Ameriška Domovina s , *M UW«UA®« OMif National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JANUARY 15, 1969 $LOV€NUM MORNINO N€WSPA»ffib ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII Japonska in Vieinam če pomeni jih veseli, vsa- se bo vojna v Vietnamu zavlekla preko letošnjega leta, bodo težave z obnovo ameriško- japonske o-brambne zveze. ^OKIO, Jap. — v japonski vladni stranki je ostal ministr-ski predsednik Sato na krmilu, v°dil bo prihodnje parlamentar-volitve in verjetno tudi zma-Sal, ker Japonska ne pričakuje ^obenega političnega potresa. a vendar japonska politična °dočnost ni brez oblakov na °bzorju. Oblaki se kažejo od vietnamske strani. Morda nikjer r'a svetu ne sledijo tako pazljivo °godkom v Vietnamu kot v To-^iu' Vsak dogodek, ki £°rak proti miru a motnja pa spravi v slabo vo-J°- Razlog za tako nihanje v razpoloženju tokijske javnosti je posebnega. Japonska ima z našo deželo o-rarnbno zvezo proti komuniz-1^u- Ta zveza pomeni za Japon-j ° varuštvo proti Peipingu in °skvi, obenem pa tudi oviro za svoboden razmah japonske zu-Uanje politike. Japonska diplo-aeija se namreč mora zmeraj v2lrati na ameriške interese in ^ Jo, kar ji velikokrat dela teža-G- Vse te težave japonske vla-spretno izrablja vladna opo-'C^a m agitira že leta proti po-Ka • Z -Ameriko. Tako je vpra-dnlJe s^^ov z Ameriko stalno na ^ evnem redu japonske politike. ° zmer;)j bolj; dva razloga go-VOrVa 2a to. Bližajo se parlamentarne vo-Bve, bliža se pa tudi konec o-mmbne pogodbe med Ameriko 1,1 Japonsko. Japonska vlada bo Zat° morala kmalu povedati, kaj o bodočnosti pogodbe. Ve že danes, da bi obnovo pogod-e branila tem lažje, čim manj 1 bilo vojskovanja v Vietnamu. ato. spada Sato med najbolj nete zagovornike razgovorov a Pariški konferenci. Seveda rbiska obenem tudi na naše dr-avno tajništvo, naj skuša čim reje skleniti premirje. Skuša ^repričati tudi Peiping, naj se TUjazni s kompromisnim ^'rjem. Novi grobovi Charles Sega Umrl je Charles Sega z 12212 Reno Dr. Parma, O., preje z 3171 Joslyn Rd., mož Anne, roj. Bole, oče Jean Byer in Dorothy Zahn-ke, brat Andrewa, pok. Rose Fetovic, pok. Mathewa, pok. Alice, pok. Louisa in pok. Dorothy Buscher. Bil je član ABZ št. 37. Pogreb bo iz Corriganovega pogreb, zavoda na 14768 Lorain Ave. jutri, v četrtek, ob enajstih dopoldne na Sunset Memorial Park pokopališče. Mike Yakin Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 14017 Hale Ave. 71 let stari Mike Yakin (Jakin), rojen v Gorici, od koder je prišel v ZDA 1. 1922, mož Rose, roj. Valencie, preje poročene Caric, očim Mary Ehas, Anthonyja Caric in Eleanor Jevec, stari oče. Pokojni je delal do svoje upokojitve pri N.Y. Central železnici in dolga leta kot natakar v SDD na Waterloo Rd. Bil je veteran druge svetovne vojne, delničar SDD na Waterloo Rd. in SDD na Recher Ave., član SNPJ št. 26 in Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. V Jugoslaviji je zapustil brata Alojza, v Milanu v Italiji sestro Josephine Bonancini, v Buenos Airesu v Argentini pa brata Antona in sestro Antonio Ilovar. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri popoldne ob enih. Jennie Debeljak V Euclid General bolnici je umrla 79 let stara Jennie Debeljak z 19210 Arrowhead Ave., rojena Palovic v Selcah v fari Slavina pri Postojni, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti, vdova po 1. 1945 umrlem možu Antonu, mati Mrs. Louis (Mary) Turk, Anthonyja, Rite Dobay in Freda, 6-krat stara mati in pramati. Pokojna je bila članica Carniola Hive No. 493 T.M. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob devetih, nato na Kalvarijo. Izrael je glede orožja skoraj čislo neodvisen Izraelske oblasti so razkrile, da je domača industrija Kosygin sporoča Kixonu: Razgovori so noobhodni! WASHINGTON, D.C. — Sovjetski poslanik Anatol Dobrinin, ki je bil v Moskvi na posvetovanjih, je dobil naročilo, da se sposobna oskrbeti obqro-jvrne v ZDA z osebnim sporoči- pre- 2 . a^a diplomacija skrbno opa-se dogaja v Tokiu. Je hiA amignila’ da bo pri P°Saia-1 > ki se bodo začela še letos, ^stljiv3, jn na sat0 največ žene sile z večino njihovih potreb. JERUZALEM, Izrael. — Ko je francoska zapora nad izvozom Neposredno v Nemčijo SPANG DAHLEM, Nem. — skvadron amei iških borbenih'radijske oddaje lom predsednika vlade ZSSR A. Kosygina novemu predsedniku ZDA R. M. Nixonu. Predsednik vlade ZSSR v svojem osebnem sporočilu posebno vsakega orožja in vseh rezervnih'poudarja potrebo po začetku delov v Izrael vznemirila izrael-J razgovorov o omeji tvi oborože-sko javnost, so oblasti razkrile,|vanja, zlasti o gradnji protira-da so poskrbele o pravem času ketne obrambe. Kot znano so za to, do izraelskim oboroženim ‘ Rusi v tem pogledu nekaj pred silam ne bo zmanjkalo orožja in Združenimi državami, ker so te streliva. V govorih na televiziji začetek gradnje obrambnega siki preko radia so odgovorni vod-1 stema odlašale do zadnjega in niki in strokovnjaki povedali polagale po odločitvi prejšnjega svojim sodržavljanom, pa tudi obrambnega tajnika McNamare svetu, da Izrael v pogledu orož- večjo važnost na izpopolnitev o-ja skoro ni več odvisen, od tuji- fenzivnih raket. Lani so bili ven-np dar načelno odobreni načrti za začetek gradnje obrambe proti raketam. V okviru sedanjega načrta bo zgrajen skromen obrambni sistem, ki naj bi bil sposoben prestreči omejen raketni napad. Takega bo morda zmogla rdeča Kitajska v teku prihodnjih 5-10 let. Če ne bo prišlo s Sovjetsko zvezo do dogovora o omejitvi ofenzivnih in defenzivnih raket, bodo seveda Združene države svoj obrambni sistem pred raketnim napadom izpopolnile. V Moskvi se zavedajo, da bi vsako tako novo tekmovanje v oboroževanju bilo hudo breme za Sovjetsko zvezo, težje kot za ZDA. Vsak dogovc*?