23 V tržaškem stanovanju izbruhnil požar, v svoji postelji zgorel 35-letni stanovalec /8 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Dušan Udovič Italija je včeraj na zasedanju notranjih ministrov v Luk-semburgu dobila tolikšno evropsko klofuto, da je že dolgo ni pomniti. Žal je za to v veliki meri sama kriva. Kajti če je res, da je ob severnoafriških krizah ravno Italija pod največjim pritiskom beguncev, je prav tako res, da se je problema lotila z nesposobnostjo, ki je dan za dnem vsem pred očmi. Poleg tega je tudi očitno, da številke ne govorijo o kakšnem biblijskem eksodusu. Položaj bi bil lahko povsem obvladljiv, če se na koži teh nekaj tisočev, ki so navalili na Lampeduso, ne bi odigral običajen demagoški scenarij, po katerem so prise-Ijenci in begunci nadloga, ki se je je treba znebiti. Ni, da bi človek lahko uži-vaI pred nepopustIjivo togostjo Francozov ali Nemcev, vendar so se eni in drugi že doIga Ieta pred ItaIijo spoprijemaIi z vprašanjem priseljencev. Reše-vaIi so ga z bistveno večjim reaIizmom in zavestjo, da gre za fenomen, s katerim bo treba v prihodnosti vse bolj računati. V Italiji pa smo namesto reševanju probIema priče improvizaciji in poIitikantskem besedičenju desnice in njenih Ii-gaških zaveznikov, lovu na volivca za vsako ceno. Mednarodni ugIed države je popoIno-ma na tIeh in kakor je ostaIa pred vrati ob dogovarjanju za Iibijsko krizo, je tudi včeraj na-IeteIa na zid nerazumevanja. In kakšna je reakcija? Grožnja o odklopu iz Evrope, kot da gre za tramvaj, iz katerega izstopiš, kadarkoli se ti zljubi. francija Od včeraj prepovedano nošenje burk PARIZ - V Franciji je včeraj stopil v veljavo zakon, ki prepoveduje nošenje burk ali nikabov na vseh javnih krajih. Zakon o prepovedi zakrivanja obraza je francoski parlament sprejel 11. oktobra lani. Zakon se ne nanaša samo na burke in nikabe, temveč na vsa pokrivala, ki zakrivajo celoten obraz, kot so kute ali čelade. Prepoved velja na vseh javnih krajih, vključno z ulicami in parki, in je že vodila tudi v prve aretacije. Pariški policisti so namreč aretirali več ljudi, ki so protestirali proti prepovedi. Na 29. strani dnevnik TOREK, 12. APRILA 2011_ Št. 86 (20.101) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Potem ko notranji ministri EU niso imeli posluha za zahteve Rima Zaradi težav s prebežniki vlada grozi z izstopom iz EU Kritične reakcije opozicijskih strank in predsednika Napolitana trst - Dve srečanji senatorke Tamare Blažina Ločeni seznami tudi za neučno osebje Špetrska šola še vedno brez sedeža TRST - Tako kot za učno naj bi tudi za neučno osebje na slovenskih šolah v Italiji uvedli ločene sezname, novi razpis za ravnatelje pa je pripravljen, čeprav zahteva svoje roke in bo Deželni šolski urad za Furlanijo-Julij- sko krajino medtem skušal poveriti vodenje nekaterih šol učiteljem, ki izpolnjujejo pogoje. Urad kaže tudi odprtost za možnost ustanovitve dvojezičnih šol v Bardu in Tipani, medtem ko ostaja nerešeno vprašanje sedeža večstopenjske dvojezične šole v Špe-tru. To izhaja iz dveh srečanj senatorke Tamare Blažina z deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame in ravnateljico špetrske šole Živo Gruden. Na 3. strani LJUBLJANA Na referendumu zavrnjen zakon o malem delu LJUBLJANA - Volivke in volivci so na referendumu prepričljivo zavrnili zakon o malem delu. Tako zagovorniki kot nasprotniki zakona se strinjajo, da je takšen izid tudi odraz nizke podpore, ki jo med volivci uživa vlada, ter slaba popotnica za nadaljnje vladne reforme. Volivke in volivci so na zakonodajnem referendumu ob 33,82-odstotni udeležbi prepričljivo zavrnili uveljavitev zakona o malem delu. Za uveljavitev zakona je namreč po neuradnih podatkih glasovalo 19,84 odstotka volivcev, proti pa 80,16 odstotka volilnih upravičencev. Na 28. strani TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul.Travnik/10 Tel. 040/8990110 semenarna - 040/8990100 rezervni deli KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice, motokultivatorji, spaccalegna - cepilci, AKCIJA traktorji FERRARI) BUKOVA DRVAZA KURJAVO PO UGODNI CENI Ekstra-deviško olivno olje Sadike,cvetje in semena Sadna drevesa Velika izbira umetnih in organskih gnojil Zaščitna sredstva Razna krmila za živali K0MP0STER Za iztrebitev organskih odpadkov ob nakupu novih motornih žag Jonsered in LUXEMBOURG - Notranji minister Roberto Maroni je včeraj v Luk-semburgu obžaloval pomanjkanje evropske solidarnosti pri soočanju z okoli 20.000 nezakonitimi priseljenci, ki so se iz Tunizije zatekli v Italijo. »Sprašujem se, ali ima v tem položaju sploh smisel biti del EU,« je dejal Maroni po koncu zasedanja, sklicujoč se na podobno stališče premierja Silvia Berlusconija. Proti takšnim grožnjam pa so nastopili predstavniki vseh opozicijskih sil ter sam predsednik Giorgio Napolitano. Na 5. strani Tržaška organizacija Confcommercio obhaja 50-letnico Na 4. strani Program DS za boljšo prihodnost Na 6. strani Trst: SSk predstavila svoje kandidate Na 7. strani S sedežem v Sloveniji utajila tri milijone Na 23. strani Tudi šesta iskalna akcija neuspešna Na 24. strani MARINI GH • • GANT- ii G.I\l.H. CANAEflEN^^ woolrich -1-fjHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Nedelja, 10. aprila 2011 ALPE-JADRAN / koroška - Inzko, Sturm in Sadovnik pri predsedniku republike Heinzu Fischerju Pri pogajalcih še vedno prevladuje optimizem Inzko v televizijski oddaji v živo ni prodrl s predlogom 175 tabel - Solidarnost Zelenih Južne Tirolske Heinz Fischer CELOVEC - Predlog zvezne vlade na Dunaju in koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja s 17,5-odstotnim pragom očitno še ni bil zadnji. Zato upanje na rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem, ki bi bolj do-slednjo sledila duhu Avstrijske državne pogodbe (ADP) in metodiki razsodb ustavnega sodišča, tudi še živi. To je - po razburljivih dogodkih ob koncu preteklega tedna z odklonitvijo kompromisnega predloga 17,5 odstotka na zborovanju NSKS, srečanjem predsednikov vseh treh manjšinskih organizacij z zveznim predsednikom Heinzem Fischerjem, ter po vsej Avstriji močno gledani razpravi v živo na avstrijski radiotelevi-ziji (ORF) - rezime, ki so ga včeraj potegnili pogajalci iz vrst slovenske manjšine na Koroškem. Nova možna formula za skupno rešitev, ki jo je s sklepom Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) preteklo soboto vnesel NSKS, je sedaj okoli 175 tabel, dodatno pa ureditev vprašanja uradnega jezika v tistih občinah, za katere je to že določilo ustavno sodišče, ter konkretizacija (novega) memoranduma koroških Slovencev, ki predvideva sveženj nujno potrebnih ukrepov v korist manjšine oz. njene ustanove na področjih kot so dvojezično šolstvo in vzgoja, manjšinska zakonodaja, manjšinski mediji, projektno in bazično financiranje kulturnih in športnih ustanov slovenske manjšine, itd. Pri tablah znaša razlika še dobrih 10 tabel, pri uradnem jeziku ter svež- Valentin Inzko nju ukrepov pa je rešitev, ki bi bila sprejemljiva za manjšino, mogoča, če bi se pogajalci na drugi strani še premaknili, so bili včeraj prepričani predsedniki vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev - Valentin Inzko (NSKS), Marjan Sturm (ZSO) in Bernard Sadovnik (SKS). Slednji so se v nedeljo srečali z zveznim predsednikom Heinzem Fischerjem v njegovi poletni rezidenci v Murzstegu na Štajerskem. Pogovor je trajal dve uri in pol, vsi štirje pa so nato zapisali v izjavo, da so se strinjali, da je nastopil čas za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Konsen-zualna rešitev je zaželena in mogoča, pri čemer gre tako za rešitev v skladu z razsodbami ustavnega sodišča kot tudi za spremljajoči paket ukrepov. Odstotek slovenskega prebivalstva pri tem pa da ni odločilen dejavnik pri rešitvi glede dvojezičnih krajevnih napisov, so še poudarili v skupni izjavi. Zvezni predsednik pa je vse udeležence pogovorov pozval, naj v sklepni fazi pogajanj pokažejo »čut za odgovornost in naj zaupajo v prihodnost,« da bodo lahko našli soglasno in sporazumno rešitev. Le nekaj ur kasneje je v televizijski razpravi v živo na avstrijski radioteleviziji (ORF) državni sekretar na uradu zveznega kanclerja Josef Ostermayer poudaril, da si tudi on želi ureditve dvojezičnih napisov, s katero bi soglašale vse tri politične organizacije koroških Slovencev. V po vsej Avstriji močno gledani oddaji, ki ni potekala brez Marjan Sturm emocij, so spregovorili tudi koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, predsednik koroškega Heimatdien-sta Josef Feldner in politična urednica koroškega dnevnika »Kleine Zeitung« Antonia Gössinger. Predsednik NSKS Valentin Inzko si je v oddaji prizadeval, da bi dosegel soglasje za število 175 dvojezičnih napisov, toda državni sekretar Ostermayer in tudi deželni glavar Dörfler sta predlog oz. iztegnjeno roko Inzka, s katerim bi zapečatili dogovor (zaenkrat) zavrnila. V razpravo se je po nastopu Inz-ka na avstrijski televiziji včeraj vključil še predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm. Pojasnil je, da svojega »da« k 17,5-od-stotnemu kompromisu ni dal ne bi postavil pogoje ter poudaril, da zanj še vedno velja, naj slovenska narodna skupnost nastopi usklajeno. Zato bodo politične organizacije manjšine še ta teden