Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemau velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. Y administraciji prejem (iu vcljd; Za eelo leto 12 srl(l*9 za pol leta 6 gld., za četrt leta
8 &!<!., za en mesee 1 g*l(I. V Ljubljani na dom pošiljan veljil 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniško ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 ltr.. če s? tUk.i enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se ceni primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nelrankovana pisma so ne sprejemajo.
Vreduištvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob ' ,6. tiri popoludno.

V Ljubljani, v soboto 16. julija 1887.
Letni Iv XT
1" bost v o.
ii.
Kak razloček med delavcem in kapitalistom, med revežem in bogatinom ! Ali so te razmero na-torne, zdrave?
Uboštvo je naravna, v svetovnem moralnem redu utrjena prikazen; za to resnico pozivam na pričo zgodovino človeštva. Vendar se bojim, da se bo ta trditev marsikteremu bralcu zdela čudna, celo neopravičena in neresnična, posebno, ker sem v prejšnjem članku slikal uenatorno razmero med številom in imetjem revežev iu bogatinov. Take razmere pač niso natorne, si misli razumni bralec in prav ima, ker so ravno te nezdrave razmere večidel krive, da države propadajo iu ž njimi izmirajo narodi. Trdeč toraj, da je revščina utrjena v nravnem svetovnem redu, hočemo le reči, da imetje med ljudmi ne more biti nikdar enako razdeljeno; da imajo vedno med ljudmi nekteri čez potrebo, drugim primanjkuje pa za potrebo, to je utrjeHo v človeški natori; zato je bilo tudi vedno tako. In kjer in kadar je ljubezen, kterej vir je trdno versko prepričanje, po svoje izravnavala to nasprotje med ljudmi, so bili ljudje srečni, narodi zadovoljni, države močne, ker se jim ni bilo bati narodno-gospodarskih polomov, dasiravno sta se srečevala tudi v takih državah bogatin in revež.
Kako smešno-otročje so toraj ravnali vročekrvni naprednjaki v letih 48 in sledečih, ki so med drugim v svojem programu imeli tudi stavek: „Mi hočemo odpraviti siromaštvo! Vravnali bodemo vse tako, da bodo mogoče vsakemu živeti od dela svojih rok; kjer ne bode zadostovalo delo, ondi priskočijo ljudem na pomoč podpiralne zveze, zavarovalnice, društva, hranilnice itd., vsak bode za-se preskrbljen in človeka ne bode treba naslanjati na človeka."
Lahko je tako govoriti, a kaj tacega izvršiti je nemogoče. Toda recimo, da tudi lahko dosežemo. Kaj potem? Ali si smemo želeti take sreče? Kaka bi bila ta sreča? človek bi ne potreboval človeka, vsako delo bi bilo plačano; sočutje, nesebična pomoč, radovoljni darovi, hvaležnost, ljubezen, vse to
bi bilo ljudem pri teh razmerah tuje; toraj vse ljubeznjivo, vzvišeno in plemenito bi pregnali iz človeškega srca, češ, vse to je nepotrebno ! Ali bi se človek mogel navduševati za tako srečo, ko bi bila tudi mogoča; vneti se za razmere, v kterih bi moral živeti človek, a odložiti vse človeško?
Toda ni se nam bati takih preosnov, ker so nemogoče. Kdor hoče bedo odpraviti, tak odpravi prej nered, bolezni, natorne nezgode itd. Ljudem treba delati, ako se hočejo skromno preživeti, toda kako naj bolnike, onemogle stare, slabotne otroke živi delo; kako naj živi delo družine, ki povprašujejo po njem, a ga ne najdejo?
Res je, da v takih slučajih mnogo pomagajo podporna društva, hranilnice, toda vsemu včasih tudi ne morejo kaj. Kaj pač opravijo pri nepričakovanih, nenavadnih nesrečah? Oe povodnji, potresi, viharji, ali vojske divjajo in za seboj zapuščajo strašno siromaštvo, kako bodo tedaj taka društva kos svoji nalogi, ako bi ne bilo vzajemnosti, ljubezni, radodaruosti med ljudmi?
A takih nenavadnih nezgod še treba ui, da bi se pokazalo, da revščine nikdo ne more popolno odpraviti; tudi v vsakdanjem življenji najnavadnejše prikazni nas tega prepričujejo. Lepo razvija in dokazuje to misel Dupanloup, rekoč: »Zadovoljni moramo biti, pravite, delati moramo. Izvrstno! Toda kako pa. če ne moremo biti zadovoljni, če ne moremo delati? Kako, če čestokrat revež ni sam kriv siromaštvu, če se ne more izogibati nezgodam, kakor bi sam rad? Poglejmo, poglejmo v življenje, ka-koršno se nam kaže sleherni dan : otrok izgubi svojo mater, sin-vojak zapusti očeta — starčka, nalezljive bolezni se širijo, nesrečnež pride ob pamet, oslepi, ogluši, družina se okuži nravno in telesno, ječe zapuščajo jetniki, kterih se svet sramuje in brani; tu smrt neusmiljeno kosi, tam prepotrpežljivo prizanaša; stroj jemlje zaslužek rokodelcem; podzemljice gnjijejo, trtua uš se razširja; uboga žena izgubi kravo-jedinico, koča uborna a prepotrebna pogori . . . Vse to in še več godi se sleherni dan in ti, veda pre-širna, povej mi, povej, kaj porečeš nato, kaj storiš zato, kako vsemu temu pomagaš? Ali toraj ue živimo na planetu, kjer velika množica, da, skoro vsi ljudje, komaj toliko pridobe da, si ohranijo življenje,
da se pote in bore dan ua dan samo zato, da ue urarjejo ?"
In dasi je vedno tako bilo iu tako tudi ostane, hočejo vendar-le nekteri kratkovidneži odpraviti siromaštvo z državnimi zakoni, drogi zopet z občno preosuovo, če tudi uezakonito. Zastonj! Razmero se bodo sicer spremenile, toda kako? Imetje prešlo bo iz enih rok v druge, siromaštvo bode pa le še veče, ker ob takih prilikah zadevajo človeštvo nenadne, velike nezgode, ki imajo svoj vir v sebičnosti človeški.
»Premišljujoč te žalostne razmere, pravi Dupanloup, hitel sem v samoto ter ondi iskal tolažila in pomoči in našel sem oboje v ljubezni. Toda opazujoč, kako lepa je ljubezen, kako krasna so njena dela, zamudil sem se dolgo pri njej, ker od veka do veka sem hitel za sledmi, ki kažejo dela ljubezni; prišel sem slednjič do časov apostolskih, in tu se mi je pokazala ljubezen v najlepšem svitu. Se dalje sem hotel, toda luč je vgasriiia in povsod strašna tema; iu ko vstopim v to nočno tmino, bilo me je groza. Dva svetova se odpirata pred menoj: prvi razsvitljeu s svetlom ljubezni; drugi: brez ljubezni, ležeč v temoti in smrtni senci! In med tema svetovoma dviga se in gori proti nebesom svetal križ in na križi, oj čudo, s srcem prehoden:,'n in z razpetimi rokami, Jezus: Rog ljubezni!
Stoječ na tej gori, ki deli čase in loči svetove, ozirajoč se na eno stran po vabljivi svitlobi, iu strmeč pred temo na drugi strani, poslušam zoperne, neskladne glasove. Ljudje dandanes preklinjajo, kar je človeštvo v prejšnjih stoletjih blagoslovljalo: Svoboda, enakost, ljudomilost, bratstvo, take in enake besede, kterih so se od nas učili, izgovarjajo in jih proti nam obračajo; vendar se vsi, v ziob-nosti si enaki in zedinjeni, medsebojno sovražijo in črtijo, da, tudi pobijajo!"