« o omejitvi oboroževanja, v Moskvi govorijo rajše o razorožitvi, bi bil zato Yitzhak Ironi, načelnik vojne industrije, je izjavil, da so tovarne, ki jim on načeluje, sposob ne izdelovati vse orožje in opremo za izraelsko letalstvo. Med to spadajo tudi dopolnilni tanki za gorivo, rakete in drugo. Izraelska industrija izdeluje večino streliva in lahkega orožja, ki ga rabi armada, večino topništva, vse topove za tanke in večino elektronskih naprav. “Mi se bližamo položaju, ko ne bomo več odvisni od tujih virov,” je dejal Ironi. Izrael je začel celo izvažati orožje Med njegovimi odjemalci je tudi Francija, kateri pa Izrael še ni ustavil dobav. Glavni namestnik oboroženih sil prof. E. Katchalski je dejal v Tel Avivu, da sta znanstvena raziskava in razvoj igrala važno vlogo pri izraelski zmagi junija 1967. Poudaril je, da moč neke države ne zavisi nujno od množine orožja, ampak lahko bolj od elektronskih komu ptorjev in znastvenega osobja. Vse to Izrael ima. pogajanja se bodo c Cela že letos poleti. verjetno Nov načelnik USI A NEW YORK, N.Y. — Izvoljeni predsednik Richard M. Nixon je imenoval za mesto direktorja USIA — Informacijske službe ZDA, ki upravlja med drugim “Glasa Ameri- je letal Phantom F4D je priletel .ke”, Franka Shakespeare od Co-včeraj sem z letališča v Južni,lumbia Broadcasting Co., ki je Karolini, da se udeleži vojaških! tekom volivne kampanje vodil vaj, ki se bodo začele prihodnji Nixonove nastope na televiziji. teden. Letala so štirikrat med letom preko Atlantika dobila gorivo iz KC-135 strato-tankerjev. “Glas Amerike” ima tudi slovensko oddajo, namenjeno prebivalstvu SR Slovenije. EKSPLOZIJE IN POŽAR SO POŠKODOVALI ENTERPRISE Včeraj je prišlo na letalonosilki Enterprise, naj večji vojni ladji sveta, do eksplozije in ognja, ki je povzročil nove eksplozije. Del ladje je poškodovan, 25 mornarjev je mrtvih, 85 ranjenih, 17 pa jih pogrešajo. Ladja se je vrnila v pristanišče Pearl Harbor z lastno močjo. PEARL HARBOR, Havaji. — Včeraj je prišlo na a-tomski letalonosilki Enterprise tekom vaj na področju kakih 75 milj južno od tu do nesreče. Od enega izmed letal se je na povratku na ladjo odtrgala bomba in eksplodirala. Eksplozija je povzročila nove eksplozije in minilo je okoli eno uro in pol, predno so požare pogasili. Bel krova je požgan in poškodovan, pokončanih naj bi bilo tudi 15 letal. Običajno jih je na letalonosilki do 90. Eksplozije in ogenj so zahtevali tudi hude človeške žrtve: 25 mornarjev je mrtvih, 85 ranjenih, 17 jih pogrešajo. Verjetno jih je moč eksplozije pognala preko krova v morje. Letalonosilka Enterprise obse- .—..—.. ■=■ ga 85,000 ton in je največja voj- skozi leta zavzemali za to, da bi Iz Clevelanda in okolice na ladja na svetu. Običajno ima lahko bili poleti nekaj tednov s blizu 5,000 mož posadke in okoli; svojimi družinami, predno se 90 letal. Bila je že ponovno v' vrnejo jeseni otroci v šole. službi v vietnamski vojni in bi morala v kratkem zopet. tja. Bomba, ki naj bi bila padla od vračajočega letala, je eksplodirala in povzročila požar. Ta je sprožil 11 do 12 novih eksplozij. Uničen ali vsaj močno poškodovan je zadnji del krova, ostali deli ladje in njen atomski pogonski sistem niso prizadeti. Fregata Bainbridge in rušilec Rodgers, letala in helikopterji pregledujejo področje nesreče 75 milj jugozahodno od Honolulu] a za pogrešanimi mornarji. Nesreča se je zgodila včeraj ob treba na Češkoslovaškem ti z vojaško silo. zatre- ZSSR dobrodoM. M bi ii loznost, da okrepi položaj doma vendar niso do zgodnjih 1utra_ in napiavi red v satelitskih dr-^jj^ ur danes na§U še nikogar zavah, kjer je v preteklem letu od p0grešanih. Km je morje pri., o o vrenja, ki ga je bilo sorazmerno toplo, obstoji še vedno upanje, da so se nekateri od pogrešanih rešili in jih bodo _ pravočasno našli. Dobrinin bo zamenjan Letalnosilka Enterprise je bik-WASHINGTON, D.C. — Sov- vključena v našo vojno morna-jetski poslanik A. Dobrinin, ki rico 26. novembra 1961 in je drse je te dni vrnil iz Moskve v!slej edina atomska letalonosilka ZDA s Kosyginovo poslanico, ne naše vojne mornarice, pa tudi bo ostal dolgo na svojem mestu. Trdijo, da bo že v nekaj tednih zamenjan. Kakor hitro bodo urejene vse formalnosti, ga bo nasledil Georgi Kornienko. V Moskvo pojde zastopat ZDA na mesto L. Thompsona, ki se je javil za pokoj, star poklicni diplomat J. Beam, ki je bil nekdaj načelnik oddelka za Jugoslavijo v državnem tajništvu. edina na svetu. Kongres si je določil letne počitnice WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom in Senat sta se sporazumela, da naj ima Kongres od 13. avgusta do 2. septembra letne počitnice. Sklep smatrajo za zmago mlajših članov Kongresa, ki so se fesa jan je src varnejše 2dr 0RENCE’ Jt ~ Znani dr. C. Barnard iz Cape-prvnavv J- Afriki, ki je presadil let ° Ldovea^° srce Pre(J dobrim te 0lTl- je izjavil tu, da je tehnika' ]j^Vrste operacij napredovala to-ka]^ da •*e na uspeh že ne- hio pia *ern’ da n* nikdar člog7 zajamčiti, da ne bo telo Srcee a’ ki so mu vsadili tuje Vp’ teSa nekega dne zavrglo. vsakKa^e odP°ra telesa pred Veda° v ,tuJ°” snovjo zdravniška obvi fe ni UsPela popolnoma yiadati. te m toplejše. Najvišja mPeratura okoli 25. Nasa javnost ocenjuje kongresno delo precej stvarno WASHINGTON, D.C. — Naša javnost je navezana na časopisje, radio, televizijo in poročila kongresnikov in senatorjev o vsem, kar zve o delu našega Kongresa. Precej ji pomaga tudi nekaj sto komentatorjev in uvodničarjev. Seveda so vsa poročila navezana na politično “barvo” informacijskih virov. To lahko posameznike zapelje do napačne ocene. Pa vendar povprečna sodba o delovanju našega kongresa ni ravno slaba. Se krije precej natanko s sodbo, ki temelji na opazovanjih, ki jih dobi človek na prvi pogled in ki se ne dajo izraziti v številkah in odstotkih. Harrisov zavod za povpraševanje je sedaj skusil številčno dognati, kaj misli naša dežela o Kongresu in njegovem delu. Pri tem je dognal: Ocena dela senata in predstavniškega doma v posameznih letih kar dobro odgovarja splošni sodbi, ki temelji na občutkih. V 1. 1963 se je na primer Kongres obnašal slabo. Komaj 33'/,: je odobravalo njegovo delo, 60% ga je kritiziralo. To je bilo zadnje leto Kennedy-jevega režima, ki se je Kongres v njem odlikoval s tem, da je zavlačeval in sabotiral Kennedyjeve zakonodajne pobude. V dobi Johnsonovega režima je javno mnenje kar dobro sledilo kongresnemu delu. L. 1964 ga je hvalilo 59%, kritiziralo pa le 32%. Najboljše se je odrezalo 1. 1965. Takrat je 64% ocenilo pozitivno vso zakonodajo, le 26% jo je kritiziralo. To je bila doba, ko je Kongres odobril skoraj vse Johnsonove zakonske predloge. Tako tesno sodelovanje med Belo hišo in Kongresom bi mogli odkriti le v' prvih letih režima pokojnega F. D. Roosevelta. Tri poznejša leta, 1966, 1967 in 1968, so doba, ko je Kongres začel močno ovirati Johnsonove zakonske predloge. Opiral se je pri tem na mnenje javnosti in imel vsaj deloma prav. Leta 1966 je le 49% odobravalo kongresno delo, dočim ga je 42% kritiziralo. Se slabše je bilo leto 1967. Takrat je kongresno delo kritiziralo kar 55% , pohvalilo ga je pa le 33c/c. Nekoliko boljše se je Kongres odrezal lani. Pohvale je bilo ravno toliko kot kritike (46% ). Skopo s pohvalo in radodarno s kritiko je bilo javno mnenje pri presoji posameznih zakonov. Proti povišanju davkov je bilo 46% povprašanih, povišanje je pa zagovarjalo le 42%. Za zakon o kontroli o-rožja v domačem prometu je bilo le 34%, proti pa kar 57%. Kot se vidi, je stala javnost močno pod vplivom agitacije industrije za orožje malega kalibra. Lepa večina je bila tudi za čim manj podpiranja tujine, se je dvignila na 48%, podpiranje je zagovarjalo le 32'<. Izredno malo zanimanja je bilo za znani zakon o kontroli prometa z nuklearnim o-rožjem. Kar 35% ni vedelo o njem nič ali pa vsaj ni imelo svoje sodbe. Zato jih je bilo 38% proti in le 27% za zakon. Še slabše je odrezala ideja o reformi našega Kongresa. Kar 56% se za to vprašanje nič ne meni, zato je pa 34% proti in le pičlih 10% je za reformo. Zagovorniki reforme so s tem dobili hud udarec. Tudi podatki o socijalni zakonodaji presenečajo; 23% se za to vprašanje ne briga, 52% je proti in le 25% ga odobrava. Tudi to se je pokazalo, da je razpoloženje na Kapitolu kar dober političen barometer za sodbe naše javnosti o posameznih perečih vprašanjih naših dni. Žal ti podatki znova potrujejo dejstvo, da se naša dežela vse premalo zanima za to, kaj se godi na Kapitolu. