov so se pasli ob zuoju in delu delavskih stanov. Še so v živem spominu ti žalostni časi, ko so slovenski poslanci tlačanili na Dunaju, poberkovali na nemški n|ivi, kakor berači stali pred vratmi nemško-liberalne gospode. Zgražati se moramo Slovenci ob spominu na ta polupretekli čas, na to dobo prekletstva v Avstriji .... Nemški liberalizem je s svojim časopisjem dušil v narodih vsa boljša in plemeuitejSa čuvstva, smešil in sramotil krščansko prepričanje in življe nje. Vzgojil si je birokracijo, ki je do današnjega due zvesto opravljala svoj posel na d>žavnem stroju po nemško liberalnem poslovniku. To je bila in je država v državi . . Časopisje, parlamentarizem in birokracija so bili stebri nemško-liberalnnga sistema, ki se je vzdržal tudi za grofa Taaff-ja. UradnišUo s svojo voliluo pravico je bilo odločilen političen ftktor, na katerega je mogel tudi pod Taaffejem še vedno računati nemški liberalizem. Parlament, časopisje in birokracija niso bili pom<>čki državne uprave, temveč sredstva strankarske politike. Tn grot Taaffe je padel, ker je hotel z volilno reformo preustrojiti parlament, pomladiti ga in ga posta- viti na širšo podlago. Uprl se mu je nimški lihe-ralizem, boječi se za svoje mandate, za svojo bodočnost. Zmagala je strankarska korist nad državno in ljudsko. (Zvršetek pride.) Polltiike vostl. V TRSTU, dao 27 decembra Ifctf. K položaju. Parlamentarni stroj stoji popolnoma. Parlament se je razšel in vlada je začela vladati iu.reševati najvažneje stvari na podlagi §. 14, na podlHgi §. za silo. Tako je že objavljena cesarska naredba za podeljevanje podpor iz državnih sredstev onim krajem, ki trpe bedo vsied letošnjih elementarnih katastrof. (Po tej naredbi dovoljuje država 9 945.000 gld. za podpore, dočimje bilo dolooeno v prvotni vladni predlogi le 8,000.000 gld.) Prve dni pa izide cesarska naredba, s katero se podaljša pogodba z Ogersko ia jedno leto. Takov je torej 301etni jubilej naše avstrijske nstave 1 Dne 31. deceikbra 1867 se je proglasila ta nitava, a ravnokar praznujemo nje tridesetletnico s tem, da se vlada brez parlamenta, pomočjo §. §. za silo, da je faktično zistirana ustava. Ob tej tridesetletnici naše nstave čutimo še le v vseh kosteh, kako komedijo so igrali oni, ki so nam ustvarili to ustavo, sosebno s tem, da so v nstavna določila vsprejeli tndi §. o jednakoprav-nosti vseh narodov. To je bilo slepilo najgrje vrste. O jednako-pravnosti so govorili, na svoje gospodstvo so mislili ; o jednakosti in o svobodi so govorili, na is-mozgovanje pa se se pripravljali in robstvo so pripravljali vsem onim, ki niso pripadali grdi njih kliki. Dokler so pod pretvezo ustave mogli igrati to zavratno igro, dttlej so bili oni najognjeviteji zagovorniki ustave; ko pa so se jeli pojavljati normalneji odnosaji v državi, to je: ko so polagoma jeli prihajati po besede tudi oni drugi izven klike, v isti hip je ustava zgubila svojo vrednost za nje in brezsrčno so sastavili svojo sekiro na nje korenikah, podpirani pri tem po onih, katerim je ves program le podiranje t In tako s« je zgodilo tudi: oni, ki so izdali nstavo, so jo tudi uničili, v nadi seveda, da jim vzrase dobiček is »pioano sm««njave In vendar se najbrže varajo v svojih raeuuih, ako bodo Slovani vztrajali na pravi poti. Mi smo v večini, na naši strani je pravica 1 Ako ostane večina složna in ako ostane na poti pravice, morala bode vlada računati žnjo — s parlamentom ali brez parlamenta 1 To čntijo in slutijo tndi naši sovražniki. Najbolji dokaz tema je divja jeza socijalistov na tem. da ko se Slovani vendar