Iu taki, naj rešijo socijalno vprašanje, da zmanjšajo siromaštvo v tem solznem domu?! In taki si izvolijo za geslo: Mi hočemo odpraviti siromaštvo ?!
LISTEK.
Pismo iz tujine.
Iz Nazareta v Kajfo.
Bilo je zgodaj zjutraj 23. maja, ko smo že sedeli v sedlih naših kljuset. Ravno za odzdrav bil nam je zvon, ki je dan naznanujoč samo trikrat po tri udarce zazvonil. Lepo se sliši tukaj spomin Gabrijelovega pozdrava in še posebno, ker tako lepo doni. Poslala je ta zvon neka francoska grolinja kot dar. — Hajd' le naprej jeden za drugim čez kamnite robove hribov! Ondotni konji gredo kakor koze še po tako strmih in slabih potih. Srečalo nas je mnogo žensk, ki 60 nesle v okroglih bakrenih širokih skledah mleko v mesto. In ravno tam mora človek dobro pogledati, če je moški ali ženska. Vsi nosijo nekake modrikaste halje in okoli glave so nekaj oviti in opaženi. Nemci so rekli, da se le po brkah moški od ženske loči. Kake tri ure dalje so nekoliko bolj lepe ravnine, polne rumene pšenice, ktero so že
tudi želi. Večina bila je iz bližnjega mohamedan-skega sela, ki se imenuje Šefa Amar. Došli in zadaj pustili smo tudi kakih 30 velblodov, ki so bili s pšenico otovorjeni. Zdelo se mi je, da nese vsak kakih 50—60 naših snopov. Vsi, eden za drugim, privezani za gobce, korakajo počasi; prvi je vedno le za osličevo sedlo privezan, na kterem sedi kak mal deček in vso to »procesijo" vodi. Ako se mo-hamedanu ne ljubi odvezati velblodov in pšenice raz žival vzeti, poležejo se otovorjeni na solncu, kjer večkrat tudi prihodnjega dne pričakajo v takem stanu. Tudi s kamenjem otovorjene sem jih videl čez noč ležati. Zagledali smo v daljavi na dolgo potegnjeno goro Karmelsko, kteri na drugi strani že morje vznožje spira. Tu smo šli čez lep kakor nasajen oljkin gozdiček; med drevesi ni bilo trave, toda mnogo bilo je debelega kamenja. Stopili smo raz konj in zavžili svoj zajutrek, ki ni brez črne kave arabske. Na zadnje nalomil je naš »mukari Alli" brž bolj suhih oljkinih vej ter nam prav dobro gosto kavo skuhal. Menda je bila tudi zato dobra, ker je je bilo samo za pol jajčue lupine v posodici.
Nekoliko dalje se vidi morsko obrežje in mestice Kajfa. To primorsko mestice podobno je saj nekoliko našim evropejskim ter leži na vznožji gore Karmel-ske. Oez morje proti vzhodu vidi se »Aka". Mestice Kajfa ima okoli 6000 prebivalcev, kateri so pa po veri vsi zmešani: mohamedani, maroniti, grki, katoličani, judje, protestantjo. Misliti se more, kako je mestice s tolikimi verami. Žive se deloma z obrtnijo, deloma z ribarstvom in nekaj tudi s kmetijstvom. Na obrežji je pristanišče za ladije vseh velesil. V mesticu je tudi nekaj konzulatov in avstrijska poštna ekspedicija.
Ko jašemo skozi mesto po debelem in tako polzkem tlaku, da so se naše kljuseta skoraj drsala, videli smo na neki steni zapisano: »Birra". Kdo ne bi zaželjenega ječmenovega čaja poklical! Kar na klju-setih smo ga pili in še zadovoljni smo bili, akoravno jo bil trikrat dražji, kakor pri nas. Sleherni si je mislil: no sedaj sem pa zdrav, da sem se le tega čaja nasrkal, posebno pa nek bavarski pivar. S tem smo vse palestinske bolezni zadušili. Potem smo jo počasi kreuili proti višini, po nekoliko strmi, pa lepo
Politični pregled.
V L j u b lj a ni, 16. julija. Notranje dežele.
Nemški cesar Viljem pride 19. t. m. v Gostin. Tudi uaš cesar pride gotovo tje; dan ni še določen.
Hrvatska vlada je razpisala volitev v Ivaniči na 28. t. m. Kakor znano, vlada zadnje volitve v tem okraji ni potrdila. Starčevičeva stranka priporoča dosedanjega zastopnika Josipa Gržaniča, narodna stranka pa odvetniškega kandidata dr. Schvvarz-a. Pred sestankom sabora vlada razpiše volitvi tudi v Novem iu Brinju.
Iz Budimpešto poroča „Pol. Corr.", da namerava ogerska vlada določiti proračun v drugi polovici prihodnjega meseca. Vsa dotična poročila o proračunu so bila prenagljena, ker vlada bo znižala stroške za več milijonov in tudi dohodki bodo večji. Glede davka na špirit se je ogerska vlada z avstrijsko že sporazumela. Osnova o davkih na sladkor ostane nepre-menjena. Postavni načrt o javnih delih je tudi gotov.
Vitanje države.
Srbska vlada bo te dni izdala ukaz, s kterim se razpišejo volitve za skupščino. — Državni svetovalec Tuzakovič je bil od vlade poslan v Cuprijski okraj, da se osebno prepriča o zadnjih nemirih. Sporočil je vladi, da pretepi niso bili političnega pomena. — ,,\V. Allg. Ztg." hoče na vsak način vreči sedanje srbsko ministerstvo. Najprvo je poročala, da je kralj Milau brzojavil Krističu, naj se vrne v Beligrad in prevzame vlado. Ker s tem Dunajski list ni dosegel svojega namena, objavil je te dni dolg dopis iz Srbije o nečloveških dogodkih, ki se vrše pod sedanjo vlado. Dopisnik pripoveduje, da v Srbiji mirne prebivalce kar na kole natikajo. In vsi ti nesrečneži so pristaši prejšnje vlade. Tem poročilom ue moremo verjeti, ker srbska vlada vendar ne bo posnemala turških trinogov.