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Sinoči je podal predsednik L. B Johnson pred Kongresom svoje šesto in zadnje poročilo o stanju Unije. Napovedal je, da bo končan sedanji zvezni proračun z 2.4 bilijona prebitka, čeprav je bil prvotno predviden primanjkljaj 8 bilijonov Novi proračun predvideva 3.4 bilijona prebitka ob podaljšanju 10-odstotne doklade dohodke. Predsednik je navajal uspehe svoje administracije na polju javnega zdravstva, šolstva, socialnega skrbstva in civilnih pravic, omenil inflacijo kot glavno gospodarsko težavo in izrazil upanje, da bo vojskovanje v Vietnamu le končano. Njegovo poročilo je bilo ugodno sprejeto tako pri demokratih kot pri republikancih. WASHINGTON, D C. — Glavni odbor demokratske stranke je na predlog Humphreyja. uradnega vodnika stranke kot zadnjega predsedniškega kandidata izvolil za strankinega načelnika sen. Freda R. Harrisa iz Oklahome. JERUZALEM, Izr. — Predsednik vlade Levi Eshkol je odločno zavrnil vesti iz arabskih in sovjetskih virov, da pripravlja Izrael vojaški napad na Libanon in Jordanijo tik pred nastopom vlade predsednika R. M. Nixona prihodnji ponedeljek. SAIGON, J. Viet. — Predsednik vlade Tran Van Huong je predložil postopni umik oboroženih sil ZDA iz Južnega Vietnama v sorazmerju z umikom čet Severnega Vietnama. Rad bi imel, da ostane podobno kot v Južni Koreji nekaj ameriških enot v Južnem Vietnamu za daljšo dobo v nekako “pozavarovanje” proti novemu rdečemu napadu. Izjavil je tudi, da se je vlada v Saigonu pripravljena vsak čas razgova-rjati z Osvobodilno fronto Južnega Vietnama. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je pognala danes v vesolje Sojuz 5 s 3 kozmonavti. Na povedujejo, da se bosta Soj m 4 in Sojuz 5 približala dru drugemu in bo eden od tre! kozmonavtov iz Sojuza 5 prešel v Sojuz 4, ki je poletel \ vesolje včeraj. Ce še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite se danes! Seja— Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje ima svojo sejo jutri, v četrtek, ob dveh popoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Po seji bo zabava. Vse članstvo vabljeno! Konferenca— V petek ob osmih zvečer je januarska konferenca Slov. nar. doma na St. Clair Avenue. Maškarado pripravljajo— _Lilija pripravlja veliko maškarado v zgodnji dvorani Slovenskega doma na Holmes Avenue 15. februarja zvečer. Igrali bodo Veseli Slovenci. Odbor za 1. 1969— Podr. št. 32 S2Z ima za 1. 1969 sledeči odbor: duh. vod. rev. J. Celesnik, predsed. Diary Bostian, podpredsed. Ann Cooke, taj. Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., tel. 731-8698, blag. Anna Godlar, zapis. Anna Tekavec, nadzor. Mary Drobnič, Mary Batič. Seje so vsak 1. torek v mesecu v šolski dvorani pri Sv. Kristini ob sedmih zvečer. Podružnica bo letos septembra obhajala 40-letnico obstoja. Carniola Tent No. 1288 T.M. ima za 1. 1969 sledeči odbor: bivši pov. Thomas Mlinar, predsed. Joseph Babnik, podpredsed. Louis Dular, taj. John Tavčar, 903 E. 73 St., tel. 361-1918, blag. Louis Pike, zapis. Anton Zupan, drugi urad. Frank Majer, Joseph Drobnick, John Šuster, Joseph Može, Leo Kolegar, Jakob Subel, nadzor. Anton Zupan, Louis Dular in Carl Stwan, zastop. za Klub SND J. Babnik in John Tavčar, za konf. SND J. Tavčar, za SDD na Waterloo Rd. Anton Zupan, za SDD na Recher Ave. Matt Kern. Društvene seje so vsako 4. nedeljo v mesecu v SND na St. Clair Ave. v starem poslopju, soba št. 1. Žalostno sporočilo— Inž. Jože Sodja z Edna Ave. je dobil sporočilo, da mu je v Bohinjski Bistrici umrla 13. januarja letos mati Marija Sodja, roj. Žvan, v starosti 88 let. Zapustila je sinove inž. Jožeta, Miklavža, Maksa, rev. Franca C.M. in rev. Janeza S.J. Šef policije v Euclidu upa na razrešitev umora— Policijski načelnik Frank W. Payne je včeraj prvič izjavil, da upa na razrešitev umora Mrs. Marlene Steele, žene sodnika Roberta Steele, pretekli četrtek zjutraj. Oblasti so v zvezi s tem umorom zaslišale skupno 125 o-seb, med njimi včeraj ponovno Mrs. Barbaro Schwartz, s katero je hodil sodnik R. Steele na malico in večerjo, ter njenega moža, proti kateremu je vložila pretekli mesec tožbo za ločitev. Sodnik R. Steele je izjavil, da bo začel skoro zopet opravljati svojo službo. Smrt v domovini— G. Avgust Dragar, 29308 White Rd., Willoughby, O., je dobil sporočilo, da mu je na Novega leta dan umrl v Senožetih pri Dolu pri Ljubljani 88 let stari oče Franc Dragar. Rojstni dan— Danes obhaja svoj 85. rojstni dan Mrs. Mary Zorc s 1114 E. 64 St. Čestitamo in ji želimo še mnogo zadovoljstva in zdravja: ------o------ Dežela melon PHOENIX, Ariz. — Farmarji v tej državi pridelajo do 740 melon na aker, kar trikratni povprečni pridelek melon v vsej de. želi. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 15, 19U9 Ameriška Domovina - /%■ .VI I Wlt/m-lU—HOfWlE (ill7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 10 Wednesday, Jan. 15, 1969 Kaj je revizijonizem? poklican, da “zboljša”’ sedanji komunizem in mu da neko novo vsebino, ki bo odredila državi pravo mesto, družbo pa ' podredila človeku. To naj bo novi humanistični komuni-' zem, ki je v modi posebno v Jugoslaviji. Vse to gre hudo na živce vsem pravovernim komunistom. So vso to napadalno taktiko svobodnega sveta krstili za revizijonizem. Revizijonisti so po njihovem mnenju ne samo vsi zagovorniki svobodnega sveta, ampak tudi vsi komunisti, ki so se dali okužiti od svobode. Tako je revizijonizem že dobil isto vsebino kot beseda sovražnik. Za ma-ovce so sovjetski komunisti revizijonisti, za Moskvo je Tito stoodstoten revizijonist. Kar staliniste najbolj skrbi, je spretnost revizijonistov. Karkoli jim stalinisti očitajo, takoj najdejo dokaze, da ima-jo.oni prav in ne stalinisti. Polemika med stalinisti in revizijonisti se je posebno močno razpihala po češkoslovaški tragediji. Zaenkrat so stalinisti v defenzivi, ne mislijo se pa podati revizijonistom. la boj ima seveda tudi velik