enkrat — spametovali 111 O manifestaciji v Krakove m p še ruski list „Novoje Vremja* : Glavna naloga temu sh >dn je pač bila ta, da se postavi jez posledicam pan-germanskih revolucijonarcev; poleg tega pak je zasnoval shod v Krakovn novo podlago delovanja slovanskih narodov mej seboj ter je neizmerno kgristil slovanski stvari sploh. Tej izjavi „Nivoje Vremje* se pdružuje tndi nek druiti ru>ki list, namreč „Bii ž. Včdomosti", ki piše v jednakem tona o čehopolisknin shodn v Krakova. Guverner za Kreto. Glede kaudidature Črnog len B»>žo Petroviča za guvernerja na Kreti so si ftii£?l Ski glasovi v malem navskrižji. Lord 8alisbury (čitaj Solsbrč),jangleški mlmsterski predsednik, je jiKo naklonjen kandidatu^ Petroviča, dočim so raiikfclniši elementi iz .Army and Navy Cluh"-a odtočno proti kandidaturi Slova ta na otoku Kr^ta. Le-ti menijo, da je kandidatura Božo Petroviča najbrže v kakem soglasju z ruskimi namerami na V stoku, katere utegnejo b ti nevarne stališču Anglija v vztočnem srednjem morju. Sa-lihbuiy zavrača tuka domnevanja in pravi, d* je tako m*lo prepričan o kakih Angliji skodliivih namerah Ruije na Vztoku, da bi niti ne bil vznemirjen, ako se imenuje za Kreto kak ruski general. Ou da je pripravljen sleherni hip glas vati za Božo Petroviča kakor guvernerja za Kreto odločno pa bi bil proti kandidaturi kakega Tnrka ali Angleža. No, mi se svoje strani ne veruiemo prav zatrdilom gosp. ministerske^a predsedniki angleškega o svoji zadovoljnosti z rusko politiko na Vztoku, marveč se spominjamo pregovoru o grosdjfl, ki je baje prekislo, ki pa v resnici le visi previsoko, da bi je mogli doseči. Anglija je sedaj precej osamljena v svetovni politiki in mora polirati marsikatero grenko krogljico. Proti življeign carja. Nedavno temu smo poročali, da so zaprli v Petrogradu nekega Vla-dimirja Urševa, ki je bil obdolžen, da je snoval ! ■aroto proti življenju ruskega carja. Poročilom iz Petrograda se je odredila stroga preiskava in raz- ! kvilo se je več zanimivih stvari. V prvo je obdolžen tudi neki Semen Verbicki, tovariš Ursev in ob priliki hišne preiskave so našli tudi raznih listin, iz katerih je sklepati, da sta oba obtožena v zvezi ' z nihilizmom in anarhizmom. Našlo se je 1330 iztiaov neke brošure .Narodovole", več druzih časopisov in listin nihilist čne tendence, v katerih se omenja umor carja Aleksandra II. in zasedanje ! prestola po Nikolaju II. Urševega so pridržali v j zaporu. Različne vesti« Kako mislijo oni I Vaš ,vohun" doznaje, da ao na magistratu v groznih škripcih zaradi afere g. viteza Nsbergoja. Zato bi hoteli stvar zavleči do spomladi — ako bode mogoče. Kajti, ako ga patrde, bodo osramočeni do cela (to so njih lastne besede), na drugi strani pa se boje, da jih vlada prisili v to. Nameravajo torej stvar zavlečevati, kakor sem Že rekel, in to baje do meseca maja. potem mislijo igrati take, da jim vlada razpusti mestni zbor, a da se priprave za nove volitve savlečejo tako, da do 2. decembra ne bode mestnega zbora 11 Toliko na znanje onim, ki se brigajo za to. „Vohnnovič". .Vohuni111 Piiejo nam: Od prastarih časov ie, bili so naši pradedje navajeni na različne psovke, kateifmi so jih pitali sovražni jim narodi. Dedje naši m naši očetje imeli so isto srečo! Mi sfedaj živeči Slovani pa smo še na slabšem, ker atovanstvo sramoteča naaivanja oziroma psovke so bal sedaj dosegle svoj vrhuuec l Kakor naši pradedje in de'tj« — imamo i mi na sebi ono bolezen, da vse potrpimo in prenašamo voljno. Toda, kakor rečeno, do sedaj ao nas sramotili le naši in pašega roda sovražniki, ljudje