Včeraj populudue je princ Koburški vsprejel bolgarsko deputacijo. „N. Fr. Pr." poroča o vspre-jemu: princ Ferdinand Koburški vsprejme danes bolgarsko deputacijo v grajščini Ebenthal. Predsednik Tončev nagovori princa. Za njim govori minister Comakov kot zastopnik vlade. Deputacija upa, da bo princ odgovoril, kakor je bil brzojavil sebranju. Deputacija ostane še nekaj dni na Dunaji in počaka, kaj sklenejo države. Deputacija upa, da pride priuc uajpozueje v jednem meseci v Sofijo. Z grofom Kalnokv-jem se deputacija ne bo razgovarjala, ker bo minister vnanjih zadev, Načevič, storil potrebne korake pri naši vladi. — Včeraj se je z Dunaja raznesel glas, da princ ne prevzame bolgarskega prestola. To poročilo zdi se nam neverjetno. Priuc je naznanil sebranju, da prevzame izvolitev, ako ga potrdijo vse države. Ker pa države še niso odgovorile. toraj se princ ni mogel kar čez noč premisliti iu premeniti svoj sklep. Sicer pišejo časniki, da prinčeva družina ni zadovoljna. Sploh pa so poročila tako različna, da je težko pravo in resuično uganiti. »Journal de St. Pet." piše: Princ Koburški ne pojde z deputacijo v Solijo. Ako gre, s tem se ne bo zboljšal položaj, marveč še bolj zamotal. Ce nektere države potrdijo volitev, spoznale bodo, da strežejo le regeutom, ki hočejo med državami delati razpor. Tudi Turčija ne bo potrdila volitve, dokler druge države ue pojasuijo svojega stališča. Iz vsega vidimo, da so koraki bolgarskih regentov brezvspešni. Kar se tiče Rusije, držala se bo dosedanje politike. — Na Dunaji še ničesa ne vedo o turški okrožnici. In če Turčija tudi razpošlje okrožnico, ne bo takoj naznanila svojega mnenja, temveč le druge države vprašala, kaj mislijo storiti. Kakor kažejo znamenja, Rusija ne bo potrdila volitve, in Francija se bo v tem vprašanji pridružila Rusiji. Nemčija se še ni odločila. »Nord. Allg. Ztg." piše, da iz nemške državne ustave ni razvidno, kaj bi moral nemški cesar storiti glede te zadeve. Po Berolinski
napravljeni poti ua Karmelski hrib. Na to lepo višino, odkoder je razgled lepši, kakor z Ljubljanskega Golovca, dojdemo okoli 3. ure popoludne. Mi pa zdaj damo našim konjem, mulam in oslom slovo, kajti kmalu ima priti tii mimo Lloydov parnik, da jih nadomesti in nas odpelje. Nastanili smo se v riaiu odkazauih sobicah na višini, kjer je izvrsten počitek iu lep razgled. Drugo jutro po zajutrku se podamo jako zgodaj že, ogledat si oudotne zanimivosti. Šli smo mi vsi in tudi nek ondotni p. benediktinec — rojeu \Viirtemberžan, ki je z vso prijaznostjo svoje rojake spremljal. Naj spregovorim še nekaj besedi o tem hribu. Visok je uekako 600 m. in v dolgosti pešpota kakih 6 ur iu l'/s pa širjave. Ves hrib skoraj je lepo poraščen s cerovjem, z lorberjem in druge baže dišečimi rastlinami. Tii ima skoraj vsaka cvetka, ako se zmenca, lep prijeten duh. Saj se ta gora z najlepšimi gorami Palestine primerja, in je tudi. Na tej gori živel je jeden najslavnejših prerokov — Elija, in tii je po strašni tri iu pol letni suši sprosil od Boga dežja na zemljo. Bilo je tii tudi ogromno število Halovib popov po-
pogodbi mora nemški cesar sodelovati pri bolgarski zadevi, toda le toliko, kakor druge države, ki so podpisale Beroliusko pogodbo. — »Pol. Corr." poroča iz Solije, da se na mnogih krajih prikazujejo roparji, kar pa nima tolikošnjega pomena. Bolgarski ubežniki v Bukareštu so zelo delavni. Zadnje dni se je raznesla govorica, da nameravajo planiti v Bolgarijo. To se ni zgodilo, iu bolgarska vlada se je dobro zavarovala proti roparjem.
Vsi ruski listi se pečajo z bolgarskimi dogodki in so skoraj brez izjeme te misli, da ima Rusija zadnjo besedo. V Rusiji je bilo sploh znauo, da sedanje sebranje ni prijazno Rusiji. Radovedni pa so ruski krogi, kaj bo storil princ Koburški. — »Novosti" mislijo, da princ ne bo prevzel bolgarskega prestola proti volji Rusije. Imenovani list piše dalje: Nehote moramo spomniti, kar smo pisali pred jednim letom. Bolgarska mala država se mora naslanjati na ktero večjih, ako hoče ohraniti svojo samostalnost. Toda v Sofiji tega niso hoteli spoznati. Uganjali so visoko politiko, sklepali zveze in razpošiljali note. Pričel se je boj držav, ki utegne uničiti samostalnost Bolgarije. Pet stoletij so Bolgari pričakovali rešitve. Ko so jo dočakali, ne znajo jo porobiti. Ali ne bodo v Sofiji modrejši? Hočejo li posnemati Poljake? Zaradi teh besedi so regenti prepovedali naš list v Bolgariji. Sedaj pa govore najboljši bolgarski možje, kakor smo mi pisali pred jednim letom. Bolgarski pesnik Slavejkov je rekel v sebranji, da so Poljaki drago plačali svojo neprevidnost, ker so se zanašali na Evropo. Rekel je Bolgarom britko resnico. Toda strasti so |razvuete iu preslišijo glas razuma. Vspeha ne bo imela komedija v Trnovem, Rusija pa se je prepričala, da mora svoje uamene na vzhodu doseči tudi proti volji Bolgarov. — Vsi ruski časniki trdijo, da so bolgarski poslanci poslušali nasvete drugih držav. »Svet" piše, da je princ Koburški kandidat Nemčije. »Novo Vreme" vpraša: Morda bomo zopet morali prositi Bismarka pomoči, ker se je volitev v Trnovem izvršila le iz tega namena, da bi se Rusija sporazumela z Nemčijo? Kaj bo storil princ Koburški? Na to vprašanje odgovore »Novosti", da bo princ po nasvetu Avstrije in Nemčije skušal sprijazniti Rusijo z Bolgarijo. »Novosti" dvomijo, da se priucu to posreči. Najprvo bi morali odstopiti regenti, vrš ti se nove volitve v sebranje, in uovo sebranje bi smelo voliti kneza. Ako Bolgari tega ne store, so vsi dogodki v Bolgariji prazna komedija. »St. Pet. Vjedomosti" pišejo: Položaj v Bolgariji se bo kmalo pojasnil. General Boulanger sicer ni več na čelu dveh milijonov vojakov, toda Francija ima še svojo armado, in Boulanger tudi še živi. Sedanja francoska vlada sicer ui aktivna, vendar bo Francija sodelovala, kedar se prične igra in bodo govorili topovi.
Francoski niirodui praznik 14. t. m. je minul, in niso se vršili nobeni posebni neredi, kakor se je balo občinstvo. Zvečer dan 13. t. m. so po Parizu igrale vojaške godbe. Okoli 2000 oseb, ki so nosili baklje in lampijone, šlo je pojoč in kričeč pred »Cercle militaire" na opernem trgu. Zapeli so mar-seljezo in klicali »živio Boulanger!" Demonstracija je trajala četrt ure. 14. t. m. pa so dobili vojaki iu policija povelje, naj brezobzirno postopajo proti rogoviležem. Iz okolice Pariške je prišlo osem sto orožnikov. Vsi listi so priporočali mir, da se slavnost ne konča z revolucijo. »Intrausigeant" je na prvi strani prinesel članek: »Prostora za narod!" Ro-chefort sam je priporočal demonstracije. Pisal je, da se sme klicati pred ministri »Vive Boulanger!" Vendar je občinstvo opozoril na stroge ukaze, ktere je dobila policija. Ob 6. uri zjutraj se je pričela svečanost. Demonstracija pred Strasburškim kipom vršila se je brez nemirov. Sešlo se je okoli 3000 demonstrantov s zastavami in venci. Posamezne osebe so klicale »Vive Deroulede" in »Vive Boulanger!" Občinstvo je bilo mirno. — V zbornici levičarji še vedno napadajo vlado in zahtevajo, naj se loči od desnice. Rouvier je te dni odgovoril: Mi smo ministri miru iu nismo ne proti levici ne proti
morjenih. Mnogo je tukaj zanimivosti stare in nove zaveze. Splošna misel je, da tu sera prišla je bila najprvo sv. Družina, prišedši iz Egipta. Dobe se tii raznovrstne barve in zaviti ogromni kamni. Tudi živali se rade potikajo po tej gori kot: hijena, mali panter, divji prešič itd. Zato smo vzeli tudi puške. Tudi leteče živali so tii, in prav lahko se dobe gnjezda tii in tam. Potika se tukaj »ježevec" (»Stachel-sch\vein"), od kterega sem jaz dva peresa v goščavi iztaknil, ki so kakor velike iglje ali držala.