izdelale predlog za zaključno fazo pogajanj, je napovedal Sturm. Dodal je še, da bodo v ZSO vprašanje o morebitnem kompromisu obravnavali še ta teden, o dokončni odločitvi pa bo organizacija glasovala šele, ko bo na mizi konkretni in dokončni predlog. V Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) pa so se odločili, da bodo že v naslednjih dneh vprašali za mnenje vseh 1.200 svojih članov. Le-ti naj bi do 14. aprila 2011 odgovorili na tozadevno pismo vodstva organizacije. Bernard Sadovnik Medtem je slovenska manjšina deležna številnih solidarnostnih izjav iz vse Avstrije in tudi iz tujine. Tako so predstavniki Zelenih na Južnem Tirolskem v izjavi za medije izrazili svojo solidarnost s koroškimi Slovenci in pozvali avstrijsko zvezno vlado, naj bo pri iskanju rešitve vprašanja dvojezičnih napisov bolj naklonjena slovenski narodni skupnosti. Pri tem so opozarjali na vztrajnost avstrijske vlade pri uresničitvi avtonomije Južne Tirolske za nemško govorečo in la-dinsko narodno skupnost v Italiji. Glede na to, da ima avstrijska vlada mnogo izkušenj v vprašanjih zaščite manjšin, je po mnenju predstavnikov stranke Zelenih Južne Tirolske »toliko bolj nerazumljivo, da se že desetletja tako obotavlja, ko je treba slovenski narodni skupnosti pristati na koncesije, ki so jih dobili Južni Tirol-ci,« sta izjavila Brigitte Foppa in Sepp Kusstatscher in se pri tem zelo kritično opredelila do predloga za ureditev topografskih napisov tam, kjer je delež slovensko govorečega prebivalstva 17,5 odstotka. Z opozorilom na razsodbe ustavnega sodišča oba politika tudi opozarjata, da sedanji predlog vlade na Dunaju ter koroškega deželnega glavarja pomeni jasno kršitev mednarodnopravnih zavez Republike Avstrije. »Zeleni Južne Tirolske bi bili zadovoljni, če bi Republika Slovenija kot moralna zaščitnica slovenske manjšine postala aktivna v Avstriji, kakor je Avstrija že 65 let za nemško in ladinsko jezikovno skupino v Italiji,« še piše v izjavi za medije. Ivan Lukan minister žekš Pomemben je enoten nastop manjšine LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je včeraj pozdravil odločitev Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) NSKS, da nadaljujejo pogajanja z avstrijsko stranjo in skušajo najti ustreznejši kompromisni predlog, ki bo vključeval rešitev vseh odprtih vprašanj med slovensko manjšino ter avstrijsko zvezno in deželno vlado. Minister se je s tem odzval na odločitev ZNP, najvišjega telesa Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ki je na seji v soboto odločal o nadaljnjih korakih glede dogovora o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem. ZNP je ob tem odločil, da naj NSKS nadaljuje pogajanja o ureditvi glede dvojezičnih krajevnih napisov in zahteva popravke. Je pa ZNP zavrnil 17,5-odstotno mejo za dvojezične napise in zahteval rešitev z okoli 175 dvojezično označenimi naselji. Žekš pri tem ocenjuje kot zelo pomembno sporočilo, da predstavniki slovenske manjšine zahtevajo le minimalen dvig števila tabel in tako ne odstopajo občutno od trenutnega kompromisa, so danes sporočili iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu verjamejo, da bodo vse tri slovenske krovne organizacije skupno nastopile na nadaljnjih pogajanjih. Minister Žekš pri tem izpostavlja tudi pozitiven odziv državnega sekretarja v uradu avstrijskega kanclerja Josefa Ostermayerja, ki je glede sobotne odločitve ZNP NSKS dejal, da je pripravljen na nadaljnja pogajanja s predstavniki vseh treh slovenskih krovnih organizacij. Žekš je tudi poudaril, da je za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem najpomembneje, da ostane pri svojih zahtevah enotna, kar so predsedniki vseh treh krovnih organizacij ponovno dokazali v nedeljo na srečanju z avstrijskim predsednikom Hein-zem Fischerjem, so še zapisali v sporočilu za javnost urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 12. aprila 2011 3 šolstvo - Zagotovila senatorki Tamari Blažina Ločeni seznami za neučno osebje Špetrska šola še vedno brez sedeža Srečanji z deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame in ravnateljico dvojezične šole v Špetru Živo Gruden TRST - Tako kot za učno naj bi tudi za neučno osebje na slovenskih šolah v Italiji uvedli ločene sezname, Deželni šolski urad za Furlanijo-Julijsko krajino pa kaže odprtost za možnost ustanovitve novih dvojezičnih šol v Bardu in Tipani, medtem ko ostaja nerešeno vprašanje sedeža dvojezične večstopenjske šole v Špetru. To izhaja iz dveh srečanj, ki ju je senatorka Tamara Blažina včeraj in v petek imela z deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame in ravnateljico špetrske šole Živo Gruden. V ospredju petkovega srečanja z Beltramejevo so bili ločeni seznami osebja na slovenskih šolah v Italiji: Blažinova je izrazila zadovoljstvo, da je prišlo do ločenega seznama učnega osebja, kar je omogočilo ohranitev mest za prihodnje leto, prejela pa je tudi zagotovilo, da bo prišlo do uvedbe ločenih seznamov tudi za neučno osebje. Na srečanju je bil govor tudi o podpori prizadevanju Liceja Antona Martina Slomška za ustanovitev glasbeno-umetnostne smeri, glede česar bi moralo priti do dogovora z Deželo FJK, ki je pristojna za načrtovanje. Glede videmske pokrajine se je govorilo predvsem o predlogu, da bi v Bardu in Tipani ustanovili dvojezično šolo. To možnost predvideva zaščitni zakon, prav tako se s tem strinjajo starši, morda bi šoli postali del špetrskega večstopenjskega zavoda, vsekakor je Blažinova naletela na veliko odprtost Deželnega šolskega urada, ki dela na tem. Senatorka se je z deželno šolsko ravnateljico pogovarjala tudi o bližnjem natečaju za ravnatelje, ki je že pripravljen, vendar bo za razpis potrebnega še nekaj časa, tako da bo spričo trenutnega pomanjkanja ravnateljev Beltramejeva, ki je vsekakor poudarila potrebo po upoštevanju specifike slovenskih šol in videm-ske pokrajine, zaprosila ministrstvo za šolstvo za možnost, da bi nekaterim učiteljem oz. profesorjem, ki izpolnjujejo pogoje za to, poverila vodenje šol. Govor je bil tudi o načinih, kako ustvariti pogoje Tamara Blažina kroma Daniela Beltrame kroma Živa Gruden kroma in črpati učno osebje za pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom. O podobnih vprašanjih (konkretno o možnosti poučevanja slovenščine na višjih srednjih šolah v Špetru in Čedadu) je bil govor tudi na včerajšnjem srečanju med Blažinovo in Grudnovo, kjer pa je bil v ospredju še vedno nerešen problem sedeža dvojezične šole v Špetru. Zadeva se še vedno ni premaknila z mrtve točke, za- to bo potrebno napeti vse sile, da pristojni, od ministrstva do Občine Špeter, pohitijo, saj če se bo tako stanje nadaljevalo in se bo začasnost vlekla, bo to škodilo vsem, sta menili sogovornici. ronke Tri letališča bodo sodelovala TRŽIČ - Z namenom, da okrepijo sinergije in medsebojno sodelovanje so se včeraj na ronškem letališču sestali odgovorni deželnega letališča (Sergio Dressi), letališča Marco Polo iz Benetk (Franco Dal Pos) in letališča Jožeta Pučnika iz Slovenije (Jure Mežnaršič), prisoten pa je bil tudi deželni odbornik za prevoze Riccardo Riccardi. Kot je bilo poudarjeno na srečanju so se predstavniki treh letališč dogovorili za stalno omizje, ki se bo v prihodnjih treh letih intenzivno ukvarjalo s preučevanjem možnosti razvoja treh letališč in povezave letališkega sistema z drugimi transportnimi omrežji, predvsem železniškimi. trst - Včeraj je zasedal deželni odbor Dežela bo morala na poziv Evropske komisije prilagoditi pravila za dostop do socialnih ugodnosti Med včerajšnjim zasedanjem deželnega odbora kozina - Smrtna prometna nesreča Motorist pod tovornjak Voznik Darsovega tovornega vozila med zavijanjem zaprl pot 58-letniku iz Rakeka KOZINA - Včeraj okrog 13. ure se je nad Kozino pripetila prometna nesreča, v kateri je umrl 58-letni motorist iz Rakeka. Usodno je bilo trčenje med motornim kolesom in tovornim vozilom slovenske avtocestne družbe Dars. Motorist je na stari cesti med Kozino in Divačo vozil proti Kozini, ko je v nasprotni smeri pripeljal 30-le-tni voznik tovornega vozila iz Divače. Voznik Darsovega tovornjaka s cisterno je pri odcepu za avtocestno bazo zavijal levo, proti avtocesti, pri čemer pa je motoristu zaprl pot, so sporočili s koprske policijske uprave. Najverjetneje voznik tovornjaka ni opazil motornega kolesa, ki je privozilo iz druge smeri. Tovornjak s cisterno je obstal na nasprotnem voznem pasu, motor pa je bil ukleščen v sprednjem delu tovornjaka (foto Zdrav-ko Primožič/FPA). Motorist je bil na mestu mrtev. Stara cesta, ki je vzporedna z avtocesto, je bila nekaj ur zaprta za promet. TRST - Deželni odbor je med včerajšnjim zasedanjem sprejel več sklepov, med katerimi je najpomembnejši, da bo uprava spremenila, oziroma prilagodila evropskim standardom deželna pravila, ki omogočajo dostop do ugodnosti, ki zadevajo, bivanjske pogoje, družinske zadeve in pravico do študija. Pobudo za spremembe je dala Evropska komisija, ki je po ustaljeni praksi zahtevala od italijanske vlade podatke o tem, kako na navedenih področjih ukrepajo dežele. Tako so pri deželni praksi prišli na dan elementi diskriminacije do priseljencev, ki so po evropskih pravilih imeli zadostno časovno dobo bivanja v deželi, da bi lahko koristili navedene ugodnosti. Predsednik