Pošteni viničarje in njili težave. Poštenjak viničar v Slov. goricah gre zgodaj na svoje delo v družbi drugih poštenih viničarskih ^ovarišev ter se začne med njimi tole zgovorno pomenkovanje: ,,Že pa ni božjega mira to jutro", pravi pošteni viničar; ,,čuj, kako že pa tam v klanci nekdo vozi in kriči iz V3ega gria". ,,Vozijo, selijo se pač viničarje; letoa, ko je tako slaba ceata, aelijo se črez vso mero. V eni sami fari črez 30, ako ne 40, jih selijo z enega brega v tretji dol, po 3 pare živine je vpreženo in kaj imajo na vozu ? Malo stare kložnje, da ni vredno na voz je djati. Tovariš ališiš! kaj pa je z novo viničarsko postavo? Lani so nekaj o njej pravili in oznanjevali, a letoa jej nič več več ni duha ni aluha". ,,Prav pravia! res ne selijo se ne po stari, ne po novi postavi, po ,,nezgruntanem" blatu par. In kateri se selijo gostokrat ali skoro vsako leto, ti so vendarle siromaki, ker ,,goste službe dajo redke auknje", ao airomaki na vaakej reči. bogati so le na slabih cednostih. Zakaj pa ae veduo selijo? Oj, to povedati, čas ne pusti. hitro moramo na delo". Eden pa ae oglasi, rekoč: ,,Meni ae življenje teh viničarjev selivcev tako dozdeva, kakor sem nekdaj opazoval tam na Ogerskem med cigani. Kadar tisti čas pride, mora iti po svetu, naj bo, kar bo, tako tudi viničarje slabi ob Jakobovem že o samem ,,vandranji" govorijo, a mi pošteni oatanemo leta in leta enemu zvesti. Si-li ti čul, kaj je pravil moj goapodar iz Gradca., da tam gori imajo neki ,,tiršucverajn ?" No, pa bi pre dobro bilo tiatega tu vpeljati, da ne bi zavoljo viničarjev uboge živine toliko mučili in pregnali. Sedaj se seliti, ko so najslabše ateze, to ni mala reč". ,,Misliš, da bomo kedaj dobre ateze imeli v Slov. goricah, ali nam jo bodo res napravili v Cmurek od av. Jakoba? To je že nekdaj gospoda obečala". *) ,,Veš prijatelj! te dni sem bil v Cmureku, ter sem gledal, kako se gospoda po lepi auhi stezi sprehaja. V tem sem si pač mislil: Oj, vam je dobro in lepo, pa mi, kaj trpimo s hodom, kako težavno naši otroci v šolo hodijo, ni čudež, če oče otroka v šolo zanese zavoljo preblatne steze". — *Kaj pa hodiš po Cmureku':"' vpraša tovariš. „0 žaloat, bolenika imam doma, po zdravilo aem hodil, aaj veš, da v celem kraji nimamo zdravnika, nobene pomoči, posebao pa ubogi viničar je zapuščeua reva, nikdo se iz meata na nj ne ogleda. Znano ti bo, da so po leti tam v onem vrhu ") Kakor so sliši, so že v Gradci o tem govorili in foode se neki dol steze delal, ter so podaljšala steza od .av. Jakoba. Pis. imeli oaepnice, več jih je umrlo. V eni hiši po smrti očeta je ležalo pet otrok bolenih na osepnicah. Pisalo ae je v Maribor gospodom o tem, pa nie nismo čuli, da bi jim kaka pomoč prišla. Moj stari doma prav pravijo: Uboga para pomagaj si sam, ali pa bodi po tebi!' ,,E, sosed, bodi čeden! Drugokrat pišite, da ima krava osepniee, ali pa da je ,,virtov" konj stnrkav, včasih se jih bode polna kočija pripeljala. še vojake bode poslali ter jih nastavili okoli krav in konjev, da ne bi kuge razneali — in tako bodo našli, da le ljudjevresnici bolehajo, ter hočejo silne pomoči imeti. Naši gospodarji pravijo, da tudi pri paČi plačujejo za tiste, kateri kaj siromakom pomagajo v bolezni". ,,Ja, ja plačujejo dačo, da belo gledajo in kako še bodo! Le glej, tovariš. vinograde. kakoršnji so suhi brez liatja". ,,Ali si čul, da ao pre v MaribGrski vinorejski šoli tudi trtno uš našli? Tisto je pac cela dežela redila za Graško razstavo". ,,Mojega soseda gospodar nam je to razlagal, da je ta trtna uš v Brežicah že veliko vinogradov vničila, cele Haloze so okužene in pri Mariboru so zasledili tudi pri sv. Petru, v Jarenini in še drugod, a pri sv. Jakobu se že tudi več let ta kuga poteplje ter vinograde suši. Moj gospodar pa se le čudi, da v Gradci o tem nič dosta nieo hoteli vedeti ni pomagati, le prepovedano je iz tiste občine vinogradov kaj izvažati. Neke amerikanske trte namenijo saditi — kje, kedaj, kdo, za koga, ali tudi za kmeta, bomo že čuli.*) Lani so vse take trte v vinorejski šoli mestjani pokupili, ter jih drugi niso mogli več dobiti za okužene kraje". ,,Prijatelj, ali pa ti mislia, da bodo kmetje segali po teh amerikanskih trtah in ž njimi na novo vinograde razsadili? Težko bo kaj, ker so atroški veliki, odkod denarja! In kdo bode vino kupoval — saj še to malo ne morejo prodati, ker kupci ne pridejo na deželo kupovat, ampak le v mesti vsaki kupi, kar hoče in koHkor hoče. Lani je moj goapodar pravil, da celo kloštri in duhovniki nemški in koroški po mestih kupujejo. Tudi domov pridejo ponujat agenti in mešetarji vina. Da bi ae le pravo vino imeli! Lani je en agent sam pravil, da je prišel v neki aamostan nemški vina ponujat, kjer mu predstojnik aamostanaki reče: Mi od agentov nič ne kupujemo — in agent je rekel, da je tam enega čudnega goapoda naSel, kateri neče od agentov nič. Res, vredno je pomisliti, kje se dobi naturno vino. menda najprej pri samem posestniku. Moj tast pravijo: pri domačih še je pošteno vino, na vsakega zvunanjskega pa se ni veS zanesti, kaj, če že česa ne kuha in ne smodi k vinu?" ,,Oni viničar je pravil, da so nekje sod špi- *) V Gradci so že skienili pomagati. Pis. rita z 900 litri vozili in že 20 polovujakov deževnice imeli, grozdja pa ne 80 brent ia venza celo mlako novega vina imajo. Za koga bo to vino?" — ,,Viniearjev pomagač pravi: Mi kaj kislega dobimo, ovo drugo deževnico pa bodo vse goapodar med Nemce spravili, naj jim le diši! Sedaj pa le na delo — z Bogom!"