Ko tako nekaj ur že korakamo, zavijemo jo bolj navzdol proti morskej obali in pridemo do slovečega Elijevega studeuca. Prav podalo se je nam, jedno kupico vode pomešati med črno, močno, cipersko vino, kterega je bil prijazni naš kažipot že doma v žepe svoje velike črne halje vtaknil par steklenic. (Popotnik mora pazljiv biti in skoraj nikjer ne sme palestinske vode same piti.) Pri tem studeucu, ki po malem teče v velik, kamnit, izdolben predal, .raste nekaj prav lepih plodonosnih limon, pomoranč, tudi figovo drevje je tam. Tu je stanoval v skalo izdolbeuih votlinah ubog star Turek s svojimi ženami,
desnici; nobenega ne bomo preganjali. Delamo za republiko, ako zmerno izvršujemo postave. Desnica zastopa del francoskega naroda. — Poslanci ue zagovarjajo več Boulangera, celo Clemenceau mu je odpovedal pomoč.
Minuli teden so bili v belgijski zbornici burni govori o novi vojaški postavi, ki terja osebno vojaško dolžnost. Poslanec \Voeste je pobijal dotiČDi načrt postave ter rekel med drugim: Obžalujem, da se v tem vprašanji moram ločiti od ministerstva. Toda spoznal sem nevarnost, ki nam preti, in mrežo, ktero so razpeli naši nasprotniki. Z osebno vojaško službo dežela ni zadovoljna, zato jo mora zbornica zavreči. Kralj neki namerava odpustiti sedanje ministerstvo in razpustiti zbornico, ako propade vojaška postava. Kakor se poroča iz Bruslja, zavrgla je zbornica z 69 glasovi proti 62 vojaško postavo. Ministerstvo Beruaert-ovo utegne odstopiti.
Včeraj bi se moral odločiti turški sultan, kaj misli o pogodbi glede Fgipta. »P. L." piše o tem : Tudi v Londonu ue vedo, kako se bo rešila zadeva. Skoraj gotovo sultau ne potrdi pogodbe. Angleški zastopnik, sir Drumraond-Wolf, moral bi bil že včeraj teden zapustiti Carigrad. Sultan pa ga ni hotel vspre-jeti v avdijeuci. Med tem je turška vlada pregovorila angleško, da Drummoud-Wolf ostane še do včeraj v Carigradu. Kaj je včeraj sultan odgovoril angleškemu zastopuiku, ni še znano. Ako sultan ne potrdi pogodbe, zmagali ste Rusija iu Francija proti Angležem.
Iz Masave se poroča, da so skrivni zarotniki zapalili trdnjavico Taulud. Nesreča se je zgodila jeden dan prej, ko je Ras Alula hotel napasti italijanske čete. Proti morju je Masava sedaj brei obrambe.
Izvirni dopisi.
Iz Postojne, 14. julija. Zadnjič poročal sem Vam, da bodo na Pivki glavne divizijske vojaške vaje meseca avgusta iu septembra. Daues morem javiti število vojakov, ki dojdejo k vajam. V Postojni iu nje okolici do Razdrtega bode naseljeuih 7000 mož; v Št. Petru 2000; v Prestranku iu Sla-viui 3800 brambovc-ev. Nadvojvoda R a i n e r stanoval bode v Slavini, in sicer — kakor se čuje — pri gosp. župuiku Sajovici. — Včeraj je obiskalo našo »Jamo" osemdeset Ogrov.
Z Gorenjskega. 14. julija. (Ogenj.) 13. t. m. popoludne okoli ure je zgorela hiša na Brezjah, fare Mošenjske. Ko je nevarnost zvon naznanil, bilo je naglo vse s polja doma v vasi, da zabrauijo veliko nesrečo. Moški so storili svoje, njim so ženske pridno donašale vode. kolikor so je mogle dobiti — tekoče, iz vodnjakov, gnojnice — za čedne škafe se jim ni zdelo škoda. Vsi so bili v skrbi, da pogori vsa vas. Pogorela je k sreči samo ena hiša z gospodarskim poslopjem vred in nekaj denarjev. Hiša je bila nekoliko zavarovana pri »Slaviji". Menimo, da je »Marija Pomagaj", ktero so vaščani na pomoč klicali, tudi res pomagala, da se niso vnele bližnje s slamo krite hiše. Mošenjski gosp. župan je bil precej na kraji nesreče, da je skrbel za red iu potrebno varnost s pomočjo dveh c. kr. orožnikov. Iz Radolice so prihiteli gasilci z dvema priročnima brizgalnicama. Delali so štirje možje izvrstno, in prvič sera videl, koliko tudi take brizgalnice store. Vsaka župnija naj se s takimi oskrbi! Velika Ra-doliška brizgalnica je bila tudi na mestu, a vode ni bilo za-njo dovolj. Požigalec je 131etni dečko, menda ne pri zdravi pameti. Že predlanskim je v Popovem, | v fari Kovorski. zakuril, kar je vse c. kr. orožui-
ki so ravno svoja deca v neke cujne zatlačena na figovih vejah sem in tje zibale. Ta Turek je stražnik ondotnega malega vrta iu sto metrov proč oddaljene male cerkvice. Omenjeni stražnik ima le nekoliko plače kot poraoček za življenje od ondotnih oo. benediktincev. Videl sem, čemur se ni čuditi, revščino, ktera se ne da lehko popisati. Zdelo se mi je njegovo stanovanje, kakor sv. Geuovefe v brlogu. Vsa njihova obleka je bila tako slaba, da bi jo naš kranjski cunjar zastonj ne hotel s palico v svojo mavho potlačiti. Imele so pa ženske vsaka kakih 30 srebrnjakov na »dratu" nabranih iu okoli glave ovitih. Ko sem začuden izpraševal nekega Turka, ki je vedno le za nami hodil misleč, da bo kaj svoje robe posilil iu prodal, odgovoril mi je, da ti tolarji so kupnina in ob jednem dota turških žeu. Vsak ženin mora si novesto odkupiti od očeta, iu od tega kupa dii slebrni oče svoji hčeri oziroma nevesti polovico v dar ali spomin nazaj. Isto nabere na »dratu in najskrbneje do smrti nosi iu varuje. Raje tudi tri dni živi brez živeža, kakor pa da bi le enega odtrgala, da bi si kaj kupila.
koma obstal, ki sta pobaliua častno spremila r Badolico.
Iz Boršta, 14. julija. (Odlikovanje v i s. č. g. Alojzija P a vi i-j a.) Mislim, da se do prete-čenega torka 12. t. m. pač še nikoli ni zbralo toliko odlične gospode iz vseh stanov v Borštu. Vsaj pa je tudi slavnost, koja je napotila odličnjake v prijazno vas, bila posebna. Omenjeni dan pripel je glavar Koparski priljubljenemu in za šolstvo mnogo zaslužnemu častitemu gospodu Alojziju P a v -li-ju zlati križ, kterega mu je podaril presvitli naš cesar.