deželne uprave Renzo Tondo je včeraj povedal, da bo dežela FJK ob prilagajanju zakona uskladila svoja merila za deželama Veneto in Lombardija, kjer naj bi veljali podobni kriteriji. Deželni odbor je v nadaljevanju seje sprejel sklep o dodatnem fi-naciranju v višini 200 tisoč evrov z odpravo posledic škode, ki jo je povzročila orkanska burja v dneh med letošnjima 28. februarjem in 4. marcem. Odbor je s tem skušal zadostiti številnim prošnjam, ki so jih na deželno upravo naslovile razne ustanove. Nadalje je odbornik Eli De Anna predlagal deželni vladi v odobritev novo shemo statuta fundacije Novega teatra Giovani da Udi- dežela Razpis za čezmejne projekte VIDEM - 6. aprila je uradni vestnik dežele Furlanije Julijske krajine objavil razpis za predstavitev projektov za črpanje sredstev, ki so namenjena obmejnim območjem po programu čezmejne kooperacije Italija - Slovenija 2007 - 1013. Gre za javna sredstva v višini 17.564.389 evrov, ki so razdeljena po treh sklopih (Sklop 1/okolje, prevozi in trajnostna teritorialna integracija, Sklop 2/Kompetitiv-nost in družba, ki je osnovana na znanju, in Sklop 3/Socialna inter-gacija) Financiranja bodo deležni na obmejnem območju zasnovani projekti, ki bodo predstavljeni v roku do 25. maja 2011 in se bodo ugodno uvrstili na končni lestvici. Razpis bosta predstavila 13. aprila v videmskem avditoriju pristojni deželni odbornik Elio De Anna in generalna konzulka Rapubli-ke Slovenije v Trstu Vlasta Valen-čič Pelikan. Podobno predstavitev bodo pozneje preiredili tudi v Sloveniji. Informacije o možnostih sodelovanja pri razpisu so na razpolago na uradnem spletnem naslovu programa www.ita-slo.eu. Zadruga Primorski dnevnik Upravni odbor sklicuje Redni Občni zbor V prvem sklicu, v sredo, 27. aprila 2011 ob 10.00 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6 v Trstu, v drugem sklicu, v četrtek, 28. aprila 2011 ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva, zapisnikarja, imenovanje verifikacij ske in volilne komisije; 2. poročilo Upravnega odbora in predstavitev bilance; 3. poročilo Nadzornega odbora; 4. razprava in odobritev bilance; 5. potrditev nove članice Upravnega odbora. 4 Torek, 12. aprila 2011 GOSPODARSTVO organizacije - Javna skupščina ob 50-letnici tržaškega Confcommercia Odločno odklanjamo počasni zaton tega mesta Prenova starega pristanišča je priložnost, ki je Trst ne sme zamuditi, je sporočilo s Pomorske postaje TRST - Kakšna naj bo strategija za prihodnost mesta, ki dobrih 85 odstotkov svojega letnega bruto domačega proizvoda ustvari s terciarnimi dejavnostmi, kot so trgovina, turizem, storitve in transport? Izrabiti je treba možnosti, ki jih Trst že ima in ki se začenjajo v njegovem obmorskem mestnem prostoru, v starem pristanišču. Razvoj tega ogromnega prostora je bil v središču včerajšnje javne skupščine tržaške pokrajinske stanovske organizacije Confcommercio, ki ravno letos praznuje 50. obletnico svoje ustanovitve. Zborovanje na Pomorski postaji, ki je potekalo pod geslom Trst - ukrepi možnega, je začelo z video predstavitvijo organizacije, ki predstavlja približno 740 tisoč podjetij terciarnega sektorja z 1,7 milijona zaposlenih in opravlja tako predstavniške kot sindikalne funkcije. Kot je povedal pokrajinski predsednik Conf-commercia Antonio Paoletti, ima terciarni sektor 65-odstotni delež v lokalnem gospodarskem sistemu, ustvari pa 85,2 odstotka pokrajinskega BDP s 5,66 milijarde evrov dodane vrednosti na leto. V sektorju dela več kot 70 tisoč ljudi, kar je dobri dve tretjini delovno aktivnega prebivalstva v pokrajini. Tržaški Confcom-mercio, ki ima več kot tri tisoč članov, je aktivno vključen v razvoj mesta, ki ima po Paolettijevih besedah vse možnosti, da postane prestolnica evroregije. »Odločno zavračamo zaton tega mesta, ki mora postati mesto izmenjav in odnosov,« je dejal Paoletti in se pri tem nanašal na ponovno prevzetje vloge, ki jo je Trst imel v preteklosti. Predsednik nacionalne organizacije Confcommercio Carlo Sangalli se je ustavil pri aktualnem gospodarskem trenutku v državi in ugotovil, da je oživljanje gospodarstva še šibko, zato ni mogoče odgovoriti na potrebe po socialni in ozemeljski koheziji. Politiko je obtožil, da ima premalo posluha za storitveno gospodarstvo, ki prispeva k italijanskemu BDP 40-odstotni delež, zato je nujno potrebna uresničitev »reforme vseh reform«, in sicer fiskalnega federalizma, ki bo omogočil postopno davčno razbremenitev družin in podjetij. V nasprotnem primeru se notranje povpraševanje, od katerega je odvisen 80-odstotni delež BDP, ne bo razživelo, je poudaril Sangalli. Zborovanje se je nadaljevalo z drugim videom, tokrat posvečenim prenovi starega pristanišča. Confcommercio je namreč tržaški fakulteti za arhitekturo poveril izdelavo študije o možnih razvojnih scenarijih, o katerih je govoril predstojnik fakultete Giovanni Franziano. Tržaško go- Predsednik nacionalne organizacije Confcommercio Carlo Sangallo, spodaj udeleženci okrogle mize o prestrukturiranju starega pristanišča kroma spodarstvo je bilo v preteklosti umeščeno v velik gospodarski sistem, v dimenzijo imperija. Za takratne razmere je bil Trst dobro povezan s cesto in železnico, tako da se je njegovo emporialno pristanišče razvilo veliko čez potrebe mesta. To je leta 1732 štelo le pet tisoč prebivalcev, leta 1850 se je njihovo število povzpelo na 70 tisoč, leta 1910, v času cesarja Franca Jožefa, pa je Trst že bil veliko mesto z 230 tisoč prebivalci. Po padcu monarhije pristanišče ni bilo več v korektnem sorazmerju z mestom, kajti z velikim zaledjem je izgubilo mednarodno vlogo in postalo daleč preveliko, je opozoril Franziano. Staro pristanišče meri v dolžino tri kilometre in je široko 400 metrov, kar pomeni 1,2 milijona kvadratnih metrov površine, v katero bi lahko stlačili sedem Terezijan-skih četrti. »Območje je naddimenzioni-rano za mesto s 205 tisoč prebivalci, ustrezalo bi za mesto s 500 tisoč prebivalci,« je dejal prof. Franziano, ki je za tržaški »waterfront« hipotiziral tri možne rešitve: arheološke razvaline (kot Pompeji), ceneno restavriranje ali pa preboj nove ideje z izgradnjo ustreznih infrastruktur (morski park, prosti čas, prireditve itn.). Pompeji ali Copacabana? Na vprašanje so na prvi okrogli mizi, ki jo je povezoval televizijski voditelj Franco Del Mare, skušali odgovoriti predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi, Antonio Paoletti, Enrico Maltauro, konce-sionar za prenovo in upravljanje starega pristanišča, in prvi mož plovne družbe Italia Marittima Pierluigi Maneschi. Mo-nassijeva je podprla prenovo starega pristanišča, vendar je menila, da ta ne more biti zgolj v poslovni in navtični funkciji, ampak je treba območju vdihniti življenje, zato se ni mogoče vnaprej odpovedati rezidenčni vlogi in nekaterim pristaniškim dejavnostim, kot je npr. Adria-terminal. Maltauro se je strinjal, da je treba več navdušenja za priložnost, ki jo ponuja prenova, politični razred pa je pozval, naj jim pomaga držati dane obljube. Za Paolettija je morski park ena nosilnih oljkarstvo - V sobotni izdaji dnevnika Corriere della Sera Zapis o nekdanjem županu Doline, ki se pogovarja z oljkami TRST - Slovensko oljkarstvo na Tržaškem odmeva v vse širšem prostoru. Po reviji Gambero Rosso, ki je v sam italijanskih vrh povzdignila Starčevo oljčno proizvodnjo, se je največji italijanski dnevnik Corriere della Sera v svoji sobotni prilogi, posvečeni prostemu času, pomudil pri Borisu Pangercu, »poetu, ki se pogovarja z oljkami«. Svojo rubriko Olio&aceto je Maurizio Di Gregorio tokrat posvetil »Borisu, nekdanjemu županu, ki šepeta oljkam«. »Bil je župan občine San Dorligo della Valle-Dolina, na meji s Slovenijo, zdaj pa je predsednik tržaškega pokrajinskega sveta, predvsem pa pesnik, ki se pogovarja z oljkami, skoraj moderni sv. Frančišek, ki pa je po poklicu profesor v srednji šoli.« Kot piše Di Gregorio, je Pangerc strasten oljkar, tako da ga je oleolog Luigi Caricato označil za »utelešenje oljčnega drevesa«. Iz svojih nasadov, v katerih prevladuje belica, pridobi- Boris Pangerc (desno) s kolegom na lanskem sejmu Olio Capitale arhiv va olje, ki mu je dal ime Dagla. Iztisnjeno je za približno 80 odstotkov iz oljk domače vrste belica, ostalo pa iz oljk vrste leccino in pendolino. Olje je zlato rumeno z zelenimi odsevi, njegov vonj pa spominja na travo z odtenki belega sadja. »Okus je mehak in ovijajoč, dobre fluidnosti, čist in uravnovešen v grenkih in pikantnih notah, z rastlinskimi odtenki artičo-ke in ločike. Na koncu pa rahlo pikantna nota z mandljevimi toni in cvetličnimi niansami,« je Di Gregorio poetično opisal Pangerčevo olje, katerega pollitrska streklenica je v prodaji po 10 evrov. (vb) EVRO osi prenove območja, medtem ko je Ma-neschi opozoril, da ni dovolj le prenova, ampak vrnitev Trsta k svoji izvirni em-porialni vlogi. Ob tem je tudi odsvetoval prosjačenje za denar v Rimu ali v Bruslju, kajti »prodajati moramo tisto, kar imamo«. Skupščino je zaokrožila še ena okrogla miza, na kateri so sodelovali vsi kandidati za tržaškega župana in za predsednika pokrajinske uprave, ki so izpostavili svoje poglede na prihodnost meta. Vlasta Bernard Insiel je z 20 resničnimi »pričaral« več kot tisoč virtualnih računalnikov TRST - Uspeh tehnikov javne infor-matske družbe Insiel, ki so v deželnem podatkovnem centru z 20 »fizičnimi« računalniki uspeli prikazati več kot tisoč virtualnih računalnikov. To pomeni, da je več kot tisoč kompjuterjev, ki normalno zasedajo prav toliko plastično-kovinskih ška-tel, našlo gostoljubje v komaj 20 realnih računalnikih. 