praktičen pomen. Ker Moskva vodi boj proti revizijonistom, je s to nalogo tako zaposlena, da je prisiljena, da se povsod trudi za mir. Mora biti miroljubna, akoravno morda tega v svojem srcu ne želi. I. A. BESEDA IZ NARODA Kdor zasleduje komunistično politično življenje, naleti dnevno na izraze: stalinizem, stalinist, revizijonizem, revizijonist. Ker ti izrazi igrajo veliko vlogo tudi v mednarodni politiki, je treba vedeti, kako jih komunisti pojmujejo, drugače je težko razumeti rdečo politiko. Pojma stalinizem in stalinist je lahko razumeti. Stalinist je tisti, ki obožuje pokojnega Stalina in njegovo politiko, pa pri tem ne odobrava nujno Stalinove krvoločnosti, ki je pognala milijone nedolžnih ljudi v smrt. Stalinizem je tista komunistična filozofija, ki temelji na dveh posebnih idejah: komunizem mora pomeniti stalno revolucijo, miru ne sme poznati; obenem mora oboževati državo in njeno vsemogočnost. Družba in človek ne pomenita v stalinizmu ničesar. Drugačna je stvar s pojmoma revizijonizem in revizijonist. Oba izraza sta znana že davno pred komunizmom, toda komunizem jima je dal poseben pomen in posebno vsebino, ki je preje nista imela. Zato je treba oba pojma postaviti na širše obzorje. Med komunizmom kot nosilcem ideje o totalni diktaturi in svobodo se bije boj že od 1. 1917. V začetku je boj imel značaj vojaških spopadov, ki po niso zavrli konsolidacije komunističnega režima na Ruskem. Takoj po koncu druge svetovne vojne je ideja o oboroženi ofenzivi proti komunizmu začela hirati, čeprav se je pod Dullesovim režimom razbohotila v besedah in načrtih. Svoboda je začela iskati mirne načine, kako bi spodrezala korenine komunizma, in jih tudi našla. Komunisti so to hitro opazili, prave nevarnosti so se pa zavedli šele takrat, ko so škodo začeli čutiti na celi črti. Takrat so tudi začeli sestavljati svoj program, kako se bodo mirnim akcijam svobode uprli in upirali. Za uspešen boj jim je bilo potrebno poznati sovražnika in njegovo taktiko. Spoznavanje sovražnika je šlo hitro od rok, pregled njegovih akcij pa ne tako hitro. Šele zadnjih par let mislijo komunisti, da vedo, s kom imajo opravka. Po njihovem mnenju ima svoboda — praktično Združene države in ves ostali svobodni svet — dvojen načrt. Najpreje je treba zajeziti širjenje komunizma in rabiti vsa sredstva, tudi silo. Do rabe sile je prišlo v Koreji, nato pa v Vietnamu. Zamaskirana je raba sile v vojni med Izraelom in Arabci. V Afriki in Južni Ameriki rabi ameriška CIA silo “za kulisami”. Kjerkoli se pojavijo znaki, da bi u-tegnila razna “osobodifna gibanja” zmagati, takoj se pojavi CIA in organizira oborožen odpor. Komunisti smatrajo drugi načrt za nevarnejši: to je vdiranje svobode v komunistični svet ne na političnem, ampak na vseh drugih področjih: gospodarskem, kulturnem, umetniškem, športnem, znanstvenem itd. Prilik za vdiranje je nešteto: mednarodni kongresi, moda študijskega potovanja, mednarodne debate v časopisju, dialogi itd. Na vseh teh področjih pride komunistična inteligenca v stike s svobodno in se nehote naleze svobodnega duha. Okuži se v stiku s svobodo, potem pa prenaša ideje dvomljive vrednosti, ako že ne naravnost škodljive, na domača tla. V to akcijo vpreže svoboda vsakogar, ki se ji ponudi: znanstvenike, umetnike, gospodarstvenike, pisatelje, pesnike, najraj-t;e pa ima časnikarje in vse, ki so zaposleni na radiu in televiziji. Pa tudi s komunistične strani ne manjka interesentov za debate s svobodnim svetom, posebno takrat, kadar se na strani svobode pojavijo izraziti levičarji, znani po svojih simpatijah do komunizma, pa vendar le neodvisni misleci. Komunisti spremljajo ves ta razvoj z vedno večjim nezaupanjem. Nezaupanje je tem večje, čim več uspehov žanje taktika svobodnega sveta. Uspehov res ne manjka. Pod vpliv svobodnega sveta so deloma padle vse komunistične stranke v njem, na primer italijanska, francoska, avstrijska itd. Vplivu se ne more ogniti jugoslovanska, še hitrejše se je bližala Zahodu češkoslovaška tja do avgusta. Prvi cilj akcij svobodnega sveta je spodkopavanje u-gleda in vpliva Sovjetske zveze v komunističnem svetu. Komunistični svet naj se zaveda, da je v duhu teorije o demokratskem centralizmu izročen na milost in nemilost moskovski politiki. Zato naj se vse komunistične partije upro moskovskemu diktatu, kot to dela Tito. V Moskvi so prepričani, da svobodni svet namenoma razpihuje nacionalizem v komunističnih državah, da bi jih odtujil Kremlju. Svobodni svet se ne zadovoljuje s tem, gre še dalje. Skuša v imenu znanstvene svobode podminirati komunistično filozofijo samo. To ni težko utemeljiti, saj se sodobni komunizem rad imenuje “znanstveni komunizem”. Znanost ni odvisna od politike, lahko svobodno raziskuje, kaj Pismo Vrhenškega iH Tineta Waukegan, 111. — Kakor drugod, kakor govore poročila v časopisih, po radiu in televiziji, tako tudi pri nas razni javni zavodi bolj in bolj čutijo sedanjo draginjo in inflacijo. V našem Lake okraju so pred kratkim razpravljali in sklepali, kako bi ta vprašanja in probleme rešili. Odločili so se, da bodo nekatere bolnišnice in zavode, ki jih ima naš okraj v oskrbi, združili. Menijo menda, da se bo dalo upravljati z manjšim upravnim osob-jem, to, če se bo? Načelniki nekaterih oddelkov bodo najbrže premeščeni na nove položaje. Mnogi izmed teh so bili na dosedanjih položajih že dolgo vrsto let. Med temi je tudi naš rojak dr. L. E. Kompare, ki je že 28 let superintedent bolnišnice Lake okraja. Tako je, nobena rešitev ni za vse prav. Drugi zavodi, to so privatni razni “Medical Centers”, so tekom zadnjih let tudi podražili zdravniške postrežbe. Drage so sedanje operacijske in druge postrežbe. Ni dolgo tega, sem čital, da je v nekem kraju v Michiganu neka postarana farmarica vprašala nekje nekega zdravnika, kaj bi stala neka operacija. Povedal ji je, toliko pa toliko. Žena je pa kar zazijala in vzdihnila sama pri sebi: “O joj! Then is cheaper to die!” Biti bolan ni bilo sicer nikoli prijetno, a v sedanjih časih pa bolezni ljudem silno veliko pobere. Okrajna uprava ima zadnja leta večje in večje skrbi in težave z gospodarskim upravljanjem1 okraja. Vse se draži, vse zahte-1 va večje plače, denarja treba' Zdaj? Vsak po svojih potih, kakor mu kaže ... Bogatim se dovoljujejo izjeme v zadevah, v katerih bi bilo treba večje odločnosti — pa . . •? Kake vzglede to daje? Ali ne ruši to vse tiste vrline, ki so se ljudem vcepljale dolga, dolga stoletja? Je vse to potrebno? Ali bodočnost to zahteva za bodoče rodove? Kakšna pojasnila naj bi pojasnila to? Seveda pojasnila se dobijo, ampak kakšna? Imajo kaj veljave? Bo menda res tako, kakor so že stari ljudje govorili: “Ko se bo pisalo 2000 let, če so bo (najbrže se nikoli ne