Boršt — prva postaja na novi herpeljski železnici — je že sam ua sebi kaj prijazna vas. Od cerkve imaš krasen razgled po morji in po lepi dolini, koja se razteza proti morskemu bregu. Dne 12. t. m. pa je bil pogled iz kolodvora prav krasen. — Vse je bilo v zastavah, narodnih in cesarskih. Narod imel je ta dan praznik, vsi so bili praznično oblečeni. Pač jasen dokaz, kako priljubljen je č. g. kaplan pri svojih ovčicah. — Poleg cerkve bil je okusno prirejen šotor, v kterem se je vršila slavnost po sv. maši, kojo je ob izvrstnem petji služil pre-častiti gospod kanonik Jan iz Doline.
Po sv. maši podal se je slavljenec k šotoru, spremljan od g. glavarja Koparskega, viteza Bosizie, od deželnega šolskega nadzornika g. viteza Klodiča, ravnatelja g. Revelanteja, okrajnega nadzornika g. Spinčiča, in od mnogo duhovnikov, s preč. g. dekanom Jano m na čelu.
G. glavar opisal je na kratko zasluge gospoda Pavlija toliko na duhovskem, kolikor na šolskem polji, koje niso ostale nepoznane predstojnikom. In v znak priznanja podelil mu je presvitli cesar zlati križ, ki naj ga spominja milosti preljubljenega vladarja, a h krati naj bi bil njemu in družim duhovnikom, kakor tudi svetovnim učiteljem v spodbudo k neutrudnemu delovanju pri izreji naroda. Med „živio"-klici na cesarja in med velikim veseljem vseh navzočih pripel je potem g. glavar križec na prsi č. g. Pavliju.
Gospod slavljenec bil je vidno ganjen. Zahvalil se je potem v gorkih besedah za skazano mu odlikovanje in ob jeduem narisal je svoje delovanje na šolskem polji — našteval težave odgojevalca — rekel, da večkrat celo roditelji sami delajo zapreke učitelju — opominjal je potem navzoče gg. učitelje k vztrajnemu delovanju itd. Potem zapeli so pevci cesarsko himno. Dve belo oblečeni deklici izročili ste v imenu šolske mladine slavljencu šopka. Prva izgovorila je kratek pozdrav, koji je g. slavljeuca do solz ganil. Druga učenka izročila je molče svoj šopek; gotovo se je prestrašila, videti odlično gospodo.
Po končani slavnosti podali so se v malo, a prijazno hišo č. g. kaplaua, kjer je bil pripravljen obed za blizo 60 oseb. Soba okrašena je bila s podobami cesarske družine. Izmed napitnic omenjam naj najprvo ono priljubljenega g. glavarja viteza Bosizie. Z navdušeno besedo napil je milostnemu in viteškemu cesarju našemu. Ta pozdrav sprejet je bil z glasnim odobravanjem in pevci pod okuom zapeli so prav vbrano cesarsko pesem. — G. slavljenec napil je pričujočemu g. glavarju, kterega zaradi prijaznosti in nepristranosti ljubi cel okraj; dalje g. vitezu Klodiču iu g. Spiničiču, kot svojima bivšima predstojnikoma. — Tudi ta pozdrav bil je z veseljem sprejet.
Posebno dopala pa je napitnica g. deželnega šolskega nadzornika Klodiča, koji je, naslanjaje se na rek sv. pisma: „qui bene docuit, magnus voca-bitur iu regno coelorura" z zgovornimi besedami nazdravil odlikovaucu. Proti koncu obeda začno veselo pokati možnarji. Kaj neki to? Pripeljal se je v svojo rojstno vas pozdravit osebno slavljeuca presvitli gospod vladika dr. Glavi u a. Pozdravil ga je znani govornik g. prof. Spiučič, kakor tudi preč. g. prošta dr. Šusta, kteri je spremljal milostljivega. Vsi pričujoči so se oveselili nenadnega pohoda.
Kmalo ua to odideta presvitli vladika in gosp. glavar, a mnogo nas je še ostalo v prijateljskem razgovoru. Gotovo pa bode dau 12. julija vsem navzočim ostal v veselem spominu.
Delovanje č. g. Pavlija je tiho, a plodonosno. Gotovo ou ni nikoli pričakoval kacega odlikovanja. Dolgo vrsto let podučeval je po več krajih v Istri nedolžno mladino, iu sicer z izvrstnim vspehoin. Kjer koli je deloval, povsod ga imajo v najboljšem spominu. Pred nekimi leti izročil je zaradi bolehuosti šolo mlajšim močem iu je sile svoje posvetil pastiro-■vanju. Vlausko leto razsajala je kolera v bližnji kapla-
niji Ricmanji; pobrala je celo g. kaplana Šveta. V naj-veči vročini moral je potem več teduov po noči in po dnevi g. Pavli h koleroznim. Zasluge omenjenega gospoda so toraj velike.
Zvrševaje nepopolni ta popis ne morem si kaj, da ne bi izrekel še jedno željo. In ta je: Bog daj današnjemu slavljencu še mnogo let živeti in delovati med njegovimi ovčicami, ktere so mu. kakor smo se v torek prepričali, vse srčno vdane. Daj Bog, da bi zdrav in vesel med njimi vžival sad svoje vzgoje in svojega truda. Današnji dan naj bi mu sladil večer življenja, kojega je popolnoma posvetil narodu; naj bi mu bil pa tudi malo zadoščenje za vse težave, koje je prestal v svojem 35letuem službovanji.
Razun vže prej omenjene gospode naj imenujem še sledeče gospode, ki so se vdeležili izredne slovesnosti: gg. kanonika Debelak iu Koman iz Trsta, g. kanonik Stariha iz Pična, g. prošt Orbanič in g. gvardian o. Hugon iz Pazina; potem g. dr. Lozer iz Trsta, g. dr. Kapler iz Ljubljane, pa še več druzih gg. duhovnikov in učiteljev iz okolice in iz Istrije.