50 proti 1 je namreč povprečno razmerje med virtualni-mi in fizičnimi računalniki, ki so ga uspeli doseči v informacijski enoti družbe Insiel in v zvezi s katerim je veliko zadovoljstvo izrazil njen predsednik Valter Santarossa. Naj dodamo še popravek. V pretekli četrtek objavljenem prispevku o lanskem poslovanju deželne informat-ske družbe je prišlo do neljube napake. Napisali smo namreč, da se je cena dela povečala za 41 milijonov evrov, v resnici pa se je glede na leto 2009 rahlo povečala na 41 milijonov evrov. Delež na vrednost proizvodnje, ki se je povečala, se je kljub temu zmanjšal, od 47 na 6 odstotkov. 1,4434 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. aprila 2011 evro (povprečni tečaj) valute 11.4. 8.4. ameriški dolar 1,4434 1,4401 japonski jen 122,26 122,80 ruski rubel 40,4985 40,4165 danska krona 7,4572 7,4571 0,87590 švedska krona 8,9895 9,0455 češka krona 24,430 24,435 estonska krona 15,6466 15,6466 264,28 poljski zlot 3,9560 3,9755 1,3695 avstralski dolar 1,3687 1,3614 romunski lev 4,1118 3,4528 4,1125 3,4528 latvijski lats 0,7090 0,7093 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3666 7,3655 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 11. aprila 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23138 0,28950 0,45088 0,14000 0,18500 0,26000 1,039 1,280 1,585 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.588,39 € -251,59 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 11. aprila 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,00 - IMTTTDCI IDDDA ") CÍ1 KRKA 1 1 IKA KOPER 59,95 13 90 -0,03 +0 07 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 171,00 251 90 +0 36 TELEKOM SLOVENIJE 79,00 -1,86 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 39,99 AERODROM LJUBLJANA 15,41 DELO PRODAJA 20,99 rrm 7Q no -2,44 -3,63 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 14,73 +0,00 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,20 9,70 -1,18 +0,00 KOMPAS MTS NIKA 4,50 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 12,17 7,50 22,95 -0,81 +0,00 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 300,00 58,01 174 00 +0,02 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 104,00 17,01 +3,90 -2,69 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 11. aprila 2011 -0,10 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,18 104,4 15 98 +0,43 +0,87 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,15 -0,93 -0,09 +1 47 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,93 2,78 +0,80 EDISON ENEL ENI 0,789 4,6 17 72 +0,45 +1,23 +1 08 FIAT FINMECCANICA 6,52 -1,21 +0 17 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,92 16,23 -0,18 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,26 13 34 -1,14 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,57 451 +0,68 -0,18 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,91 -0,44 +2,59 -1 31 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,26 6,48 15 78 -0,31 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 38,34 +0,06 +1,51 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,06 8,57 1 086 +1,40 -1,15 TENARIS TERNA 17,46 +0,93 +2,65 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,408 0,078 618 +0,83 -0,38 UNICREDIT 1,80 -0,64 +0,50 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 109,35 $ -0,52 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. aprila 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 818,44 -0,32 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.204,80 1.211,82 -1,81 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 2.480,93 763 11 -0,75 +4,95 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 314,60 1.778,65 -0,40 -0,34 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.534,83 -0,02 +0,66 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.392,12 2.312,83 +0,10 -0,36 S&P 500, New York 1.325,12 -0,23 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.351.43 7.204,86 6.053.44 +0,46 -0,17 -0,04 CAC 40, Pariz 4.061,91 +0,83 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.853,10 1.263,7 2.984,66 -1,01 -0,57 +0,71 Nikkei, Tokio 9.768,08 +1,85 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.187,31 24.396,07 3.030,10 +0,49 +0,47 +0,74 Sensex, Mubaj 19.262,54 -0,97 / ITALIJA Torek, 12. aprila 2011 5 migranti - Na včerajšnjem zasedanju notranjih ministrov v Luksemburgu EU zavrnila zahteve Italije glede prebežnikov Maroni: Ima sploh še smisel biti del EU? Napolitano: Z Evropo se ne smemo šaliti LUXEMBOURG - Notranji minister Roberto Maroni je včeraj v Luksemburgu obžaloval pomanjkanje evropske solidarnosti pri soočanju z okoli 20.000 nezakonitimi priseljenci, ki so se iz Tunizije zatekli v Italijo. Dejal je, da države članice od Italije zahtevajo, »naj se znajde sama«, in včerajšnje zasedanje notranjih ministrov EU označil za »razočaranje«. »Sprašujem se, ali ima v tem položaju sploh smisel biti del EU,« je dejal Maroni po koncu zasedanja. EU je po njegovih besedah »dejavna, ko gre za reševanje bank in razglašanje vojne, a ko gre za konkretno izražanje solidarnosti z državo v težavah, kot danes v primeru Italije, se EU skrije,« je poudaril. Maroni je ob prihodu na zasedanje dejal, da se bo na njem pokazalo, ali je EU res enotna in solidarna ali pa je »le geografski pojem«. Italija je pričakovala podporo svoji odločitvi za izdajanje začasnih dovoljenj za bivanje nezakonitim priseljencem, poleg tega pa je predlagala tudi finančno pomoč in skupne patrulje za nadzor mej. Notranji ministri EU so na včerajšnjem sestanku v Luksemburgu soglasno poudarili, da gre pri pritisku ljudi na Malto in Italijo za mešane tokove ter da je treba ločiti med nezakonitimi priseljenci in begunci. V Italijo so se zatekli predvsem ekonomski priseljenci iz Tunizije, na Malto pa begunci iz Libije, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Ministri so se strinjali, da je Malta tista, ki nujno potrebuje pomoč, zato bo Evropska komisija podaljšala projekt Eurema, v okviru katerega so nekatere države članice že sprejele begunce, ki so se v minulih letih zatekli na Malto. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je povedala, da so pomoč Malti napovedale Nemčija, Slovaška, Belgija, Italija, Švedska, Norveška, Portugalska in Španija, ter izrazila pričakovanje, da bodo to storile tudi druge. Notranji ministri EU pa včeraj niso sprejeli predlogov Italije za neke posebne ukrepe, kaj šele za delitev bremen, ki tako ali tako v primeru ilegalnih migrantov ne smejo priti v poštev. V primeru nezakonitih priseljencev se evropski mehanizem solidarnosti ne aktivira, temveč mora Italija poskrbeti, da jih ustrezno vrne v države izvora. Italija je že podpisala pogodbo za vračanje teh nezakonitih priseljencev v Tunizijo, od koder ti večinoma prihajajo. Po drugi strani pa jim je začela izdajati začasna dovoljenja za bivanje, česar ministri EU ne odobravajo, saj »za to ni neke prave logike«. Nemčija in Avstrija sta včeraj napovedali, da bosta začeli ponovno izvajati kontrole na mejah, če bo Italija nadaljevala iz- dajanje dovoljenj. Najbolj burno se je na izdajanje dovoljenj doslej odzvala Francija, kjer obstaja močna tunizijska skupnost in kamor se v glavnem odpravijo Tunizijci, ki zapustijo Italijo. Francija je že poostrila naključen nadzor v 20-kilometrskem obmejnem pasu. Francoske oblasti so po navedbah notranjega ministra Clauda Gueanta že prestregle 2800 beguncev. Maroni je včeraj zagrozil z odhodom Italije iz EU, potem ko je podobno grožnjo že v soboto med svojim obiskom na Lam-pedusi izrazil premier Silvio Berlusconi. S tem pa se nikakor ni strinjal predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je dejal, da se z Evropo »nihče ne sme šaliti«. Kritični do vladnih groženj so tudi domala vsi opozicijski voditelji. »Vlada je žrtev svojih lastnih protislovij,« je dejal voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. »Na področju imigracije vlada že od nekdaj zganja demagogijo in zdaj se je sama ujela vanjo. Sicer pa se sprašujem, kam nas hoče vlada peljati, ko hoče zapustiti Evropsko unijo. Mar v Afriško unijo?