tujih narodov. Sed^j pa in baš sedaj v najkritičnijih časih, začeli 80 •o nas sramotiti — lastni naši bratje in obsipati paovkHrai! ! Tolažimo se, ker to niso navadni JJadje, katerim ni sveta nobena stvar razun kruha 1 Kdor več plača, s tem delajo, naj si bode pa makari milijonar in — žid Singerll Mine .pikamo' radi, ker vemo, da to boli; ali gospoda okolo „Delavca", denita roko na srce ter prečrtajte še enkrat Vaša dva članka od 16. t. m. ter recite nam: mar niste zašli predaleč ? t Mi ne bodemo branili .Eiinoati", ker ona je previsoka, da bi jo zamogle doseči .Delavčeve" pusice, nego spregovoriti uam je o napadu na našega kolego, „vohuna* od Sv. Jakoba! Omenjeni je bil povabljen od najčistejših socijalistom, naj se udeleži onega — za Vas okolo .Delavca" — tako nesrečnega zborovanja] Povabljenih je bilo še več „vohuuev" in „nadvohunov", toda mi Vam nismo želeli slabega in zato smo poslali le napadenega (nesrečueža! 1) Da pa si bodote vs«j nekoliko predstavliali ra«prostranost naših .vohunov", povemo Vam, da se isti nahajajo celo v Vaši sredi 11 Vaš t, klofute znaste porabiti na avojih otrocih (ako jih imate), a za nas treba vse kaj družeča 1 Mar menite, da hudemu dopuščali, da bi rabili proti nam orožje vaših učiteljev SchiJaererja, Wolfa et comp. bella. Le pripravite se za prihodnje volitve, toda vedite, da se mi ne bojimo več .slamnatih" mož!! Toliko v odgovor na nesramni napad. Navodni .nadvohun" v imenu vseh „nadvohunov" in .vohunov". Bivši namestnik in pa .L' Istria" V poreškem listu čitamo c-lo vrsto jadikovanj o bivšem našem .prijatelju* Rinaldiniju. Riu. da uima druge krivde na sebi nego to, da nosi lepo ou-oglo laško ime, ter da ne pripada nobenemu klubu državnozborske večine! Oa da je bil zvit oportunist, ki je znal zavlačevati vsa bolj važna vpr sanja in je tudi vspel 1! Našte a mu vse ono, kar je storil za (? ?) Slovane ! Da nam ue bode tre'-m pouuvljati vseh v „Istri1 tiaved-nih dobrot, naj navedemo samo par slučajev iz .Istrie". Pod vlado R.naldinijevo da e začel vladni komisar v deželnem zboru istr- skem pozdravljati poslance v dveh jezikih 1 Toda to še ni vse, nego on (Rinaldini) je kriv izvolitve Dr. Laginje, ker gaje podpirali! Hočete-li veče perfilije?? Ne, ti ljudje so znoreli, a v svoji norosti bijejo v obraz sami sebi I, Da niso pri pravi pameti, priča i to, da se Rtnaldiniju predbaciva baš nasprotno od onega, kar je storil istinito (lisice, vas poznamo !) in da se priznava ualo nižje doli, da, kar je storil Rinaldini za Slovane, je storil le na ukaz raznih — ministrov 1! V enem in istem članku nam ga slikajo za pravega panslavista (II), ki podpira celo enega Laginjo (I I) a par vrst nižje nam ga kažejo takega, kakoršen je bil v resnici, namreč : za onega, ki ni storil ničesar za Slovane, ako ni bil prisiljen v tol Vidite toraj, tako se piše italijanska zgodovina 1 Tako je pisala WL' Istria«, tako .11 Piccolo" — mi pa in znami vsi primorski Slovani jim lahVo verjamemo, ako le — hočemo 1 Odgovarjati takim šarlatanom, bilo bi nespametno, ker oni lažejo nalašč in vedoma. Povemo pa jim, da ao mmoli oni čas, ko so gospoda vladali zvijačo, lažjo in sleparijo — in miniti mora laško nadvladje nad nami. O tem se gospoda prepričajo skoro na lastne oči. Do vidjenja pri Filipih! Malenkosti. Gospod urednik! Prosim Vas, sprejmite i mene o>ed že mnogobrojne .vohune" svoje. Jaz imam namreč priliko opazovati različne dobre in slabe strani našega narodnega gibanja v Trstu in njega okolici. Za danes naj začnem se slovenskimi napisi nad narodnimi trgovinami itd. Pred časom