Iz Tržiških toplic, 15. julija. (Po odhodu cesarjevem iz Pulja.) Tržaški irredentovski listi „f Istria", „Indipendenteu ali boljše „Imperti-nente" in drugi, so ob važnem dogodku cesarjevega potovanja in tridnevnega bivanja v Pulji trdovratno molčali, kakor znana ptica, ki skriva svojo glavo v pesek, češ, da je s tem zavarovana pred preganjačem — lovcem! Prvi tii omenjeni list »T Istria", ki izhaja menda kot dvatedenski list v Poreču, je napadal na isti dan cesarjevega prihoda hrvaške narodnjake, njih hrvaški jezik, narodne učitelje in druge, ki nočejo delati za razširjenje društva „pro Patria", oziroma italijauskega jezika in „irredentizma", tako da se mi je gabilo jo brati! In ti listi nas hočejo učiti omike, menda kakoršno imajo njih bratje v gorah Abbruzzib na Neapoljskem, ki napadajo mirue potnike z besedami: „Bezzi 6 vita!" Oni hočejo dogodke, ki razveseljujejo avstrijske domoljube, s trdovratnim, abotnim molčanjem zatreti, med tem, ko so prinašali isti listi ravno tedaj nalašč obširne pa vodene in puhle dopise iz Rima in Italije. Da, „Inde-pendente" je prinesel na dan prihoda cesarja v Pulj, ali ua dan porinjenja') železne ladije „Kronprinz Rudolf" celo neki dogodek iz velike (!) republike S. Marino na Rimskem,2) kako da je udarila strela tam doli in kaj da je vse poškodovala! Pač otročja hudobija! Drugi pa, ki imajo še nekaj površnega, pa le italijanskega domoljubja do Avstrije, kakor u. pr. „TEco di Pola" (štev. 77) tednik, izhajajoč v Pulji, govore le zaničljivo o državnem poslancu dr. Vitežiču, ki je vodil hrvaške deputacije, te slavofilne trume pred cesarja, kakor tudi o vredniku „Naša Sloga", duhovniku Mandiču, ter pripoveduje, »kako da je prijazno govoril cesar z laškimi deputacijami italijanski, z drugimi ali nemški ali italijanski, le s slovanskimi deputacijami je govoril v nemščini, češ, da jih je Nj. Veličanstvo primoralo k temu, da naj govore v državnem jeziku, akoravno pozuava vzvišeni vladar popolnoma vse jezike in narečja države." Da je to večinoma resnica, ni dvomiti, ali grda laž je, da je hotel s tem presvitli vladar slovanske deputacije razžaliti, ker je govoril z njimi v nemščini. Saj je tudi lansko leto govoril poljskim deputacijam v nemškem jeziku, iz vzroka, ker mu ne teče poljščina tako gladko. Pa tudi če bi res nemščina uradno veljala za državni jezik v Oislajtaniji, bi morala veljati enako tudi za malo število avstrijskih Italijanov, a ne samo za Slovane, oziroma Slovence in Hrvate! Da je moralo Nj. Veličanstvo govoriti tudi v italijanščini, ni nobeno čudo, ker je zuatoo, da med mnogimi deputacijami je bilo mnogo takšnih mož, ki malo ali celo nič ne umevajo nemščine, kakoršen je u. pr. Puljski župan AVassermann, kteri, akoravno nosi po svojem nemškem roditelju nemško ime, vendar nemščine skoraj nič ne umeva; naš modri cesar pa noče takih v nemščini neveščih pripraviti v zadrego pri nagovorih. Kako da spoštuje in zna cesarjevič hrvaški jezik, je tudi že sploh znano, ker govori vselej s Hrvati v njih jeziku, in je ravno s tem že parkrat „italijamane", ki so sicer hrvaške krvi, pa so ga nagovorili v laščini, s tem po za-služeuji osramotil.
') Za nemški „Stappel-Lauf" sem slišal v Pulji hrvaški izraz o>l c. kr. dalmatinskih pomorščakov ..porinuee broda u more!"
•) S Marino (republika), čija grb ima tri stolpe z napisom : Libertas, šteje komaj 8000 duš.	Pis.
Znana dobrotljivost cesarjeva pušča povsod za seboj dobrodelne čine.') Tako je podaril pri svojem odhodu Puljskim siromakom in onim v Fazani, kjer so bile pomorske vaje 800 gold., poleg tega še tudi lepe nagrade ognjegascem in stražarjem javne varnosti, ki so, posebno pa poslednji s svojimi „Pickel-haubarai" paradirali in hvalevredno skrbeli za vzdr-žanje reda, kajti samih tujcev je bilo ondi tiste tri dni okoli 30.000! Poleg tega so dobile še naslednje družbe podpore v denarji: Puljsko delavsko društvo, ki je s svojo godbo, zastavo in lepo ozaljšanim ter razsvitljenim poslopjem na griču Zaro kazalo svoje pravo avstrijsko domoljubje, je dobilo 200 gld., t. j. moški in ženski oddelek, sleherni i\ 100 gld. Potem društvo umetnikov (Artieri), bratovščina (Fratellenza) in društvo veteranov z njih izvrstno godbo, sleherna 100 goldinarjev.	(Konec prih.)
Iz Hallovih kopel Gorenjeavstrijskih, 13. julija. (Tukajšni običaji.) Ljudstvo Gorenje-Avstrijsko je jako prijazno ljudstvo. Pa tudi verno. Duhovnika ljubi in spoštuje na potu ga lepo pozdravljajoč. V cerkvi se ljudje spodbudno obnašajo. Šel sem med duhovnim opravilom v cerkev pod kor. Pazno je vse poslušalo govornika kazočega, kako naj se naša volja vselej vda volji Božji. Kakor se bolnik izroči zdravniku ali pa ljudje na morju krmarju, tako se vdajmo brez skrbi neskončno modremu Bogu, ki ne more goljufati. Šepetanja, smejanja med govorom nisem opazil, niti ljudi pohajkovati zunaj cerkve. Posebno mi je bilo všeč, da verniki z duhovnikom cel „Oče naš" in „Češčeno si Marijo" na glas molijo. Po mnogih krajih na Kranjskem so ljudje pri očitnih molitvah mutasti kakor riba. Nekaj posebnega je to, da je tukaj do malega vsak dan sv. maša z blagoslovom. Navadno ob 7. uri. K sv. maši pridejo šolarji in zraven pojo. Potem se prične šola.
Poldrugo uro od Halla je stari benediktinski samostan Kremsmiiusterski z gimnazijo in krasnim muzejem. Poseben kras mu je visoka zvezdama. To se ti šibč noge preden jo prisopihaš po zavitih stop-njicah na vrh stolpa! Samostanu pripada 26 sosednih župnij, kjer duhovniško službo opravljajo od samostana nastavljeni benediktinci. Leta 1877. je obhajal samostan IlOOletnico svojega obstanka. Temu v spomin se zida tukaj v Hallu precej velika gotičua cerkev, ki utegne biti letos posvečena. Zidanje se je pričelo leta 1869. Stroškov bo nad 200.000 gold.
Bil sem v bolnišnici za revne otroke. Sprejemajo se tii notri škrofelnasti otroci iz vseh dežel od 4. do 14. leta, nekteri zastonj, drugi za malo plačo. Zdaj jih je notri 94. Oskrbljujejo jih usmiljene sestre. Ko pride zdravnik, da jim žge z nekim kamnom gnojne koščice, jokajo siromački, da se sliši na cesto, milo proseč: Oh gospod zdravnik, nikar! Nekterim izrežejo kar cele nagnite koščice. Revčki nedolžni! Kdo ima krivdo ali otroci ali roditelji? — Zraven tega poslopja je bolnišnica za uboge. Notri je štirideset odraščeuih bolnikov. Plačujejo 50 kr. na dan. Tretja bolnišnica je za vojake. Pokore se notri vojaki od vseh krajev zavolj bolezni, kakor jih navadno staknejo taki možje.
Vreme imamo suho in veterno. Že tri tedue ni bilo dežja razven par malih rosic. Kmetovalci ga žele, da jim pomoči suho polje in rujave travnike; pa tudi tujci, da se jim ohladi soparni zrak. Po cerkvah se opravljajo molitve za dež. Strn je zrela. Stisnila jo je suša.
Tujcev bilo je do zdaj v tukajšnjih kopelih 1300. Kranjca razven mene ni bilo nobenega. Človeku je hudo, ko ne sliši materne besede. Zdaj je prišel nek vojak Postojnčau, s kterim se pomeniva včasih po domače. Draginja je tukaj velika. Posebno stauovanja so draga. Jaz stanujem pri g. župniku. Mislim, da pride malokdo v Hali samo ua uro gledat. Tudi topličarjem se mudi domu, ko so se dobro skopali v umazani vodi, in nobeden si ne želi več priti nazaj. Zato se poslavljajo pri odhodu z besedami: »Leben Sie wohl, auf Nimmervviedersehen in Hali".