«, se je še polemično vprašal Bersani. Notranji minister Maroni na soočenju z nemškim kolegom Hans-Peterom Friedrichom film - V Cannesu Bertolucciju leošnja častna zlata palma PARIZ - Italijanskemu režiserju Bernardu Bertolucciju (71) bodo na odprtju letošnjega canneskega filmskega festivala podelili častno zlato palmo. Doslej sta prestižno nagrado prejela ameriška režiserja Woody Allen in Clint Eastwood, vodstvo festivala pa se je odločilo, da bo po novem nagrado vodilnim svetovnim režiserjem podeljevalo letno. Predsednik festivala Gilles Jacob in direktor festivala Thierry Fre-maux sta povedala, da bo Bertoluc-ci častno zlato palmo prejel za kakovost in edinstvenost njegovega dela ter za izjemno predanost filmski umetnosti. Bertolucci je požel svetovno slavo s filmi kot so Konformist (1970), Zadnji tango v Parizu (1972) in Dvajseto stoletje (1976). Za film Zadnji kitajski cesar je prejel oskarja za režijo. Bertolucci bo podpisal tudi filmsko priredbo romana letošnjega gosta literarnega festivala Fabula Niccoloja Ammanitija z naslovom Jaz in ti. Filmski festival v Cannesu bo potekal od 11. do 22. maja. Festivalski žiriji bo predsedoval Robert De Niro, ki je tudi zaigral v Ber-toluccijevem filmu Dvajseto stoletje. sodstvo in politika - Po oceni opozicije premier že na robu prevratništva Berlusconi ob robu procesa Mediatrade napadel sodstvo, češ da dela proti državi MILAN - Predsednik vlade Silvio Berlusconi se je včeraj pojavil na sodišču v Milanu, kjer poteka sodna obravnava v primeru Mediatrade zaradi utaje davkov in poneverb pri nakupu televizijskih in filmskih pravic. Berlusco-nija, ki je obtožen korupcije, so ob prihodu pozdravili njegovi privrženci, pred sodno palačo pa so se zbrali tudi njegovi nasprotniki. V Milanu se je včeraj nadaljevalo predhodno zaslišanje v primeru Mediatrade, v katerem je 74-letni Berlusconi skupaj s še enajstimi osebami osumljen utaje davkov in poneverb pri nakupu televizijskih in filmskih pravic v 90. letih. Tožilstvo Berlusconiju očita, da je zakone kršil tudi kot premier in od sodišča zahteva sojenje. Med obtoženimi sta tudi Berlusconijev sin Piersilvio in predsednik medijskega koncerna Mediaset Fedele Confalonieri. Berlusconi naj bi bil tihi družbenik podjetij Franka Agrame, ki je deloval kot posrednik pri prodaji televizijskih in hollywoodskih filmskih pravic. Agrama, ki je tudi med obtoženci, naj bi omogočil kupovanje filmskih pravic po previsokih cenah oziroma prelivanje razlike med dejanskimi in prikazanimi stroški na skrite bančne račune. Postopek v okviru primera Mediatrade se je začel leta 2007, ko so organi pregona preiskali prostore ene od Ber-lusconijevih družb, Mediaset-RTI ter na švicarskih bančnih računih družbe Agrama našli več kot 100 milijonov dolarjev sredstev, domnevno povezanih z davčnimi utajami. Silvio Berlusconi pred milanskim sodiščem ansa Berlusconi je ob včerajšnjem prihodu na sodišče v izjavi novinarjem ostro napadel tožilce, ki po njegovem »delajo proti državi«. »Ne razumem, zakaj se mora premier zagovarjati zaradi tako neutemeljenih in slaboumnih obtožb,« je dejal Berlusconi in poudaril, da gre pri obtožbah za »čisto izmišljotino« tožilcev. Pravosodne oblasti pa je obtožil, da so »politično orožje« v rokah levice. Berlusconi se je na razpravi v primeru Mediatrade pojavil že 28. marca. Če bo milansko sodišče ugodilo zahtevi tožilcev in sprožilo sojenje v tej zadevi, bo to že četrti sodni postopek zoper premiera, ki se bo začel ali nadaljeval v tem letu. Medijsko najodmevnejši je primer Ruby, v katerem Berlusconija obtožujejo, da je plačal za spolne odnose z mladoletno prostitutko. To sodno obravnavo, ki bi morala potekati 6. aprila, so preložili na 31. maj. Obtožbe v tem primeru je Berlusconi včeraj označil za »smešne, neutemeljene in nore«. Priznal je sicer, da je Ruby dal denar, a ne za spolne odnose, temveč, da bi ji omogočil, da se ne bi več preživljala s prostitucijo. Berlusconijeve izjave so izzvale vrsto političnih reakcij. Namestnik sekretarja Demokratske stranke Enrico Let-ta je dejal, da je premier na robu prevratništva, in desno sredino pozval, naj vlada do leta 2013, a z drugim predsednikom vlade. Vodja Italije vrednot Antonio Di Pietro je podobno menil, da premier spodkopava ustavni red in zakonitost, in predsednika republike pozval, naj ukrepa, preden bo prepozno. Prvi mož Sredinske unije Pier Fer-dinando Casini pa je menil, da je Berlusconi »počena plošča, ki so se je Italijani že naveličali poslušati«. milan - Zbirka Sterling Clark V Palazzo Reale 73 mojstrovin impresionistov MILAN - V Palazzo Reale v Milanu je na ogled 73 mojstrovin impresionističnega slikarstva, ki jih je za to priložnost posodil Umetnostni inštitut Sterlinga in Francine Clark v Williamstow-nu v ameriški zvezni državi Massachusetts. To je prvič, da je omenjeni inštitut posodil tako velik del svoje zbirke. Milan je prva postaja na poti, ki jo bo razstava naredila v prihodnjih treh letih. V Palazzo Reale bo na ogled do 19. junija, nato bo potovala še v Francijo, Španijo, Teksas, Veliko Britanijo, Kanado, na Japonsko in na Kitajsko. Na postavitvi z naslovom Impresionisti - mojstrovine iz Clarkove zbirke, so s svojimi deli zastopani Claude Monet, Edgar Degas, Edouard Manet, Camille Pissaro, Pierre Bonnard, Jean-Baptiste-Camille Corot, Paul Gauguin, Jean-Francois Milet, Alfred Sisley in Henri de Toulouse-Lautrec. Zbirka evropske in ameriške umetnosti Sterlina in Francine Clark zajema dela od renesanse do konca 19. stoletja. Zakonca Clark sta jo zbrala v obdobju od 1910 do 1950. Zbirka je najbolj poznana po delih francoskega impresionizma. Med drugim obsega 30 Renoirjevih slik. Robert Sterling Clark (1977-1956) je bil dedič tovarne šivalnih strojev Singer in poznan filantrop. Leta 1910 se je preselil v Pariz, kjer je spoznal igralko Francine Clary, s katero se je leta 1919 poročil. Oba sta bila velika ljubitelja umetnosti. Zbirala sta slike, kiparska dela, porcelan, risbe in grafike. Umetnostni inštitut Sterlinga in Francine Clark sta ustanovila leta 1950, da bi s tem dobila stalni prostor za svojo zbirko. Inštitut je vrata za obiskovalce odprl leta 1955. gospodarstvo - Nova linija Electrolux in Lavazza v skupno proizvodnjo aparatov za kavo RIM/STOCKHOLM - Švedski Electrolux skupaj z italijansko zasebno družbo za proizvodnjo kave Lavazza vstopa na donosni trg industrije samopriprave kave. Družbi skupaj načrtujeta novo linijo aparatov za samostojno pripravo kave, ki jih bodo začeli na Švedskem in Finskem prodajati letos poleti, kasneje pa tudi v drugih evropskih državah. Švedski proizvajalec gospodinjskih aparatov že proizvaja manjše gospodinjske aparate, nova linija aparatov za kavo pa je po navedbah družbe korak več v prizadevanjih, da utrdi položaj ponudnika malih aparatov. Lavazza že prodaja kavne produkte za samostojno uporabo pod blagovno znamko A Modo Mio, partnerstvo s švedskim podjetjem pa se bo moralo soočiti z močno konkurenco evropskega velikana proizvodnje hrane in pijač Nestle, ki ima na področju priprave kave vodilno tržno blagovno znamko Nespresso. Lani se je prodaja Nespressa povečala za petino na letni obseg v višini 3,2 milijarde švicarskih frankov oz. 3,5 milijarde ameriških dolarjev. Čeprav Nestle ne navaja natančno razdeljenih podatkov, je lahko razumeti, da se donosnost Ne-spressa bolj opira na prodajo kavnih kapsul kot pa na prodajo samih aparatov. Kapsule se prodajajo z znatno višjimi maržami kot običajna kava. Lavazza ima vzpostavljeno proizvodnjo kave v Italiji, Indiji in Braziliji. Promet celotne skupine Lavazza znaša letno več kot 1,1 milijarde evrov, od tega pet odstotkov nameni za oglaševanje. Letno spraži milijon ton kave. Ferrigno priprt zaradi seksa z mladoletnicama MILAN - Nekdanji prefekt Carlo Ferrigno je bil včeraj priprt pod obtožbo, da je izsilil spolne usluge v zameno za lažne obljube in da je imel spolne odnose tudi z dvema mladoletnicama. Priporni nalog je izdal milanski preiskovalni sodnik Franco Cantu Rajnaldi na predlog javnega tožilca Stefana Civardija. Ferrigno je sicer vpleten tudi v afero Rubygate. Preiskovalci so namreč pre-stregli nekaj njegovih pogovorov z Mario Makdoum, eno izmed deklet, ki so se udeleževale zabav v vili premierja Silvia Berlusconija v Arcoreju. Nekdanji prefekt bi moral tudi nastopiti na procesu proti premierju kot priča. Intesa Sanpaolo v petmilijardno dokapitalizacijo MILAN - Banka Intesa Sanpaolo namerava do konca julija okrepiti kapital za pet milijard evrov, je odločilo vodstvo banke. Obstoječi delničarji banke bodo imeli predkupno pravico, z dokapitalizacijo pa bo banka kapitalsko ustreznost zvišala za 150 bazičnih točk, so sporočili iz banke. Količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala banke (Core Tier 1) je konec lanskega leta dosegal 7,9 odstotka, temeljni kapital (Tier 1) 9,4 odstotka, celotni kapital pa 13,2 odstotka. V Intesi Sanpaolo poudarjajo, da banka že zdaj izpolnjuje kapitalske zahteve nove bančne regulacije Basel III, vendar menijo, da morajo za soočanje s konkurenco na trgu in negotovostjo v gospodarstvu presegati minimalne zahteve. Poleg Intese Sanpaolo so dokapitalizacijo pred kratkim napovedale tudi druge banke. K temu so jih spodbudili stresni testi za evropske banke, ki jih snujeta Evropska unija in Evropska centralna banka. Guverner centralne banke Mario Draghi, sicer tudi eden najresnejših kandidatov za novega predsednika ECB, je odločitve italijanskih bank za zvišanje kapitalske ustreznosti pozdravil. »Naše banke so finančno krizo prestale bolje kot druge, brez potrebe po zunanji pomoči, vendar je potrebno upoštevati poslovne cikle in zvišanje deleža slabih posojil. V takšnem scenariju je potrebno kapital krepiti,« je dejal Draghi. 6 Torek, 12. aprila 2011 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "^If^ll b tel. 040 7786300 |/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.eu pomorska postaja - Nova Demokratska stranka se predstavlja Združeni, pripravljeni in jasni: zdaj je naš čas Pokrajinski tajnik Russo nanizal nekaj izzivov - Bassa Poropatova, Cosoiini in Nesladek analizirali nov začetek »Io non mi sento italiano, maperfor-tuna o purtroppo lo sono.