bo, so tudi mnogi drugi poudarjali), bo hudo na svetu ...” Vse lahko! Zmedenosti je dosti na svetu že sedaj, pa jo je več in več sleherni dan. V zmedenostih se delajo napake, zato toliko napak! Živimo v časih a-tomstva. Tudi to nekaj pove. Vse to v rokah zmedenih ljudi j je nekaj, ki lahko uresniči napovedi in prerokovanja nekaterih ljudi iz nekdanjih dni. Da bi le nikoli in da bi bila vsa taka napovedovanja prazne sanje. Dal Bog! JUTRI VES DRUGAČEN SVET IN ŽIVLJENJE. — Znanstveniki napovedujejo, da bo naš svet in življenje na njem čez dobrih 10 ali 15 let ves drugačen vaš. Ni to razlika v teh zadevah. tekom zadnjih 60 let? Komu se imamo za vse to zahvaliti. Najprvo Bogu, ki je poslal na svet veliko brihtnih glavic, ki so vse to iznašle in uvedle. Oh, koliko še drugih razlik je med nekdanjostjo in sedanjostjo. Mi ljudje vse premalo mislimo o tem — zato tudi malo vpoštevamo ves ta napredek. P. Harvey, ki o tem večkrat razpravlja, napoveduje nove napredke, ki bodo nam prinesli še večje razlike v vseh naših industrijskih in drugih tehnikah. Posebno omenja velike razlike v stavbinstvu. Industrijski raziskovalci in tehniki zadnja leta posvečajo posebno pozornost možnostim za razne potrebe in uporabe, ki naj bi jih dala plastika, ki jo je mogoče pripraviti z elementi raznih snovi, ki se jih da z njo združiti in jo pripraviti za mnogotero u-porabo. V nekaterih ozirih pri u-porabah menijo, da je za take namene prav pripravljena in o-pojena plastika bolj trpežna od rud in jekla. Zato napovedujejo, da v prihodnjih 15 letih bodo plastični izdelki marsikaj nadomestili, v čemer se sedaj uporablja baker, cink in druge rude ter železo. Vodne cevi bodo v bližnji bodočnosti iz plastike, ki bo za take namene pripravljena in u-rejena, da bodo odgovarjale potrebam in zahtevam. Za ljudi bo to velikega pomena, ker so bodo lahko sami pomagali v potrebah popravil pri izboljšanem materialu. Tudi električni grelci bodo izboljšani. Neki napovedovalci pri tem celo omenjajo, da bodo ženske obleke opremljene z drobnimi žičnimi prevodi in z malim apartkom v žepu bo človeka spremljala mala pečica s toploto. Bogme, bi rekel kak belokranjski sin, bo še luštno na svetu, kadar pridemo do vsega tega! Ja, pa to še ni vse! Znanstveni raziskovalci napovedujejo še več! Kaj pa jim brni po glavah? Tole! Poslušajte! Predno se bo pisalo 2000 let po Kr., bodo stavb inski inženirji in tehniki skušali graditi mesta, vasi in naselja na vodi. Kako? Za enkrat še ne povedo natančno. Pride pa do tega, tako zatrjujejo. Yes, ob obrežjih na morskih kot danes. P. Harvey napovedu- gladinah bodo začeli graditi naje mnoge spremembe. Razvoji seija. Z vsemi modernimi opre-vsestranskega napredka gredo mami; še boljšimi, kakršne imamo in uživamo sedaj. Tako bodo take naselbine, na- stalno naprej. Zadnjih 40 let je nastala silna razlika v socialnem, kulturnem, predvsem pa na polju vseh raznih tehnik in iznajdb. Kako velika razlika med vsem, kar je svet imel pred dobrimi 40 leti in kar ima sedaj. Le tisti, ki so v tistih časih živeli in vse doživeli, poznajo te razlike. Drugim se zdi vse to le seija in mesta zelo uporabna za ljudi, ki radi v letnih sezonah menjajo podnebje itd. Recimo taka mesta, ki bodo nastala kje gori v severnih krajih ob obalah (Kanade in Aljaske, ali še višje, ,bodo lahko koncem poletja prepeljali po morju v tople južne kot neke pripovedke, katerim je kraje k obalam Floride; ali še nekaj za verjeti — vse pa ne. Pred 45 leti še je bilo npr. malo znano (vsaj po malih mestih in po deželi) gretje z raznimi električnimi in plinskimi grelci stanovanja in drug0- R° velemestih več. Proračun za prihodnje leto nekaj morda že. Pred 60 leti pa 1968-1969 je blizu 24% višji od še po velemestih prav malo. Sa-lanskega. To pomeni za naprej nitarnega oskrbstva tedaj niso višje davke. Tako vidite, kakor poznali, kakršnega poznajo se-drugod se tudi pri nas praskamo daj. Po malih mestih so imeli po glavah, kam bo nas ta presne- pred 60 leti še stranišča na konta inflacija pripeljala?! cih svojih parcel. Kanalizacija * ZMEDENI LJUDJE — ZME- se je šele začela uvajati. Marsi-DENI ČASI... — Kdo dela ko- kje so imeli še stare sorte vod-ga, da se svet in mi vsi z njim njake z ročnimi sesalkami. Pred-tako čudno vozimo in vrtimo?!no so gospodinje mogle kuhati Takole v teh časih marsikateri.kaj, so morale v mrzlih jutrih bolj južno do Paname in prebivalci bodo uživali sezone tropič-nih toplih krajev. Spomladi pa nazaj v severne kraje. Vidite, čitatelji, kaj vse še čaka svet! Jaz se kar sam sebi smilim, zakaj sem prišel prezgodaj na svet. Zdaj, ko bo šele luštno na svetu (to po teh napovedih), se bom moral pa pripravljati za odhod. Pa kaj hočem, kakor za druge, naj bo še zame. Pa še drugič kaj. Vse lepo pozdravlja širom sveta ter želi srečno in zdravo novo leto Vrhenšk Tine vir ati do 6. februarja, za rezervacije lahko opravite, ako pokličete tajnika John Zamana, 481-4871, blagajnika Andy Božica, 481-7094. Nikar ne odlašajte. Klub šteje 580 članov in članic in verjetno je, da bodo vstopnice pošle v kratkem času. Ako nameravate to poletje na obisk v Slovenijo, je tudi že preskrbljeno. Federacija slovenskih klubov upokojencev v Clevelandu priredi tudi letos skupni izlet v staro domovino. Prva skupina odleti iz Clevelanda dne 2. junija, druga pa 3. junija. Priglasite se za vse podrobnosti pri Kristu Stokelu, predsedniku federacije, 1875 Braeburn, Euclid, Ohio 44117. Odbor Federacije upokojencev si bo izposodil več filmov, ki so bili posneti v zadnjih par letih po raznih krajih Slovenije na pobudo Izseljenske Matice v Ljubljani in drugih. Kje in kdaj bodo predvajani ti filmi, bo objavljeno kasneje. Iz urada Socialne zaščite za zdravniško in bolniško poslugo smo prejeli nove določbe, katere postanejo pravomočne z začetnimi dajatvami za leto 1969. Za bolniško poslugo so nam segli nekoliko v naše žepe pri obračunavanju obletnih vplačil, ki so bila dosedaj $40 in za naprej zahtevajo $44. Od 60 do 90 dni v bolnišniic se je dosedaj zahtevalo $10 na dan, sedaj bo $11. V slučaju, da rabimo določeno življensko kvoto (100 dni), je bilo dosedaj $20 na dan, je povišano na $22. V slučaju izredne posluge (extended care), ki jč navadno v Nursing Home, je bilo dosedaj $5 na dan in je povišano na $5.50. Večji del teh doplačil so izvzeti vsi oni, ki spadajo v kontraktu med UAW unijo in korporacijami in drugih, oni, ki so včlanjeni pri Comnunity Health, in to delavni in upokojeni. Poleg “Medicare” karte predložite v slučaju potrebe BC-MM plavo indenti-fikacijsko karto ali pa Community Health izkaznico. W. J. Cohen, zvezni tajnik v Washingtonu, D.C., nam zatrjuje, da zaenkrat ne bo povišan asesment za “Medicare” in da o-stanemo pri $4 na