Še nekaj. Žganje (špirit zmešan z vodo) je Gonjnjeavstrijcem nepoznana pijača. Pojdi na Kranjskem v kmečko krčmo, zagledaš polno mizo smrad-Ijivih frakelnov. Tukaj pijo ljudje doma in v go-stilnicah lo mošt iz jabelk in hrušk, premožnejši pivo. Mošta se veliko pridela. TrdDi kmetje ga ua-pravijo do tisoč veder. Pijače je toraj dovelj, tudi
') Dobilo je tudi o tej priliki od vice-admirala barona Sterneeka in od prvega inženirja noter do zadnjega delavca pri stavbi železnega broda ..Kronprinz Rudolfa", odlikovanja blizo štirideset oseb.	P'"-
kadar sadje ne obrodi. Letos ga ne bo veliko. Vedro dobrega mošta veljil 3 gold. Po krčmah se toči liter po 12 kr. Ko sem povedal, s kako pijačo si Kranjci gase žejo, se mi je vse čudilo. Rekli so, da je to za deželo največa nesreča. Res je. Ubogo ljudstvo, oči imaš, pa ne vidiš!
Domače novice.
(Presvitli cesar) je potrdil izvolitev g. grofa T h urna predsednikom kranjske kmetijske družbe.
(Viuceucijeva družba) obhaja prihodnji torek 19. t. m. letni spomin svojega patrona, sv. Vin-cencija Pavljanskega s službo Božjo ob šestih zjutraj v Marijaniški kapeli, ter ima potem navadni občni zbor popoludne ob 0. uri v sobani »Katoliškega društva". Prijatelji in podporniki društva se k tej slovesnosti vljudno vabijo.
(V gimnazijo) se je sedaj v prvem obroku oglasilo 134 novincev; za nemški razred 31, izmed kterih so pri vsprejemni preskušnji trije padli, 28 pa je potrjenih; za slovenska razreda so delali pre-skušnjo 103, štirje so zvrženi, 99 jih je dobro opravilo. Med temi jih je deset z Gorenjskega, kteri se imajo obrniti do deželnega šolskega sveta, ali vsled ostrejšega vladinega ukaza ostanejo v Ljubljani, ali pojdejo na gimnazijo v Kranj.
(Tour- in retonr vozni listki) v Lesce-Bled izdajali se bodo pričenši z juteršnjim dnem do 30. septembra vsako nedeljo in praznik po zelo znižani ceni, in sicer 1 gold. 80 kr. za II. razred, 1 gold. 20 kr. za III. razred. Ti vozni listki pa so veljavni za retour-vožnjo samo za tisti dan.
(Velika gimnazija v Rudolfovem) je včeraj (15. t. m.) končala šolsko leto. Letno poročilo ima na prvem mestu sestavek: »Die Gegner des Helle-nismus in Rom bis zur Zeit Ciceros", kojega je spisal prof. Leopold Koprivšek. V rednih predmetih je podučevalo 14 učiteljev (med njimi le še edini o. Ladislav iz reda sv. Frančiška). Učencev je imela Novomeška gimnazija letos koncem leta v vseh razredih skupaj 147; med njimi Kranjcev po rojstvu 136, Slovencev 140, katolikov 145. Z odliko jih je zvršilo šolsko leto 12, dobro 92, ponavljalo v kakem predmetu jih bo 22, dvojko jih je dobilo 12 in trojko 7. Dva prvošolca sta bila stara že po 18 let. — Prihodnje šolsko leto se prične 17. septembra s sv. mašo. — Tudi čve-terorazredna deška ljudska šola v Rudolfovem je včeraj slovesno sklenila leto. Ob tej priliki je bilo obdarovanih nad 20 pridnih učencev s primernimi knjigami. Na tej šoli je podučevalo pet čč. oo. Frančiškanov; imeli so učencev koncem leta 188. Novo šolsko leto začno 16. septembra; vpisovanje učencev se bode vršilo prejšnja dneva.
(Zmaga.) Vkljub silnemu pritisku nasprotne stranke je vendar zmagala narodna stranka pri vo-litvi skupine občin v okrajni zastop Ptujski 13. t. m. Živeli nevstrašljivi volilci!
(Ptuj — nemško mesto!?) Kdo se ne bo smejal tej bedariji, tudi če jo bere v kakem ultra-liberalnem nemškem listu. Nedavno so imeli v Ptuji tjekaj pri-vandrani Nemci nekako slavnost na korist nemškega „Schulvereina". Ako smemo verjeti nemško-Iiberalnim listom, ki ob takih prilikah navadno iz muhe slona napravijo, se je v Ptuji vse gibalo, kar moškega in ženskega spola na nemško ime sliši, in tisto »vse" je skrbelo, da je bila slovesnost res taka, da ne bo nikomur več mogoče dvomiti, tudi najhujšim političnim nasprotnikom ne, da je Ptuj v resnici nemško mesto! Kaj bodo pa na to rekli vrli Ljubljanski, Mozirski in drugi Sokoli, ki so se lansko leto na lastne oči prepričali, da je Ptuj eminentno naroden, in da nemškega na njem ni druzega, nego to, kar je tujega ali pa potujčenega. Jedro prebivalstvo, pa je in ostane vrlo slovensko. Tega ne bo »Schulverein" predrugačil, naj tudi še toliko svojih vsiljenih slovesnost oudi napravi. Nič mu ue bo pomagalo. Mesto Ptuj, kjer stoji krepak »Narodni Dom" slovenski, je in ostane slovensko mesto.
(Dragi zdravnik) — pod tem naslovom smo nedavno priobčili nam poslano notico, da nek zdravnik na Štajarskem zahteva za svoj trimesečni trud 3473 gld. hanorara. Dobili pa smo iz onega kraja pojasnilo, iz kterega razvidimo, da se dotični gosp.
zdravnik z omeujeno bolnico ni trudil samo tri mesece, ampak trudil se je ž njo ogromno število dni in noči ter zdravil ono bogato žensko od jeseni leta 1885. pa ves čas noter do 6. januvarija leta 18S7., ko je umrla.
(Utonil je) pri sv. Marjeti poleg Rimskih toplic danes popoludne (15. t. m.) v Savinji 10 letni učenec Fr. Weber, ki se je vsak dan kopal, akoravno je bil že večkrat kaznovau radi tega. Sploh so pri nas v tej zadevi stariši preveč neskrbni.
(Nasipnino) je kopala te dni Barbara Trste-u j a k, triindvajsetletno dekle, v jami pri sv. Tomažu blizo Ormoža. Jama je precej globoka. Vrh nje prav ob kraju pripelje se težak voz, vsled česar se začne zemlja vdirati in Barbaro podspe. Toliko je padlo prsti iu posipnine nanjo, da so jo mrtvo venkaj izvlekli.
(„Matica Hrvatska") pričela je razpošiljati svoje letošnje društvene knjige. Društveniki dobe po 7 knjig: 1. Kišpatič: Kukci Knjiga prva. 2. Kukuijevič: Gla-soviti Hrvati prošlih vjekova, sa sedam slika. 3. Broz: Ortice iz hrvatske književnosti. Sveska prva. 4. Veber: Put u Carigrad. Sa četrdeset slika; tlorisom Carigrada. 5. Šenoa: Sabrane pripoviesti. Svezak peti.