« Z uporno Ga-berjevo pesmijo se je sinoči na Pomorski postaji začela skupščina Demokratske stranke, ki se vneto pripravlja na skorajšnje upravne volitve, in je včeraj predstavila svoj program in svoje kandidate. Gaberjeve besede so voditelju srečanja, novinarju Giampaolu Sartiju ponudile uvodni izziv - kakšen odnos imajo ljudje do politike, se je spraševal in ugotavljal, da žal vlada med njimi brezbrižnost, pokrajinski tajnik DS Francesco Russo pa mu je celo potrdil, da 88% Italijanov ne zaupa političnim strankam. In ravno vzpostavljanje dialoga s prebivalci je prvi izmed ciljev, ki si jih je v svojem programu zadala stranka. Hočemo verjeti, da se danes, ko je desnica tako na državni kot na krajevni ravni povsem razdrobljena, zaključuje nek cikel, je dejal Russo. »Prepričan sem, da je zdaj naš čas. Pripravljeni smo in združeni, program je jasen, naše ideje so dobre in sveže, naši predstavniki pa verodostojni, kar je povsem v nasprotju s tem, kar se dogaja na desnici, !g. [iKEÁ] j -T»V.T-Jpi=J vh i 28 Torek' i2- apri|a 2011 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT »Radikalizacije« med Muslimani ni Miro Kocjan Najvišji predstavniki države, začenši s predsednikom Ivom Josipovicem, so se v Zagrebu sešli skupaj z glavnim odborom, ki pripravlja gradivo za vključitev države v Evropsko unijo (zastopala ga je Vesna Pusič) ter potrdili napore za vključitev. Do sestanka je prišlo po obisku predsednika evropske vlade Manuela Barrosa v Zagrebu. Pomembnejši mediji na Hrvaškem prinašajo naslove v smislu »Vsi na poti v Evropsko unijo«. Večji del politikov sodi, da je prišlo do dogovora med vlado in opozicijo, tudi Pušičeva je dejala, da je očitno, da le ne bi prišlo do zastoja pri tem, da bi junija ne sklenili pogajanja o vključitvi. Skratka, Pušičeva naj bi nastopila optimistično, Kosorjeva pa le nekoliko manj, vendar ne negativno. Napore za vključitev je na-glasil tudi Zoran Milanovic, voditelj socialne demokracije, ki pa je hkrati priporočil, da vlada zdaj ne bi smela zanemariti naporov za reševanje notranjih vprašanj, pa tudi priprav na prihodnje volitve. Znano je, da je v zvezi z gradivom za Bruselj še zmeraj odprto poglavje o »pravu«, pri čemer je bistvenega pomena tudi stanje in razvoj manjšin, kajpak mimo osnovnih človekovih pravic. Predsednik države Ivo Josipovic pa je dal časniku »Dnevni Avaz«, ki izhaja v Sarajevu, izjavo z njegovo domnevno trditvijo, da zdajšnje razmere v arabskem svetu lahko pripeljejo do »radikalizacije« med muslimani v Bosni in Hercegovini. Predsednik je zdaj kategorično dejal, da so »Muslimani v Bosni in Hercegovini fi-loevropsko ljudstvo, da delijo z nami iste vrednote in da ne verjame v kako radikalizacijo«. Ivo Josipovic je opozoril, da so bili v Bosni in Hercegovini med vojno leta 1900 res nekateri muslimanski radikali, »da pa so bili prišli od zunaj«. Časniki poročajo o predsednikovi izjavi zvečine pod naslovi »Josipovic proti dvomom in polemikam«. Nekateri časniki pa le bolj obrobno poročajo o nastopu Jadranke Kosor na sestanku na najvišji ravni, ki je bil v Zagrebu. Poudarjeno navajajo, da je bil pogovor z Barrosom izjemno koristen, »da je zdaj Hrvaška doživela veter v krmo in da naša ladja plove še hitreje proti cilju«. O poglavju št. 23 je znano, da zadeva pravo in temeljne pravice, osmo poglavje, ki tudi še ni povsem pripravljeno, pa se nanaša na tržne odnose. O mesecu »juniju« pa je pojasnila, da ne gre samo za hrvaško stališče, marveč da je to rok, ki sta ga določila sedanje madžarsko predsedstvo Unije, pa tudi evropski parlament. Ko-sorjeva, ki očitno veliko da zlasti na to, da preskočijo junijsko oviro, je še rekla, da bi »junijska zmaga bila izjemen uspeh 20. obletnice neodvisnosti«. V Rovinju se je zaključila 11. edicija »Windays« predvsem s stališča odnosa med tehnologijo in poslovanjem. Šlo je pravzaprav za najpomembnejše srečanje v balkanski regiji, ki ga je organizirala hrvaška filiala Microsofta. Prvi del srečanja se je nanašal na nove tehnologije, drugi del pa na »business«. Zraven je bil tudi hrvaški predsednik Josipovic, ki je v svojem govoru poudaril, da je zdaj bistvena naloga hrvaške družbe, da se izboljša, oziroma, da »hitreje napreduje v kompetitivnosti«. Prepričan sem, je dejal, da bi morali spodbuditi vse institucije, da je treba hitreje in popolneje reševati vprašanja tam kjer so, in teh ne manjka, reševati pa jih je treba s predlaganjem novih in izvirnih pobud, pri čemer je Microsoft ključnega pomena. Zanimivo je bilo stališče udeleženca Da-vorja Pavuna, raziskovalca svetovnega ranga, ki je član energetskih svetovalcev ameriškega predsednika Obame. Rekel je, da Hrvaška sicer napreduje, žal pa prepočasi. Bistveno pa je, da je njen vodilni kader v glavnem sestavljen iz politikov, kulturnikov in odvetnikov, premalo pa ga tvorijo inženirji in raziskovalci tako da država še zmeraj nima sodobnega »leadershi-pa«. Na reki je bilo srečanje o modernizaciji flote in luk, na kateri je imel ključno besedo državni sekretar za pomorstvo kapitan Mario Sabič. Me ddrugim je razlagal kako so v zadnjih osmih letih v hrvaško pomorstvo investirali več kot v vseh »zlatih letih« avstro-ogrske oblasti. Toda ovire so in jih je treba odločneje prekoračevati. Med drugim hrvaški pomorski register še ni kompetitiven v pogojih enotnega trga. Državni sekretar je v hotelu Jadran, kjer je bilo srečanje, opozoril med drugim na vprašane »tonnage-tax«, to je na ukrep, s katerim bi lahko olajšali fiskalni pritisk, ki so mu podvržena pomorska podjetja. V bistvu gre za to, da se bolj upošteva tonaža in njena kvaliteta, saj bi s tem vplivali na problematiko davkov. Opozoril pa je tudi na problem zaposlitve in pokojnine, ki je deloma v korist hrvaških pomorcev. Ti, na primer, gredo v pokoj s 60 leti starosti in 15 leti službe (ko so prispevali zaposlitveni davek) medtem o so v tujini leta za pokoj 65, kar 35 pa je tako imenovanih kontributivnih let. V Istri vztrajno delajo na tem, da obnovijo, oziroma ohranijo kraj Podgoro (Piemonte) pri Grožnjanu. V ta namen se kar stopnjujejo stiki med istrsko regijo in deželo Veneto, ki je dosedaj, pravzaprav lani, po neuradnih podatkih prispevala že nekaj manj kot 400 tisoč evrov za razna obnovitvena dela. Te dni sta se srečala v Grožnjanu, kamor spadaj kraj Podgora, Roberto Ciambetti, ki je odbornik za finance in ovrednotenje kulturnega bogastva Veneta, in podpredsednica istrske regije Viviana Benussi. Poleg drugih vprašanj so se spet dotaknili tudi obnove zunanjega stolpa Contarini, ki je pred stoletji spadal k znanim beneški plemiški družini, ki je, reci in piši, tedanjim Benetkam dala kar 14 dožev. Na programu pa imajo tudi ponatis zgodovinske knjige »Itinerarium«, Marina Sanuta, posvečene pravzaprav tedanjemu avstrijskemu katastru. Omenjeni pogovor, je spet nakazal, da ves ta grožnjanski kraj zmeraj bolj zasluži ne le obisk posameznih turistov, marveč kar številnih skupin. JEZIK NA OBROBJU Zadnje čase me zelo moti tukajšnje pisanje o aktualnem županu. Ko sem to omenila nekemu našemu televizijskemu uredniku, sem od njega izvedela, da smo to napako »uvozili« iz Ljubljane, kjer je v zadnjih časih zamenjala edino pravilni pridevnik sedanji. Temu gotovo botruje vedno pogostejša raba tujk in omalovaževanje vsega domačega. Pred leti so se na vsakem koraku bohotile srbske izposojenke, katerih ostanki so še vedno izgradnja, odličje, obeležje, doprinos, prihodki in odhodki. Danes pa v Sloveniji ne gre brez angleških besed, ki jih je posebno v športu toliko, da so že popolnoma preplavile in v angleščini »utopile« ubogo slovenščino. Proti angleščini v športnem izrazju je napisal zelo oster ugovor športni pedagog Silvo Kristan v članku Nekaj premislekov ob svetovnem dnevu jezikov (Delo, 25. marca 2011, str. 5). Prizanesel ni ne televiziji ne poslancem v slovenskem parlamentu. Članek odpira poleg izrazja toliko zanimivih vprašanj, da ga priporočam ne samo športnim novinarjem, ampak vsem, ki jim je pri srcu naša domača govorica. Na koncu pa postavi Kristan vprašanje: »Kaj oprijemljivega sploh dela Urad za slovenski jezik pri slovenski vladi?« Zamislila sem se nad tem provokativnim vprašanjem in pobrskala po svojem spominu. Vlada RS je že oktobra l. 2000 ustanovila Urad za slovenski jezik. Delovati je začel marca 2001 z velikimi pooblastili in pod vodstvom znanega slovenista dr. Janeza Dularja, vendar je bil že septembra 2004 ukinjen. Nadaljeval je svoje delo z novim imenom (sektor) znotraj Ministrstva za kulturo. Ob ponovni reorganizaciji je bil Sektor za slovenski jezik oktobra 2009 umeščen v Direktorat za kulturni razvoj in mednarodne zadeve. 1. marca letos pa je doživel novo reorganizacijo. Preimenoval se je v Službo za slovenski jezik, ki je neposredno podrejena ministrici za kulturo. Zanimiva je izjava, ki jo je glede rabe tujk dal mag. Veli- mir Gjurin novinarju STA, ko je po dr. Dularju prevzel vodstvo Sektorja (Prim. dnev. 25. febr. 2009): »Če je kdo resnično ustvarjalen, bo izhajal iz sebe in želel uveljaviti svojo osebnost in svoj materni jezik.