Vam je poročal neki dragi „vohun* o trgovinah z naroduimi nadpisi, a ker je (gotovo nehote) izpustil več dvo- in trojezičnih .napisov, naj Vam jih jaz popolnim. V mestu imamo malone vse gospodarje ljudskih kubt-nj, ki imajo dvo- in trojezične nadpise, nekatere se slovenskim jezikom na prvem mestu. Žali bog, da ne morem poročati isto o ostalih trgovinah. Socijalisti imajo tu pravo, ko pravijo: .Kaki Slovenci so vaši trgovci, kapitalisti, ko se celo sramujejo slovenskega napisa nad vratmi svojih trgovin ? Glejte nas, internacijonaice, mi imamo svoje napise v vseh treh jezikih, torej smo mi bolj narodni, nego vali .tudi* Slovenci H" Jaz od svoja strani dam pravo poslednjim, ker naši trgovci so res vredni graje, kajti: ali ti izpostavijo čisto laški napis iu spakedrano ima, ali pa ne izpostavijo ničesar 1 Reklama je dan danes velikanskega pomena iu o tem se lahko prepričamo v tujih list'h, ki so polni raznih oglasov ter na tujih trgovinah, ki so, nekatere, uprav založene z raznimi napisi, na-znanujočimi blago, ki se prodaja v omenjenih trgovinah, včasih cel6 o takem, ki se ne prodaja. V tem oziru pa ne grešimo le mi .narodnjaki", nego greš« tudi socijalisti, ker tudi njihovi listi nimajo kruha od oglasov za reklamo 1 Nad Barko vi jam i v hribn je druga tobakarna z samo luškim ntpisam !! Mar ae vam zdi, da je to lepo za nas? Je-li to lepo od narodnjakov, da podpirajo take zaloge t Odgovorite Vi. dragi čitatelji! To isto opazujem malone po vsej okolici, a v mestu samem imamo jeden sam (vsaj, kolikor vem jaz) slovenski napi« nad tobakarno g. Lavrenčiča in še ta je že nečitljiv. Ake se ne motim, je c, k. finančna direkcija smatrala slovenski napis nad neko tebakarno za demonstracijo, kar je baje službeno izjavil neki respicijent. Kar pa vemo mi iu kar ve tudi c. kr. finančna oblast, je to, da raba slovenskega jezika v Trstu ni nikaka demonstia-cija, maiveč je to deželni jezik, ki ima iste pra vice 7. <*~k'm. Drnimo pa, da bi bil slovenski jezik v mestu res demonstracija, — kar pa ni — z*kaj ni pa laški je ik v okolici demonstracija? In znkaj se gospodje na c. k. finančni direkciji ne zavzeoajo za to, da bi imele okuličunske tobakame napise vsaj v obeh deželnih jezikih?? Dan ae bliža, ko bodemo zahtevali slovenske napise oe samo nad tobakarnami, nego tudi na vseh c. k. poslopjih in uradnijah rn ■ ' . m Ulirj lf- 1 Tako mora priti Trgovce in obrtniki* slovanske pa opominjamo zopet, naj že jedenkrat pokažejo svojo barvo in uaj se ne dajo strašiti od poturic in privaudrauih polentarjev. Za danes dovolj j toda, ako hočemo kaj doseči, tretja, da se ravnamo po tem, kar nas uči naša dična „Edinost", drugače ostanem® vedno podlaga tujčevi peti. Škofov dar .Gospodinjski šoli". Ljubljaoak škof dr. Missia je podaril društva .Gospodinjska šola" v Ljubljani znesek 50 gld. Pevsko društvo Adrija v Barkovljah priredi v petek dne 31. t. na. „Silvestrov večer" v pro-atorih .Narodnega doma". Razpored priobčimo prihodnjič. .Pevsko in bralno društvo na Opčinah" bode imelo dne 31. decembra t. I, ob 8. uri zvečer sv j letni občni zbor v gosiiim g. Sosiča pri ceravi na Opčinah. Opozarjamo rodoljube openske na taobč ii zbor z željo, da bi se isti nekolike intenzivneje zanimali za to prepotrebte društvo. Pevsko društvo „Skala" v sv. Križu vabi na veaeiico s plenom, katera bode v nedeljo dne 3. januvarja 1898. ob 4. uri pop. v sv. Križu. — Ustopnina na veselico 30 nč. za osebo; k plesu gospodje 1 krono in gospe 20 nč. Sedeži po 10 nč. za osebo. Obširni vspored priobč mo prihodnjič. Novi koleki. Novi koleki, ki