mesec do meseca junija 1970. Proračun je narejen in da niti novi blaginjski tajnik R. H. Finch ne more spremeniti teh določb do leta 1971. Cohen pravi v poročilu, da so mu svetovali, naj že sedaj poviša asesment na $4.40 za “Medicare upokojencem, da pa se je uprl celo glavnemu aktuarju R. J. Myersu, kateri predvideva, da se bodo računi zdravnikov zvišali v letu 1969 za 5% in 1970 pa za 4.5%. Cela zadeva je nekako v ozračju; nova administracija bo verjetno bolj naklonjena zdravnikom kot pa upokojencem. Povišek pokojnine iz sklada socialnega skrbstva bo še za ne-dogleden čas tičal na obljubah, akoravno je celo novi predsednik R.M Nixon v svojih govorih tekom kampanje za izvolitev priporočal 50% zvišanje. Stara rečenica izvoljenih je: “Poslušaj nas in ne glej, kaj delamo!” Te bo treba opomniti, da teh 23 mi-lijovon upokojencev da le na dejanja, ne pa na obljube. Ljudje, ki so gradili bogastvo Amerike, so upravičeni do zadovoljivega življenja na stara leta. Za public, odbor — L. K. povprečni človek premišljuje, ko ven na dvorišče po vodo. Včasih čita in posluša razne vesti, kako so take sesalke pozimi zamrzni- fiekaj za stare m ifitade Potem so si morale prinesti ali pa premog iz drvarnic, CLEVELAND, O. Sloven- neomajna vera jih je vodila, da-komuni/.em z vsemi svojimi teorijami lahko pomeni. Takoj.iala močno moralo, poštenost in se je velik del komunistične ideologije že prelevil v pravo]mo^no krščansko zavest, s kate-zmedo, ki uničuje edinstvo komunističnega gibanja. ro 50 krepostno vzgledno vozili Svobodni svet tudi s tem še ni zadovoljen. Misli, da je,3!Fozi vse težave življenja. se vse narobe vrti v javnosti in j le. tudi v raznih drugih krogih, v drva katerih bi človek mislil, da je|da so začele kuhati in priprav- ski upokojenci euclidskega klu-vse preskušeno in davno urejeno | ljati zajtrk. Primerjaj vse to z ba pripravljajo za nas predpust- današnjimi modernimi oprema- no kosilo s plesom za nedeljo, 9. mi, kaka razlika, kakor noč in februarja, v Slov. društvenem dan. Danes se kuha in peče vse domu na Recher Avenue. Naj-avtomatično. Deneš v moderne prej nam bodo pridne kuharice električne ali plinske peči, na- takoj po 4. uri popoldne servi-ravnaš kontrolne aparate, ti greš rale večerjo in ob 7. uri se začne lahko k počitku ali po opravkih, ples ob zvokih Frank Mramor-in ko se zbudiš ali prideš domov, jeve godbe, kokoške, račke, pečenke ali kar Listki za kosilo in ples stane-si dala v pečico, je vse lepo peče- jo $2, samo za ples pa $1. Za ko-no in postaviš le na mizo in uži- silo je potrebno vstopnice rezer- ter določeno, po kakih potih je treba voziti, da se prav vozi in živi. Ali niso ljudje do pred kratkim nekam bolj zadovoljno živeli, kakor pa zdaj živijo? Močna Mdenja Cleveland-oanka se oglaša iz Kalifornije REDONDO BEACH, Calif. Spoštovani! Hitro, hitro mine čas, leto 1968 je za vedno šlo preteklost in zopet je čas, da obnovim naročnino. Priloženo pošiljam denarno nakaznico v znesku $20 za enoletno naročnino, ostanek pa blagovolite uporabiti za pomoč listu. Ameriške Domovine sem vedno zelo vesela, kadarkoli jo najdem med pošto. Čeprav izvem iz nje splošne svetovne novice ne- Naročila*kaj dni pozneje, so te toliko bolj jedrnate in zanesljive, da mi to zadošča in me zadovoljuje. Domačih novic pa je človek itak vedno vesel, posebno če so dobre. V minulem poletju sem bila s svojo prijateljico gdč. Frances Krničar za nekaj mesecev v Evropi. In kaj sem najbolj pogrešala? Naš priljubljeni list Ameriško Domovino. Kar nisem se mogla zadovoljiti z novicami, ki sem jih čitala v tamkajšnjih časopisih, nobenega pravega pregleda, kaj se dogaja v svetu, nisem našla v njih, posebno ne, kaj je bilo novega v Ameriki v tistem času. Ameriška Domovina nas v kratkih in jasnih izvlečkih seznanja prav o vseh važnih svetovnih dogodkih. Dovolite, prosim, da malo opišem moj povratek v Ameriko. Z gdč. Francko sva potovali z letalom tudi po Evropi. Tiste mesece je bilo dosti slabega vremena, megle in dežja, kar ni prav nič pripravno za letalske polete. Tako smo imeli ob povratku že na Dunaju dve uri zamude, da nismo mogli odleteti. In ta zamuda nama je na vsej poti narobe hodila. Gdč. Frances ima v New Yorku svojo sorodnico, gospo Ano Stalzer. Njej je pisala, kdaj prideva, v New York in jo prosila, če bi ji bilo mogoče naju pričakati. Gospa Stalzer je določeno uro reš prišla na letališče, poznejfe še njen mpž. Tam sta čakala tri ure na naju. Naše letalo zaradi zamude ni našlo prostora za pristanek in je moralo dolgo krožiti nad New Yorkom, da je dojulo dovoljenje za to. Ko smo izstopili, so potniki tako hiteli, da sva jih z največjo težavo dohajali. Dobro je bilo le to, da nama cariniki niso pregledovali kovčkov, kar so pri prejšnjih povratkih vedno storili. Drugače je bil v New Yorku na mednarodnem Kennedy letališču tokrat tak vrvež, da kaj jakega še ne pomnim. Končno sme se našli z g. in go. Stalzer. Vzela sta naju na svoj dom, kjer sva bili dva dni deležni njunega gostoljubja. Nato pa naju je g. Stalzer odpeljal na letališče, da sva odleteli dalje v Cleveland. V Clevelandu sva se zadrževali nekaj časa in obiskovali svoje znance, ki so nama bili zelo na uslugo, zelo prijazni, da sva se res lahko prijetno in domače počutili. In morali sva zapustiti tudi prijazne Clevelandčane in odleteti naprej v sončno Kalifornijo, res sončno, a s pomanjkanjem dežja. Na tega čakamo kakih o-sem mesecev in ko ga dobimo, smo ga 'zelo veseli. Ne, prosim, oprostite, je tudi tu izjema, ko ie tokrat ravno na Sveti dan deževalo, bilo je megleno in pusto, nič prijazno za tistega, ki se je moral podati ven na prosto iz toplih in udobnih sob. Dva dni po Božiču se je pa nebo zjasnilo, veter in dež sta nam izčistila zrak in zopet sije zlato sonce. Srečno in božjega blagoslova polno novo leto 1969 želim vsemu osobju Ameriške Domovine, da bi še veliko let lahko uspešno nadaljevali s prekoristnim delom izdajanja in urejevanja A-meriške Domovine. Srečno in zadovoljno novo leto pa tudi vsem naročnikom A-meriške Domovine, kakor tudi vsem drugim mojim prijateljem in znancem, posebno še tistim, ki so naju lani tako prijazno sprejeli in nama bili na uslugo. Naj Vam vsem dobri Bog poplača v veliki meri! Mary C. Hribar ------o----- Vsak po svoje “Očka, dobili smo nalogo, da naj nekaj o zakonu napišemo. Ali mi ne bi mogel nekoliko pomagati?” “Kdo vam je pa dal to nalogo? Učitelj ali učiteljica?” “Učiteljica vendar! Saj veš, da nas učiteljica uči!” “Potlej pa pojdi k mami, da ti pomaga! Če napišeš moje mnenje o zakonu, potem pri učiteljici gotovo ne boš dobila dobrega reda.” GOSTAČ MATEVŽ | Spisal F. S. Finžgar Drug je z jerbasom na P avi> ne da bi ga opiral z roko, J2 vsemi tremi zaplesal po