« Omenil je tudi, da imajo pri ozaveščanju ljudi in opozarjanju na pomen jezika pomembno vlogo mediji. Z reorganizacijami in spreminjanjem imena se je krčil tudi pomen in z njim vloga nekdanjega Urada za slovenski jezik in njegovega predstojnika. V. Gjurin je bil že ob prevzemu vodstva sektorja prepričan, da področje materinščine zakonsko ni dovolj urejeno. Podjetje, ki verjame, da bo »neka čudna kombinacija tujih črk in besed koga pritegnila«, s tem poseže v javni prostor, in »zasebna svoboda postane javna nesvoboda«, je izjavil. Ze novo ime - Služba za slovenski jezik - je strogo omejevalno. Kakšna pooblastila bo imela in kdo jo bo vodil? Danes v uradu v Metelkovi ul. v Ljubljani ni nikogar, ki bi nam lahko dal na kar koli strokovni odgovor. Mag. Gjurin je namreč 1. marca letos odstopil, iz česar lahko sklepamo, da je nova »služba« izgubila še zadnje pristojnosti, ki jih je imel nekdanji vladni urad. Ministrstvo za kulturo namreč računa na ustrezno politično razumevanje, sodelovanje stroke in podporo široke slovenske javnosti. Taka je uradna objava. Še bolj kot doslej velja danes misel, da ni pomembno, kaj delajo s slovenščino tujci, ampak to, kar počenjamo z njo mi sami. Lelja Rehar Sancin KOPER - Srečanja z Nickom Vujicicem Rojen brez rok in nog a prekipevajoč od življenja KOPER - V Sloveniji je bil v aprilu kar v petih krajih (na Ptuju, v Kopru, Mariboru, Kočevju in Ljubljani) edinstveni in nepozaben dogodek z 28-letnim svetovno priznanim motivatorjem Nickom Vujicicem, ki je nagovoril široke množice in na svoje predstavitve pritegnil veliko število obiskovalcev, še posebej mladih. Njegovi nagovori so obiskovalce še toliko bolj ganili, saj se je Nick rodil brez rok in nog v Melbournu v Avstraliji srbskim staršem. Vse prireditve je organiziralo Društvo Zaživi življenje - društvo za osebnostni razvoj otrok, mladih in odraslih, spremljala pa sta ga mladinski pevski zbor Pale in mešani pevski zbor gospel glasbe, kjer je 190 pevcem, ki so se zbrali prav ob tej priložnosti, dirigirala Katarina Bordner. Pri pripravi projekta pa je sodelovalo 250 prostovoljcev. Nick se je med odraščanjem spoprijel ne le s težavami šole in odraščanja, ampak tudi z de- presijo in osamljenostjo. A je našel smisel in vrednost življenja, ki ga je podelil z obiskovalci v njegovi izpovedi, v kateri je mogoče pripisati zmago nad stiskami v njegovem življenju njegovi neumorni veri in upanju v Boga. Nick Vujicic je človek, ki prinaša sporočilo upanja. Je svetovno priznan motivator in govorec, ki nagovarja ljudi vseh starosti, poklicev in slojev. Kjer koli se pojavi, se spreminjajo življenja. Še posebno rad govori mladim, in sicer o upanju in veri, ki ju ima lahko vsak človek ne glede na okoliščine, v katerih se nahaja. O tem govori iz svojih izkušenj, saj se je rodil brez rok in nog. Pa vendar prekipeva od življenja, navdušenja in upanja, kar želi deliti tudi z drugimi. Objelo ga je več kot 350 tisoč ljudi, prejme pa več kot 30 tisoč povabil letno. Julija bo izšla njegova knjiga v slovenščini, na voljo pa so tudi vidokasete. Olga Knez LJUBLJANA - Ob 33,82-odstotni udeležbi je proti zakonu glasovalo 80,16 odstotka, zanj pa 19,84 odstotka volivcev Zakon o malem delu zavrnjen na referendumu Vlada v težavah pod plazom kritik opozicije in sindikatov LJUBLJANA - Volivke in volivci so na referendumu prepričljivo zavrnili zakon o malem delu. Tako zagovorniki kot nasprotniki zakona se strinjajo, da je takšen izid tudi odraz nizke podpore, ki jo med volivci uživa vlada, ter slaba popotnica za nadaljnje vladne reforme. Slišati pa je tudi pozive k odstopu ministra za delo Ivana Svetlika. Volivke in volivci so na zakonodajnem referendumu ob 33,82-odstotni udeležbi prepričljivo zavrnili uveljavitev zakona o malem delu. Za uveljavitev zakona je namreč po neuradnih podatkih glasovalo 19,84 odstotka volivcev, proti pa 80,16 odstotka volilnih upravičencev. Pobudniki referenduma so z izidom glasovanja zadovoljni. Po mnenju predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča so izidi jasen signal vladi, da mora spremeniti dialog in odnos do socialnih partnerjev. Toda sam dvomi, da je ta »želja« uresničljiva z isto vladno ekipo. »Maske so padle in vemo, kdo je kdo,« Semolič odgovarja »sprenevedanju« politikov. Rezultat referenduma po mnenju vodje Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marka Fun-kla pomeni zaušnico slabemu dialogu vlade s socialnimi partnerji. Gre pa zlasti za poraz ministra za de- lo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika, ne toliko vlade, še dodaja. Svetlik ima namreč »težave tudi pri drugih zakonih in izid tega referenduma kaže, da bi moral drugače voditi politiko«. Premier Borut Pahor ocenjuje, da neuspeh zakona o malem delu na referendumu pomeni tudi glas ljudstva proti vladi. »Ljudje niso glasovali samo proti zakonu, ampak so se izrekli tudi proti vladi, o tem ni nobenega dvoma,« je dejal. Sicer pa premier zakona o malem delu ne označuje kot usodnega, kljub temu da gre za enega od reformnih ukrepov. Napovedal je, da se bodo sedaj osredotočili na uspeh pokojninske reforme, ki je po njegovem mnenju ključna. Po mnenju ministra Svetlika pa je padec zakona o malem delu znak, da se ljudje še ne zavedajo pomena reform in da bo treba še veliko vložiti v osveš-čanje, da brez reform izhoda iz krize in boljše prihodnosti ni. Svetlik je dejal, da bo vlada odločitev volivcev razumela kot nestrinjanje z vsebino predlaganega zakona. Minister sicer meni, da gre za slabo popotnico za nadaljnje reforme, za katere se bodo borili, da bi bile uveljavljene. »Če hočemo stopiti iz krize, je treba storiti odločen korak,« je dejal minister. Novi pro- jekti bodo po njegovih besedah zastavljeni bolj odločno predvsem v smislu prepričevanja ljudi. Predsednik DeSUS Karl Erjavec meni, da je rezultat referenduma odraz podpore, ki jo vlada uživa v javnosti. Prepričan je, da bo izid referenduma o pokojninski reformi podoben, zato je po njegovem mnenju najbolje, da minister za delo Ivan Svetlik odstopi. Ker so v DeSUS prepričani, da bo izid referenduma o pokojninski reformi podoben, Erjavec predlaga, da vlada ponovno odpre pogovore o pokojninskem zakonu, »sicer bo doživela še težji udarec kot danes«. Predsednica LDS Katarina Kresal je izrazila obžalovanje, da je padel zakon o malem delu. Ta namreč ljudem, ki delajo, ni ničesar jemal, je poudarila. Zaradi odločitve volivcev po njenih besedah upokojenci ne bodo mogli ostati aktivni še po upokojitvi, nezaposleni v času iskanja redne zaposlitve ne bodo mogli delati in si s tem povrniti osebno dostojanstvo, študentje pa ne bodo mogli dobiti uradno priznanih delovnih izkušenj. Tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar je v imenu stranke Zares izrazil obžalovanje, da je padel zakon o malem delu. Dejal je, da se danes odločalo še o marsičem drugem in ne samo o zakonu o malem delu, ki ga po njegovih besedah najbrž veliko ljudi niti ni prebralo. »Odločalo se je o zaupanju v politiko nasploh, ne samo v koalicijsko ali vladno politiko,« je poudaril. Na izide referenduma so se odzvali tudi v opozicijskih parlamentarnih strankah. Po mnenju podpredsednika SDS Zvonka Černača so volivci vladi Boruta Pahorja pokazali rdeč karton. Rezultat je po njegovih besedah sporočilo vladi, naj preneha s populi-stičnim delovanjem in da preostali čas nameni odgovornemu upravljanju države. »Zakon o malem delu je padel, ker je bil krivičen za delavce, ki imajo že sedaj najnižji standard, in za študente, da lahko delajo, da preživijo, pa je dejal poslanec SLS Franc Pukšič. Hkrati je dodal, da je to signal vladi, naj ne vozi več v leru, ampak naj nemudoma odstopi in sproži predčasne parlamentarne volitve. Tudi po mnenju prvaka SNS Zmaga Jelinčiča je referendumski izid »prvi pokazatelj sesutja aktualne koalicije«. Politični analitik Matej Makarovič glede na rezultate referenduma pravi, da je vprašanje, ali je s to vlado sploh mogoče izvesti kakršnokoli reformo, saj v javnosti nima ugleda. Analitik Vlado Miheljak pa ugotavlja, da vlada nima animacijskega potenciala in avtoritete, s katero bi nagovorila javnost. (STA) / SVET Četrtek, 14. aprila 2011 29 ISLAM - Sporni zakon je francoski parlament sprejel 11. oktobra lani V Franciji je od včeraj prepovedano nošenje burk Prepoved velja na vseh javnih krajih in je že vodila tudi v prve aretacije PARIZ - V Franciji je včeraj stopil v veljavo zakon, ki prepoveduje nošenje burk ali nika-bov na vseh javnih krajih. Zakon o prepovedi zakrivanja obraza je francoski parlament sprejel 11. oktobra lani. V Franciji živi med štiri in šest milijonov muslimanov, vendar si obraz popolnoma zakriva le okoli 2000 žensk. Te poslej v javnosti ne bodo smele biti zakrite, sicer jim grozi denarna kazen do 150 evrov. Še precej večja kazen je zagrožena za moške, ki bi ženske silili v nošenje burke, in sicer eno leto zapora in do 30.000 evrov kazni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Če je oseba, ki jo silijo nositi burko, mladoletna, se kazen celo podvoji. Številni kritiki zakona opozarjajo, da bo zakon prizadel eno najbolj ranljivih skupin. Menijo namreč, da bodo mnoge ženske, ki so bile doslej v javnosti zakrite, poslej ostajale doma in bodo tako še bolj izolirane. Zakon se ne nanaša samo na burke in nika-be, temveč na vsa pokrivala, ki zakrivajo celoten obraz, kot so kute ali čelade. Prepoved velja na vseh javnih krajih, vključno z