pridejo v porabo po novem letu 1898, so baje jako — občutljivi. Izdelani so ti koleki iz jako tankega, prozornega papirja, ki je občutljiv proti vsakemu kemičnemu uplivu. Ti koleki se bodo torej kvarili jako hitro, radi tega bode trebalo naiveče opreznosti o njihovi porabi. V prvo se teh ne bode amelo preveč zmočiti in tudi ue preveč hkrati. Še več drugih neprilik bode baje združenih s temi novimi koleki ob njihovi uporabi in viša finančna oblast opozarja že sedaj na te stvari Mogoče bi pa le bilo bolje, ako bi vseh opreznosti — ne bilo treba? Za novo leto. Pod tem naslovom nam pišejo iz Rojtna: Pri nas je navada, da naši narodni pevci nabirajo darove za vsako novo lete. Običajno smo imeli le jedno pevsko društvo in to je bilo i narodno. Letos pa imamo dvojne cerkvene pevce, ; se vpuštevaj« pevskega društva .Zarja", ki ne j poje v cerkvi. Takozvani župnikovi pevci pijejo , pri laikih sv. mašah in blagoslovih; druga skupina pa ie naredna ter poje pri slovenskih svečanostih. Ker smo mi Rojaučaoi malone vsi Slovenci, želeti bi bilo, da bi se spomnili v prvi vrsti onih mladeničev, ki s<* trudijo da bi nadomestili ono petje, kaaoršno smo v s i vneto in pobožno pokušali prejšnji leta. Kdor misli in more kaj dati, naj ta-| rej narodnjakom in ne narodnim nasprotnikom. Klin s klinom. Pomanjkanje. Včeraj popoldne padla je vsled pomanjkanja hrane v nezavest neka Italia Bonora. ' Nearečnioa, ki je bila spremljana tudi od lastnega , soproga in 121etne hčerke, imela je v naročju tudi malo hčerko, katera se je o padu matere posao-j vala na glavi. Ta slučaj obuja še večje pomilovanje, ako se upošteva društvo, da se je to zgodilo radi pomanjkanja tirane, to je : vsled 1 a k o t e 1 Bodi nam pa dovoljena tu mala opazka* | Gornja družina so italijanski podaniki. Recimo pa, ' da so bili ti nesrečneži Slovani? Kaj bi bil rekel j .Piccolo* ? Vstaui bi bil napisat:: Prišli so semkaj v naše mesto z onkraj hr bov, da bi si tu slu-i žili kruh in potem vračali z grdo „nehvaležnostjo". Pa naj bi bili ostali doma, ker tu jih ne potrebujemo ! Tako je laško človekoljubje! Lrpa ljubezen. Ivanka Cioppi je dobila pred-včeraj dovolj-nje od sv jih gcspodarjev, da smo iti na sprehod. Kmalu sta se dobila z njenim ljub* čekom. Prišla je pa osma ura, ko bi imela biti že doma. Ali ljubček jej ai dovolil, da se vrue domov ter jo je zadržaval z vso silo. Ker je pa ona le silila domov, boječa se, da lahko zgubi službo, ako se ne vrue domov o pravem času, je to ljub-čka razjarilo tato, da je začel ž njo grdo postopati in jo pretepati tako hudo, da je bilo treba poklicati na pomoč zdravnika z zdravniške postaje. Dala si je napraviti tudi zdravniško spričevalo o prizadetem jej poškodovanju, da bode zaaogla laglje dokazati na sodišču, kako goreča je bila ljubezen njenega Ijgbčka do njfl. , K dogodkom na Češkem. Gojila se je bojazen, da o božčnih praznikih pride do izgredov v Pragi. No, kakor poročajo od tam, ta b »jazen ni bila opravičena. Prazniki so mmoli povsem mirno in brez vsake nevšečnosti. Sedaj imamo zopet dokaz, kako so si Nemci sami izmišljali raane .napake", ali pa so s»mi izzivali ali uprizorili kakov .napad", da so mogli potem kričati o „mučeništvu" Nemcev. Znani so slučaji, kako so osebe iz najnižih slojev celo do- bivale denarja, da so „napadali* mirne Nemce in da so tako preskrbljale materijal za tožbe proti Čehom. Te dni so poročali listi o nameravanem napadu na nemško šolo v Vršovicih. Sedaj pa so izpustili jedino radi tega „zločina* zaprto osebo — nekega prižigalca svetiljk — ker je preiskava