6.	Šandor-Gjalski: Pod starimi krovovi. Zapisci.
7.	Vojnovič: Ksanta. Pripoviest.
(General Samec), bivši državni poslanec za mesto Prago, je umrl. Več o tem prihodnjič v posebnem dopisu.
Telegrami.
Carigrad, 15. julija. „Reuterjevo izvestje": Na okrožnico turške vlade glede bolgarskega vprašanja je Rusija odgovorila in izjavila, da ne ugovarja osebi princa Koburškega, vendar ne more potrditi nobenega sklepa sedanjega sebranja. Odgovori Nemčije, Avstrije in Italije povdarjajo, da potrdijo vsako rešitev bolgarskega vprašanja, če se strinja z Bero-linsko pogodbo. Odgovor angleške vlade še ni znan.
Essen, 15. julija. Alfred Krupp, lastnik znane livarne topov, je umrl.
Tuj cl.
13. julija.
Pri MaJlču: Ungar, Rehnann, Mayer, trgovci, z Dunaja. — Lederer. trgovec, iz Prage. — Alojzij Heger, trgovee, iz Spodnje Avstrije. — L. Kasparek, inženir, iz Gradca. — M. Mauer, nadinženir, iz Maribora. — J. Stare, posestnik, z sinom, iz Kamnika. — Gustin in Mahora, zasebnika, iz Novega mesta. — J. Kaučig, stotnik, z sinom, iz Trsta. — Bucbreiner, Vau-potič, Wauchnitz, in pl. Calo, zasebniki, iz Trsta. — Morpurgo, zasebnik, z družino, iz Gorice. — A. Pogačnik, trgovec, iz Cir-knice.
Pri Slonu: Rosler, Pisehbach, Krainan, trgovci, z Dunaja. — J. Sehell, trgovec, iz Prage. — F. Weber, trgovec, iz Štajarskega. — A. Popper, tovarnar, z soprogo, iz Brna. — T. Vidovič, nadporočnik, iz Mostara. — P. Merlin, trgovec, iz Beljaka. — A. Satram, logar, iz Kranjskega. — Soinazzi, Simoni, llalabotieh, zasobniki, iz Trsta. — G. Korossan, posestnik, z družino, iz Postojne. — Jenko in Battek, zasebnika, iz Gorice. — J. Maroscovieh, zasobnik, iz Laškega. — Ditrieh, posestnik, z družino, iz Postojne. — Marija Zankovich, zasebnica, iz Sežane.
Pri Bavarskem dvoru: Kneisl in Brem, zasebnika, iz Nemčije. — Karol Hoffmann, trgovec, iz Ogerskega. — J. Obenvalder, tovarnar, iz Domžal.
Pri Juinem kolodvoru: P. Horder, potovalec, iz Lipsije. — Srečko Ivanetič, učitelj, s Kranjskega. — K. Ska-vini, kupčevalec, iz Trsta.
Vremensko sporočilo.
»Čas Stanje	g Z 3	- 3 e ---—~~--Veter Vreme -S«* |
oi)«7nvania zrakomera toplomera	o
opazovanja T mm r0'Cclliju	s g
O. zjut.l 739 48 +22 3	brezv. jašno	"
15.2. u. pop. 737-99 +28 1	si. sever oblačno 0 00
9. u. zvee. 737 85 +22 0	brezv. sk. jasno
nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 16. julija.
Papirna renta 5% po J 00 gi. (s 16% davka) Sreberna , 5% , 100 , (sl6%davkaj
avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke
Tržne cene
dne 16. julija t. 1.
81 gl.	50	kr.
83	,	15	„
113	.	10	„
96	.	70	„
890	„	-	„
281	„	80	„
126	„	40	„
10	"	01", ,1
5	„	96	„
62	„	05	„
! «]•	kr.	gl.| kr.l
Pšenica, hktl.	. . . 7	15	Špeh povojen, kgr. .	— 04
Rož, ,,	... 4	55	Surovo maslo, „ .	—! 90
Jeeiuen. .,	... 8	25	Jajce, jedno „ .	—! 2
Oves...... 2	92	Mleko, liter ....	-1 S
Ajda, „	... 4	22	Goveje meso, kgr. .	— 64
Proso, „	. . . ij 4	22	Telečje „ ., .	— 50
Koruza, „	. . . j 5	20	Svinjsko „ „ .	— 60
Krompir, „	. . .!: 1	96	Koštrunovo „ „ .	— 36
Leča, „	... i) 12	— Pišanee.....— 45
Grah, „	... | 13	— Golob .....— lo
Fižol, „	... 11	-	Seno, 100 kgr. . .	1 60i
Maslo,	kgr. .! 1	—	Slama, .,.,..	1 96
Mast,	„ . i —	00	Drva trda, 4 □ mtr.	0 40
, Špeh svež,	., ■ I —	60	., mehka, „ „	4 10
Katoliškemu podpornemu društvu v Cejli za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester
so nadalje darovali, oziroma letnino plačali p. n. čč. gg. udje: (Konec.)
Premil. gospod knez in škof Jakob Maksimiljan črnko Jožef, farni oskrbnik v Lembahu . .
Korošee Neža, posestniea........
Muha Jožef, kaplan pri sv. Rupertu ....
fimeinor Karol, župnik v Širji......
Župnija »Prihova" za sv. leto po č. g. Modicu Westermayer Marija, gospa v Celji ....
Frančiška, žl. Aulinger........
Vošnjak Lovro, župnik v Št. Jurju ....
Vrečer Antonija...........
Žolgar Miha, profesor na gimn. v Celji . . . Marčink J. a eonto Vrečkotovega voiila . . .
Kovačeva hiša na Zg. Hudinji......
Kmecl Frane, pos. v Celji.......5
Major Frane, posestnik na Poklali . .
Stožički Alojzija.........
Levičnik, posestnik na Bregu .... Šijanoc Alojzij, kaplan pri Novi cerkvi . Volilo po ranjkem g. A. Žuža .... Kresnik Jožef, kmet v Teharji ....
Šuta Rupert. župnik v Zaverču......10
Stiplovšek Valent. župnik v Ločah .... 5
20 3 5 2 2 14 2 100 2 2 5 10 7
2 2 2 2 199
9
— k
74 60
63
Bog plati vsem!
To zdravilo napravljeno jo po navodil, kojega je priobčil c. k. vladni sovetnik in deželno-zdravstveni poročevalec za Kranjsko, g. dr. Emil vitez Stockl. Izvrstnost esence potrjujejo zelo učeni zdravniki in tisočero ljudi, ki so jo rabili; ozdravlja želodčeve in telesne bolezni, posebno pr. zaprtje, vranične in jetrne obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo. želodečno in pre-hajalno mrzlico in je najboljše sredstvo zoper gliste pri otrocih.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Piecoli-jevi lekarni »pri angetju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Ri zzioli-jevi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(2)
JOOOOOOOOOOOOOC
Izvožno marčno pivo
v stcklonicali	(27)
dobiva se v pivovarni Janeza Perlesa v Ljubljani
v zabojih po 50 steklenic, steklenice z
L.
50
Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na
Franc-a Terček-a,
trgovca z železjem na Valvazorjcvein trgu št. 5, v hiši c. k. okrujnega glavarstva.
Tu se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru:
Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) iu posamezni deli za zidanje istih: okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari.
Za obilna naročila se vljudno priporoča (16)	gori podpisani.