sredi j lse' Lučke na pogači so veselo ^^gljale, svatje so vstali in z vzkliki pozdravljali nevestine Prijateljice. Po kratkem plesu re Tevž postavil jerbas na teme |?a Pe^; kjer so migljajoče sveč-|.e Zgorevale, Rezka pa je pri-jateljiee posadila k sebi in jim S r^^avz iedjo in pijačo. : Irežajke so po dolgem in I? ilneni obedu z mize odnesle ^Piaznjene sklede in pobrale j lce vilice. Le vino in prigi’iz-CI so morali ostati, vedno na K°J0 svatom. Nastopil je preslepi da so kuharice pripravile vecerjo. Starejši možje z župa-°”1 Dvimožem so se zbrali ob P° nih bokalih in se pomenko-1 o svojem in srenjskem gos-0 arstvu; župan jim je razlagal ^vetovne dogodke. Žene pa so ruga za drugo odhajale na do-2 °Ve- Grede si je vsaka kaj ma-;^ga vzela od peciva in cvrtja, . a ponese otrokom za pokušnjo. v,0rna 80 zamenjale peče s trža-šali^ svdenimi rutami. Prina- 80 jim jih vozarji, ki so pre-blago od mo: L6?6.e' Vsaka ruta je stala pet morja v nemške so •težke rj, lnarjev in nekaj grošev. i Posamezne družice I ,lajalei da zamenjajo ':av^e 2 ^avijačkami. vp ^'ev^i ki je moral iz ^Ju nosti plesati z vsako dru-SeC0’ ''e bistro pazil na Vido, kdaj izmuzne s plesišča. Naglo se Jo pridružil in se ji ponudil, Pospremi. Jo i u te ne bo strah, Vida, ko s je sa^a tema!” ji je razložil svo-k nPrenistvo, ko je stopil tesno in s ^ mu je stisk vrnila ‘% Vesei° zasmejala. ize } Sa no! Kclikoki’at sem l0dila ponoči celo s planine, I ni noben strah ujedel.” ^ ^e> je. Na podu sem pa videl, Je mnogo takih strahov v vi-I 'bb škornjih, ki se kar pulijo ^ida se je spet zasmejala, izmed teh strahov me ne bo °beden izpulil.” ida, ali zares nobeden?” ob ^ ^ za irenuiek pomolčala. ob p6*71 v z nog0 irbiia amen, da je omahnila in se Tevžu. v ab° sem nerodna!” se je sala izgovoriti. “Porečeš mi, a sem vinska.” v., i e’ ne- Vso noč bi te takole opiral,” bj '^ev2i ti si poreden. Presneto ? o me hitro naveličal.” bni- 1Cla’ Plkar tako,” je Tevž J vzdihnil ko rekel. 2adeia ^ umoikoila. Daši ni nič IkairJl2 nogo ob kamen, se je— I niia , Ponevedoma — še nag-I Nov-1, ^evzu- Tiho sta prišla do Zgo^ .^0vbb- Vida je. odhitela v j jo 2° ° ^zb°, da odloži avbo in je ameni z zavijačko, Tevž jo ■ ob w v a* v biši, kjer sta sedela p^/bvki ded in babica. Ko so Vi^aarn^ab ° svatovščini, se je vrnila in sta naglo odšla i ^as- Obema so besede za-ovž je držal Vido za roko 'sak veokrat toplo stisnil, stisk mu je Vida vrnila, se ‘ buk z velikim šopkom podal v varstvo naj bližji družici. Vse je utihnilo, godci so na pol tiho igrali. Tevž je začel zares umetni ples z dvema plesalkama. Ko je dal z roko znamenje godbi, se je burno oglasila. Tevž je prijel za rameni obe plesalki, se dvignil, vzpel z nogami kvišku, se v taktu preobrnil, brez graje skočil na pod in zavrtil v škotskem plesu obe plesalki. Svatje so vzklikali in mu ploskali. Tevž je pokril klobuk, si ogrnil suknjič in družici odvedel s poda v hišo ter ju v zahvalo pogostil z vinom in potico. Ko je nalil kozarce, da so trčili, je rekel: “Pravi dve sem si izbral. Stali sta ko trdna stožnika. Ce bi se bila le ena izmaknila, bi bil štrbunknil na glavo k podu. Zahvaljeni!” Ko je Vida trčila s kozarcem, se ji je roka tresla. Tevž je opazil in jo vprašujoče pogledal. “Ali s^ se bala, Vida?” “Nič več se ne podajaj v tako igro. Nevarna je.” “Gostača ni nič škoda!” je nekam žalostno rekel Tevž. “Tako govorjenje je greh!” se je oglasila Katrica. Tevž je dolil v kozarce in obljubil: “No, ko obe želita, bom pa priden!” Pred vrati se je oglasil zbor zaplečnikov, ki so se natekli iz vasi in vse fare. Zapeli so ženitno pesem, potem prišli v hišo pozdravit ženina in nevesto. Ženin je takoj vstal in velel točaju napolniti škaf vina. Sam je dejal vanj nov korec, nevesta pa dodala hleb pogače. Oboje sta za-plečnikom postavila v vežo. Ti so v zahvalo zapeli, si odrezali pogače in popili vino. Ukajoč so odšli na plesišče, da je bilo na širokem podu kar tesno za vse. Krog desetih je bila večerja za svate. Pred začetkom večerje se je oglasil, stoječ sredi hiše, oče Triplat: “Svatje, vzemite za dobro to malo, kar imamo. Poveselite se nocoj to noč. Za jutri opoldne vas vse lepo vabim, da se zberete pri nas. Poplaknili bomo sodove in pobrali kosce, da konca ne vzamejo.” Hrupno so se vsi oglasili: ‘Pridemo! Pridemo!” ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs. SUPREME BOARD: President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123 I. Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O. II. Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd„ Wickliffe, O. 44092 Secretary: JOHN F. JADRICH, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr. Richmond Hts., O. 44121 Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 II. Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O 44119 III. Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, O. 44123 Write to Slovenian Men's 19650 Newton Ave., Euclid, For INFORMATION Call or Association, John F. Jadrich, 44119. Tel. IV 1-2344 Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. ni bilo obhajila med mašo. Stol-1izvodov. Manje število pa je gre niča je bila pač prepolna, da bi tudi v Češkoslovaško in na Mase bilo mogoče preriniti k oltar-|džarsko; nekaj izvodov pa na Ni- ju. Med mašo sem se oziral po O' brazih vernikov, oziroma prisot V ‘'• N Seminar o trgovini s SFRJ V New Yorku bo od 20. do 22. januarja 1969 seminar “Jugoslavija — nove trgovinske možnosti potom gospodarske reforme”. Sonačelnika seminarja bosta dr. Božidar Linhart, namestnik gl. upravnika Jugoslovanske banke za mednarodno trgovino v Bel-gradu, ter Leo G. B. Welt, predsednik Welt International Management Service, Chicago, 111. Prijave in vse podrobnosti pri American Management Association, Inc., 135 West 50 St., New York, N.Y. 10020, tel. 586-8100. skozi hirle in Vs dvoj,, bJolče pogovarjalo Ko ^ ubečilj se src. plesalStaiiSe.Vrnila’ -i6 na Podu skozi P°čas ■° zuPan Primož in v post* P°Pu mladostno sukal Zasl Hn° teto. Ko je mladina žiCe . ava Vido in Tevža, so dru-Hlax, acele klicati: “Tevž! Tevž! - lce obrni!” Razdrta pota Zadnje dni svečana in v začetku sušca so bili dnevi topli, preveč topli. Ljudje so trebili travnike. Za grabljami in branami se je od suše kadilo. Vsi so hrepeneli po dežju. “Če na presušeno zemljo pride pohleven dežek, bo vse vzklilo in pognalo, da bo kar šumelo.” Tako so se menili kmečki ljudje. Kmalu so -se zares nakopičili od juga težki črni oblaki, da so zakrili vse nebo. Toda zapihal je ledenomrzel podsončnik in namesto dežja je začelo snežiti. “Nič ne de,” so razsojali. “Pomladni sneg je bajtarski gnoj.” Stari dedje so ugibali: “Zima in gosposka nikoli ne prizanese. Utegne se nam snega nabrskati, da ga