dokazala, da je bilo izmišljeno vse ukup. Ali Nemci so dosegli svoj namen, listi so mogli govoriti o barbarstvu Cehov in stavili bi, da ogromna večina Nemcev še danes vemje v tisti „napad". Tako se na brezvesten način ščuva nemško ljudstvo proti Čehom in se neti sovražtvo med narodnostmi. Profesor Pontoppidan. Kaj tacega zamore samo kak — Pontoppidan! Tako bi zamogel vkli-kniti človek ob toliki impertioenci, ob toliki kri-vičnosti 1 Zares, krivica še ni iznmrla, da-si jej hinavsko človeštvo v jednomer zvoni k pogrebu. Toda k poročilu o — Pontoppidanu! Pontoppidan je zdravnik blaznih v Kodanjn, ki je zapleten sedaj v mreže zanj jako usodepolne pravde, tako kakor je zapletena deroča zver v mrežo [pasti, v katero se je vjela konečno. Pontoppidan je poleg mnogih še narazkritih hudobij nčinil tndi naslednje: Ta „zdravnik" je bil tožen pred nekaterimi leti, da je neko jako odlično damo spoznal blazno ter jo dal zapreti v blaznico, Vsi napori od strani sorodnikov so bili brezuspešni, da bi rešili Žrtev Iz umazanih rok Pontoppidanovih. Konečno se je posrečila osvoboditev, a Pontoppidan mesto da bi bil kaznovan za ta svoj čin, se je lepo izmnzal. Še gorje je postopal z neko drugo žensko iz srednje delavskih krogov. Ta dama,, gospica Andre-asen, je prišla nekega dne k Pontoppidanu, da ga popraia za zdravniški svet radi glavobola. Pontoppidan jej je napisal listič ter velel, da gre z istim v njegovo pisarno. Ko je reva došla v pisarno, ao jo zgrabili njegovi pomočniki in zaprli v blaznico. Reva je zahtevala, da pokličejo takoj na to Pontoppidana, a ta je odpotoval 1 Prišla je v roke „zdravnikom", kateri niti poznali niso njene bolezni. Jeden celi teden so jo imeli zaprto in revica je naposled v resnici zbolela>d razburjenja ter bila jedno celo leto nezmožna delu. Tožila je Pontoppidana na odškodnino 10,000 kron, a lopov se je znal izrezati in bil je osvobojen. { *Mt Pontoppidan je trdil, da se na stvar „ne spominja KaT* M°CCB ogromna večina, katera bi bila prodrla se svojim sklepnim predlogom, radi česar je vodstvo stranke nezavisnih izjavilo borovanje nem >*oiin. Mej ve likansk:m krikom in razdraženimi vzkliki prot Franu Košutu so se zborovalci ratkropili. Kanea 26. Mej vstaši je provzrocilo hudo razdraženi poročilo o umorih pri Armiro od strani Turkov. Poveljniki se pripravljaj«, da zavrnejo ■ožni napad na kordon. Predne straže ho se pomnožile in občevanje z mesti je pod strogim nad zorstvom. Trgovinska bviojavk« fln viMl. *jnoirap«i«tfc. pionir* zi»je»on 9 30 9.33 ps„„,„H „ ■pomlad 11.95 do 11.96 Oves ka spomlad 6.35—6.37 Ri so Bfomlad 8.65. 8.67 Koruza na «»j-jnai 1887. 5.41 i.43 Pš«r.ioa nova od 78 kil. f. 13---13,10 „.1 79 * lo 1815 18-28 od 80 kil f. 18 25-13 30 , od 81. kil. f. 15 30 18-35, 00 82 kil. for. JflA,»„„f.80 9- l>ro»o 815' 8-43 Pisnica: ponudbo slake, povpraševanje si ako. — Prodaj* 18008 m. st. Vrsnse: mrzlo. Ha*«. Kava Snnto« good »verage za dsc. 39 — ■a april 89.75 fiimbar?. Santo« goori av^ra?« sa doeombor 33.— za »aro 83.50 za maj 33.75 za september 34.25 mirno. imbva 18. 94. dec. 101.60 102.05 101.55 101.55 10150 101.95 121.20 121.65 950 10 351.60 120 15 119 95 9.68 9.54 11.79 11.79 48.50 47.50 Fotografični aparati po tovarniških cenah. Dobiva ae v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, talefon M 9. Ra run T8e P°trp^^'ne zft Slikarje. Bohi vajo ae t Dal ¥0 drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519. proti gnjilobi, kliatirke Dobivajo se t drogeriji Artura Fazzill, Stadion 22, telefon 51». Zdravilni predmeti Mareola najbolj imenitna, dobiva se v drogeriji Ar* ničli dala tura Fazzinl, Stadion 22, telefon 518. Tropinsko žganje, ^T^V.,^: Stadion 22, talefon 519. MncfarHo "adje, Mostarda, gorčično seme (zenf) bo-muoldl Ud sanake slive, garantirane, kineški čaj I vrste. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519. Parfimerije, Donagaka bova« 27. dl Državni dolg v papirja . . . „ , v »rebru . . . Avstrijska renta v zlatu . . „ „ v kronah . . Kraditce akcije...... London 10 Lst. . . ... Napoleoni........ 20 mark ..... 100 Halj. lir . izbirka, gobe. črnila Leonbardi. Dobivajo se v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519. Ril Vil Prav' Jamajka, konjak in maraskin iz Zadra. Do-riUIII biva se v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, telefon 519. Tvina oana (Comm rum]« aa Jebalo In t oarlne vred.) Dtmači pridelki. ntol : Koks..... Mandoloni . . . svetlerndeči . . mandolini . . kanarček . . . bohinjski . . . beli veliki . . . „ mali . . . zaletu, dolgi . . „ okrogli . . mešani hrvatski štajerski Kailo fino štaj irske Ječmen it. 10 .... „ 9 . . . . „ 8 • . . . Želj* kranjsko .... lepa , .... Krompir, . . Proio kranjsko .... Leća, kranjska .... »peh ..... Ceaa 100 K. ed far. do for. j 11.50 11.75 8.75 9.- 9— 1 19.25 10.— 10-85 8.50 9-28 8.75 950 T.— 7.25 65. 11.50 12.75 14.25 5.75 5.25 8.10 9,- 70-- 6.-5.50 3.15 9.80 več prav", a menil, da se je z damo postopalo jstotako, kakor z dragimi — blaznimi. No, gospica Andreasen pa je prepričana in ž njo tndi drugi, da ni bila blazna in je tožila brezvestneža na naj-Tiiem sodišču. Y»a kodanjska javnost je razdražena na Pontoppidana in nestrpno (pričakuje izida tožbe. No, Pontoppidan je prosil odpusta in se je tndi ugodilo njegovi .prošnji", kajti priSlo je še mnogo drugih tožb proti njemu, A dokler je še vršil svoj grdi posel, godilo se je, kakor se godi po navadi ▼ življenju: komur je dala javnost besedo in glas, eni sme govoriti in ako bi spravil se svoje besedo tisoče eksistenc v nesrečo 1 Volk raztrgal. Potom aN. Wr. Tagblatta" in ,Triester Tagblatta* nam prihaja iz „nemškega' Kočevja vest, da je ondi raztrgal volk nekega kmeta, fsled zime je prišle več medvedov in volkov v bližino bivališč iu volk je v gozdu Jarek raztrgal Antona Horvata iz Marije Gorice ter •je požrl vso desae nogo Horvatovo. Revež težko da oetane na življenju. Izključen]«. Z Dunaja se poroča: Akademični senat tuojike aniverze je izključil slušatelja medicine Taincka-a za vedao od dunajske univerze, ker je na ae 11. t. m. — povodom demonstracij proti grofa Badenijn — na demonstrativen način in brez dovoljenja rektorjevega govoril v arkadnem dvora vseučilišča. •C Rojaki! Spomnita aa družbe tv. Cirila in Metoda. > Cejlon Plant. fina .... . Pori....... Portoriooo ....... Java Malang...... Ouatomala....... Ban Domingo...... Halabar Plant...... , native...... Laguajra Plant ..... „ native ..... Santoa fini ....... „ srednjo fini ... . „ srednji...... „ ordinar ...... Rio oprani ....... „ najfiniji....... , srednji....... Slfikor Centri fagal I. vrelo . . Concaaać....... v glavah ....... razkosani ...... Bik italijanski fini...... „ srednji..... Japan fini ....... „ srednji...... Raugoon eztra....... I........ I I........ PetreleJ luski v sodih..... v zabojih od 29 kil. . Olje italijansko najfineji .... „ srednjofin0 . . . bombažno, amerik. , . . dalmatinsko ....... Limoni MeBinski . . . . . . Pomaranče „ Mandeljni Dalmatinski I Bari . . j Pinjoli ........... S..tanine ........ Vamperli nori........ OiVbe ......... Kodra galioa ......... Bokičl Dalmatinski novi .... „ Pulješki........ w okve Pulješke ...... „ Grške v venoib, , Polenovke srednjo Tolikosti . . „ velike ...... a male ....... Slanlkl v velikih sodih . . . . v V H T /1 ti m ..... 97.-92,-86.-76.— 96— 84.-3«.50 37.60 38.60 38.60 21.nO 20 60 17.50 16.50 14.50 19.76 10.76 16.25 6.50 74.-6«.-27.- 76 -68— 27.60 1 4.— 8— ■aboj 100 K. -.-„ 77. . 86.— „ 48.-» 86.-45. - 22.— 22.50 12.50 K.25 15.60 89— 89 40 — 12. 13.60 15.75 40 — 40— — 1898 - 1898-1898—1898-1898--1898 -1898—1898|1 Najnovejše vesti. Budimpešta 26. Ljudtki shod, katerega skli- ' eala stranic* nezavisnih proti predlogi provizorija ! eo ln za .sainDdtoino cArin^rnko obrežje, je doživel popolni fijasko. Socijalnih demokratov je prišla STENSKI KOLEDAR ZA LETO 189813 s i I jpo 20 nvo. > dobiti m TISKABNI DOLENC. <3> ZALOGA POHIŠTVA M OGLEDAL o <3> Rafaela Italla O Via Malcanton it. I. <3> />alo^a pohištva za jedilnice, spalnice in <3^ sprejemniee, žiranic in peresnic, ogledal in ^^želesnik blaganj, po cenah, da se ni bat konkurence. ^ i> AAAAAAAAAAA*^ £1 rHMHMMMMMHM» popolnoma na novo opravljen, JX0PELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.; V V pritličju .Restavracija Pilsen" A od P. Volpicha. mMMHMHMMMMMM^ 67.-- 58.-52.50 53.60 160. - 162.-JOa.- 164.-180.- 182.— 168.— 160.-lltt.- 117.— 114.— 11«.— 124— 126— ZAVOD za uniformiranje in civilna krojačnica FRANA JIRAS ulica Coaerma št. 9 priporoča na za nnpraro uniform lil civilnih oblek. Poatveiba polten«. Zaloga vseh vrst za uniforme po originalnih tovarniških cenah. 98-_ ' 98--81— . 78.— } _ ? •— i 97.-85.— i 86.76 • 37-76 69.-38.76 ZELEZNIŠKI VOZNI RED. (jnina isleanlo« (Postaja južne želo*ni-;o.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 7.45 predp. briavlak na Dunaj, zveza t Rekn 8.26 „ brzovlak T Nabrežino, Benetk«, Riiu. 9.— . omnibus t Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.56 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Peftto in Za£rrebotn 12.50 popol. omnibus t Kormin. 4.40 „ omnibuB t Kabrežino, Videm, Rim. 6.25 n poštni vlak na Dunaj, zveza z Rrko. 8.06 „ brzovlak na Dunaj, zveza a Peito, Reko 8-05 „ brzovlak t Kormin. 8.46 „ meiani vlak v Nabrežino, Videm, Ritu. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschlaga. Lokalna vlaka ob praznikih. 2.— „ t Gorico, K ono in, Čorvinjan. 4.25 „ v Nabrežino. 5.— 4- i 78— ' 88. -52. -- 45.- TedenBki vlak: | 7.60 popol. (sreda) ekspres v Ostende. predp. DOHOD: mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, ili, mešani vlak iz Milana, Vidina, Nabrani*. n brzovlak iz Kormina, „ brzovlak t Dunaja. „ poštni vlak z Dunaja, zveza z R*ko. „ brzovlak is Rima, Benetk. „ omnibus is Rima, Benetk, Nabreiine. popol. poštni vlak t Dunaja. omnibus Iz V»rone, Kormina, Nabreiine. „ brsovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabreiine brzovlak z Dunaja zveza z Reko. |po 20 nvč. f ^TSttŠ—1898-18»8 - 18W8 —1898—-1895-1898-1898 J S 6.65 7.30 8.36 9.25 10.25 10.37 11.20 5.40 7.46 8.30 8.66 Driavna ialaanlo*. (Postaja pri sv. Andreju) Od dnf 1. maja 1897. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Pu^. 4 40 popol v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzovlak v Pulj Divaćo, Beljak na Dnnaj Lokalni vlak ob prazaikib y.l5 popol. t Divačo. DOHOD: 8.06 prodp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 B iz Pulja, Rovinja. 11.16 „ iz H"r»elj, Libljuane, Dunaja. 7 .05 popol. iz Pulja, Roviuja, Ljubljane, Dnnaja. 9.45 „ brzovlak Diva Pulja, Rovinja, Lastnik kenaorcii iinta .Edinost'. Izdavatelj in odeovorn* urednik: Gudiiik. - riskama i>»>Imw t ratu.