bomo siti.” Prav so imeli. Snežilo je kakor za stavo, tako na gosto, da se Božična noč v Ljubljani Pod tem naslovom objavlja ljubljanska Družina od 5. t. m. naslednje poročilo: “Decembrsko r a z p o 1 oženje Ljubljančanov je ob slovesno o-krašenih ulicah, polnih izložbah z božičnimi in novoletnimi darili nekoliko kazil megleni pajčolan, ki se je kakor zavesa spuščal dan za dnem nad slovensko metropolo. Vrhunec decembrskega razpoloženja sta dve noči: božična daje neko toplino, deseti uri napolnili ljubljanski avtobusi in trolejbusi. Verni in tisti, ki jim je božična polnočnica le še tradicija, so se začeli pomikati proti središču mesta. Cilj: stolnica, frančiškanska cerkev. Doma so mnogi prej napravili jaslice, okrasili božični dreve-šček. Središče mesta je bilo polno veselo razpoloženih ljudi- Mnoge ni prav nič motila mlečno bela megla, ki je zastirala pogled in se obešala po ljudeh kot neotipljiv plašč skrivnostne noči, ko se obnavlja spomin rojstva, rojstva za rešenje. Bog je mrtev, pravijo nekateri. Bog se je ponovno rodil, nam pripoveduje božična noč. Kdor je nameraval priti šele tik pred začetkom polnočne maše v stolnico ali frančiškansko cerkev, je moral ostati zunaj. Vse klopi v stolnici so bile že ob enajstih polne. Petnajst minut pred polnočjo v cerkev niso nih. Zdelo se mi je, da vsaj četrtina prisotnih sploh ne ve, kaj se dogaja na oltarju. To so priložnostni obiskovalci, oziroma ljubitelji božičnih pesmi. V stolnici pri polnočnici niso mogli veliko slišati božičnih pesmi, ker je bila škofovska maša z orkestrom. Nekatere sem na božič opazil pri frančiškanih, ko so zavzeto in z ožarjenim obrazom sledili božičnim pesmim s frančiškanskega kora. Mnogo vernikov je ostalo brez polnočne maše. Hodili so od cerkve do cerkve. Radi bi prišli v cerkev, pa jim to ni uspelo. K frančiškanom ni bilo mogoče že ob pol dvanajstih. Pri vratih ni bilo reditelja, zato je množica potiskala naprej in delala nemir. Nekaj nevšečnosti so imeli po polnoči tisti, ki so prišli iz Most, Bežigrada, Viča, šiške .. . Domov so se morali vrniti peš. Morda bi bilo dobro, ko bi pri Ljubljana Transportu upoštevali želje mnogih vernih Ljubljančanov in v božični noči dali več avtobusov. Brez dvoma bi se jim to splačalo! Nekateri predlagajo, naj bi v stolnici in pri frančiškanih u-vedli za polnočnico brezplačne vstopnice in s tem zagotovili mir in red. Drugi se sprašujejo, zakaj ljubitelji polnočnice ne gredo raje k uršulinkam, k Sv. Jakobu ali drugam. Saj pravijo, da so bile tam letos lepe in domače polnočnice, primerne svetonoč-nemu vzdušju.” Verski list “Družina” povečan “DRUŽINA”, verski list, ki ga izdajajo slovenski škofje, je stopila z letošnjim letom že v svoje 18. leto. Prva letošnja šte-!vilka je izšla na boljšem papir- zozemsko, Špansko, Poljsko, v 'Romunijo, na Norveško, v Grči-I jo, Turčijo, Liechtenstein, Izrael, Madagaskar, Libijo, Alžir, E-gipt, Kenijo, Mozambik in druge afriške države, Indijo, Pakistan, Indonezijo, Filipine, Vietnam, Hong Kong, Formozo, Siam, Japonsko, Brazilijo, Urugvaj, Peru, Čile, Ekvador, Venezuelo in Bolivijo. Družina izhaja dvakrat na mesec. Naročnina za tujino z navadno pošto je $2.50. S^ova rdeča ofenziva v Jiilsiem Vietnamu? SAIGON, J. Viet. — Ameriško vrhovno poveljstvo šfe vedno računa z možnostjo nove velike rdeče ofenzive v Južnem Vietnamu po vzgledu lanske za Tet — Novo leto. Prvotno so jo predvideli za pretekli december. Poročila trdijo, da imajo rdeči zbranih v Južnem Vietnamu in v njegovi neposredni soseščini v Kambodži, Laosu in severno od Demilitarizirane cone okoli 170,-000 vojakov. Ameriški vojaški opazovalci sodijo, da stalni ameriški letalski napadi na zbirališča in oporišča rdečih ter sunki ameriških pehotnih oddelkov v predele, od koder naj bi se napad začel, rdečim ne dajejo možnosti, da bi priprave za ofenzivo izvedli v obsegu, kot smatrajo potrebno za uspeh. Vrhovni poveljnik ameriških čet v Vietnamu gen. C. W. A-brams je ta teden ponovno opozoril na krčevite rdeče napore v pripravah za nov vojaški nastop, če bi seveda celoten položaj to zahteval. Vsak nov večji vojaški nastop v Južnem Vietnamu bo v nujni zvezi s tokom razgovorov v Parizu. Zdi' se, da nekateri na obeh straneh še vedno niso prepričani, da ni mogoče Azijci morajo iz Zambije LUSAKA, Zamb. — Azijci in vsi drugi tujci, katerih dovoljenja za trgovino in obrt so potekla, morajo takoj iz države “nazaj v svoje dežele”, je izjavil e-den od članov vlade. Od Novega leta sem je zaprtih okoli 800 azijskih trgovin in delavnic, katerih lastniki niso dobili podaljšanja svojih obrtnih dovoljenj. Predsednik republike K. Kaunda je na stališču, da naj tujci prodajo svoje trgovine in delavnice domačinom. V Zambiji je okoli 10,000 Azijcev, večinoma Indijcev, ki so prišli v ta del Afrike še v času pred drugo svetovno vojno, ko je bilo to ozemlje britanska kolonija. Kolonialni imperij LIZBONA. Port. — Portugalska prekomorska posest je po površini 23-krat večja od samt Portugalske. . je izbici na uuijsein jjapn-i ^ ^ 1 večbarvWjpi.,tisKu in z boljldose^ vojaške odločitve. JU, v pisano vsebino. Razveselili so se zlasti otroci, zakaj njihova priloga “Malim” je zrasla od dosedanjih dveh na štiri strani. Ka-tehtje imajo v njej veliko oporo verouku, zato jo odgovorni še posebno priporočajo staršem in Za narodno obrambo nekaj več izdatkov WASHINGTON, D.C. — V no-proračunu je določeno za 82 bilijonov, 2 vem narodno obrambo otrokom. V letošnji prvi številki več kot v tekočem proračunu, je začela izhajati v njej slikani-; Izdatki za letalstvo bodo zmanj-ca o velikem slovenskem afri- sani, ker računajo, da bodo iz-škem misijonarju Ingaciju gube letal manjše, odkar so u- Knobleharju. Ta bo gotovo močno všeč tudi starejšim. “Družino” pošiljajo danes že v več kot 50 držav. Največje števi- več pustili, ker je bila nabito lo izvodov za rojake zunaj Jugo- polna. Lansko leto je bilo nekaj vsakemu človeku' izgredov. Tudi letos je bilo v notranje veselje, njej videti izredno veliko mla- mir v duši; novoletna je prešerna, burkasta. Na iSv. večer so se kmalu po dih, a polnočna maša je potekala v miru in pobožnem vzdušju. slavije gre v Italijo, zatem so na vrsti Avstrija, Nemčija, Združene države ameriške, Kanada, Argentina; tudi v Švico, Avstralijo, Francijo, Belgijo, Anglijo, Nekateri so bili razočarani, ker!Švedsko j° pošiljajo lepo število stavljeni letalski napadi na Severni Vietnam. Tudi izdatki za armado bodo manjši, ker bo vojskovanje v Vietnamu omejeno. Povečani bodo izdatki za raziskavo in razvoj novega orožja in za vojno mornarico, ki bo dobila novo atomsko letalonosilko in več atomskih podmornic. Letalske sile predlagajo načrte za novo strategično vojno letalo. I Varja]^ S0 d