ulicami in parki, in je že vodila tudi v prve aretacije. Pariški policisti so namreč včeraj po poročanju AFP aretirali dve ženski v burkah ter več drugih ljudi, ki so pred slovito katedralo Notre Dame protestirali proti prepovedi. V soboto je policija aretirala 59 ljudi, med njimi 19 zakritih žensk, ki so se udeležili prepovedanih demonstracij proti novemu zakonu. Zakon, ki je bil sprejet po burnih polemikah, v veljavo stopa prav v času, ko je vprašanje islama in laične države stopilo v središče političnih razprav v Franciji. Prejšnji teden je stranka predsednika Nicolasa Sarkozyja organizirala konferenco o tem, kako okrepiti sekularizem v francoski družbi. Na njej je bilo slišati, da bi morali v Franciji učiteljem in vzgojiteljem prepovedati nošenje naglavnih rut in drugih verskih simbolov, kot so križi, muslimankam pa bi morali prepovedati, da otroke v šolo spremljajo v rutah. Sarkozyjeva stranka, ki ji leto dni pred predsedniškimi volitvami močno pada priljubljenost, naj bi skušala z razpravo na svojo stran pridobiti volivce skrajno desne Nacionalne fronte, ki je znana po svojih protiislamskih stališčih Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da bi vodja skrajne desnice Marine Le Pen v prvem krogu predsedniških volitev premagala Sarkozyja in se poleg kandidata socialistov uvrstila v drugi krog. (STA) V Parizu so aretirali nekaj protestnic z burko ansa SLONOKOŠČENA OBALA - Ouattara zmagal Prijeli nekdanjega predsednika Gbagboja ABIDJAN - Sile mednarodno priznanega predsednika Slonokoščene obale Alas-sana Ouattare so včeraj v Abidjanu prijele nekdanjega predsednika te afriške države Lau-renta Gbagboja. Kot je potrdil francoski veleposlanik Jean-Marc Simon, so Gbagboja prijeli v njegovi rezidenci in odpeljali v hotel, kjer je sedež Ouattarovih sil. Vest o aretaciji Gbagboja so potrdili tudi v Ouattaro-vem taboru, v katerem so še povedali, da so aretirali tudi Gbagbojevo soprogo Simone in jo prav tako odpeljali v Hotel Golf v Abid-janu, kjer je sedež Ouattare. "Za prebivalce Slonokoščene obale se je nočna mora končala," je ob potrditvi aretacije Gbagboja poudaril premier Slonokoščene obale Guillaume Soro, ki prihaja iz Ouat-tarovega tabora. Veleposlanik Slonokoščene obale pri ZN Youssoufou Bamba pa je dejal, da je Gbagbo živ in zdrav, za njegovo ravnanje pa naj bi mu sodili. Ob tem je pozval privržence Gbagboja, naj nemudoma položijo orožje. "Zdaj se ne borite za nič več. Prelivanje krvi se mora končati," je poudaril. Tuje tiskovne agencije so sprva poročale, da so Gbagboja prijeli francoski Laurent Gbagbo ansa specialci, a je francoska stran te navedbe kasneje zavrnila in zatrdila, da francoske sile niso obkolile predsedniške palače. So pa francoski helikopterji deloma uničili Gbagbojevo rezidenco. Nekdanji predsednik Gbagbo, ki je bil na čelu največje svetovne proizvajalke kakava od leta 2000, ni želel priznati poraza na predsedniških volitvah novembra lani in je zavračal odstop tudi potem, ko je večina pripadnikov njegovih enot prenehala z boji. Gbagbo se je sicer zadnje dni skupaj s soprogo skrival v zaklonišču v predsedniški rezidenci v Abidjanu. LIBIJA - Poskus mirovnega posredovanja Uporniki zavrnili načrt Afriške unije BENGAZI - Libijski uporniki so včeraj zavrnili mirovni načrt Afriške unije, saj zavračajo vsako pobudo, ki ne predvideva odhoda libijskega voditelja Moamerja Gadafija in njegovega režima z oblasti, je v Bengaziju sporočil vodja upornikov Mustafa Abdul Džalil. "Od prvega dne je bila zahteva našega ljudstva odhod Gadafija in njegovih sinov z oblasti," je povedal Abdul Džalil na novinarski konferenci po pogovorih z delegacijo Afriške unije, ki jo vodi južnoafriški predsednik Jacob Zuma. "Gadafi in njegovi sinovi morajo takoj odstopiti, če želijo biti varni. Pobuda, ki ne vsebuje te temeljne zahteve ljudstva, ni vredna pozornosti," je še dejal in dodal, da se ne morejo pogajati "s krvjo svojih mučenikov". Dodal je, da je pobuda Afriške unije enaka tisti Varnostnega sveta ZN, ko je 10. marca v resoluciji pozval k prekinitvi ognja in zaščiti civilistov ter k temu, da libijsko ljudstvo samo odloči o svoji prihodnosti. Gadafi resolucije VS ZN ni spoštoval, civiliste je še naprej bombardiral z letali in raketami, s silo je ansa zasedal mesta, pripadnike varnostnih sil pa v mestih oblačil v civilna oblačila, je dejal vodja upornikov in poudaril, da "libijsko ljudstvo ne more odločati o svoji usodi" z Gadafijem. Delegacija Afriške unije se je z uporniki pogovarjala, potem ko je Ga-dafi v nedeljo sprejel njihov mirovni načrt. Ta med drugim predvideva takojšnjo prekinitev ognja, neovirano dostavo človekoljubne pomoči, zaščito tujih državljanov, dialog med vlado in uporniki o politični rešitvi ter ustavitev letalskih napadov zveze Nato. Sunek ustavil hlajenje treh reaktorjev v Fukušimi TOKIO - Močan popotresni sunek, ki je včeraj stresel Japonsko, je začasno prekinil oskrbo z elektriko v treh reaktorjih poškodovane jedrske elektrarne Fukušima, zaradi česar se je za 50 minut ustavilo njihovo hlajenje. Oskrbo z elektriko so že ponovno vzpostavili, tako da se hlajenje nadaljuje. Kot je sporočila družba Tepco, ki upravlja z elektrarno, se je po potresu prekinila dobava elektrika v vodne črpalke za tri reaktorje. Posledično se je ustavilo črpanje vode in hlajenje reaktorjev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Japonsko je včeraj stresel nov močan popotresni sunek z magnitudo 7,1, zaradi katerega so v prefekturi Ibaraki izdali opozorilo pred meter visokim cunamijem, a so ga že preklicali. Zaradi potresa, katerega epicenter je bil v prefekturi Fuku-šima, so se zamajale stavbe v japonski prestolnici Tokio. Poljska in Rusija našli dogovor o plošči v Smolensku MOSKVA - Poljski in ruski predsednik, Bronislaw Komorowski in Dmitrij Medvedjev, sta po včerajšnjem srečanju v Smolensku na zahodu Rusije napovedala oblikovanje posebne skupine, ki bo uskladila besedilo, zapisano na sporni spominski plošči na prizorišču lanske tragične letalske nesreče, v kateri je med drugim umrl tedanji poljski predsednik Lech Kaczynski. "Danes želim sporočiti, da sva se dogovorila za vzpostavitev posebne mednarodne skupine, ki bo oblikovala ta spomenik," je po srečanju s Komorowskim sporočil Medvedjev. Poljski predsednik pa je dodal, da bo besedilo na plošči usklajeno in torej sprejemljivo za obe strani ter bo v poljskem in v ruskem jeziku. Več mrtvih v eksploziji na podzemni železnici v Minsku MINSK - Na postaji podzemne železnice v središču Minska je včeraj odjeknila eksplozija, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo sedem ljudi, najmanj 90 jih je bilo ranjenih, poročajo tuje tiskovne agencije. Vzrok eksplozije na postaji blizu urada beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka še ni znan, policija pa domneva, da gre za teroristični napad. Po poročanju beloruske televizije STV so 50 ranjenih prepeljali v bližnje bolnišnice, najmanj 35 pa so nudili zdravniško pomoč na kraju eksplozije. Po eksploziji so s postaje podzemne železnice evakuirali več sto ljudi. (STA) MEDNARODNI DENARNI SKLAD - Spomladanska napoved Rast svetovnega BDP bo letos in prihodnje leto okoli 4,5-odstotna WASHINGTON - Svetovno gospodarstvo je dobilo nov zagon in bo letos ter prihodnje leto beležilo okoli 4,5-odstotno rast, je v spomladanski gospodarski napovedi zapisal Mednarodni denarni sklad (IMF). Obenem je opozoril, da bo stopnja brezposelnosti v svetu ostala visoka, opozoril pa je tudi pred tveganjem pregrevanja gospodarstev hitro rastočih držav. V zvezi z območjem evra je IMF napovedal, da bodo njegove države letos zabeležile skromno, 1,6-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko naj bi bila rast prihodnje leto 1,8-od-stotna. Slovenski BDP naj bi letos zrasel za 2 odstotja, prihodnje leto za 2,4; italijanski BDP pa naj bi letos zrasel za 1,1 odstotka, prihodnje leto za 1,3. Napoved je glede na januar popravljena navzdol, in sicer za 0,1 odstotne točke. Pri tem je IMF pojasnil, da je okrevanje gospodarstev držav s skupno evropsko valuto zelo postopno in neenakomerno, saj so nekatere države pod močnim pritiskom. Zanje je po ugotovitvah spomladanskega poročila potrebna učinkovita, poceni in fleksi- bilna pomoč, s pomočjo katere bodo oblikovale ustrezno fiskalno politiko, prestrukturirale banke ter vzpostavile reforme, potrebne za večjo konkurenčnost in rast. V zvezi z razvijajočimi se državami Evrope (Turčijo in nekdanjimi komunističnimi državami) je organizacija opozorila, da bodo njihova gospodarstva letos zabeležila nekoliko počasnejšo rast, in sicer 3,7-odstotno, prihodnje leto pa štiriodstotno. Lani je bila povprečna rast BDP v teh državah 4,2-od-stotna. V tej luči je IMF izpostavil Turčijo, ki bo na račun domačega povpraševanja in živahne posojilne aktivnosti še naprej beležila hitro okrevanje gospodarstva, ter Poljsko, ki naj bi letos prav tako ohranila trdno rast. Tako kot za območje evra je IMF gospodarsko napoved nekoliko znižal tudi za ZDA. Združenim državam je namreč organizacija januarja napovedovala triodstotno rast BDP, zdaj pa 2,75-odstotno. Ob tem so v IMF pojasnili, da bosta ZDA med drugim še naprej težila šibko domače povpraševanje in visoka brezposelnost. Ocenili so tudi, da bo javnofinančni primanjkljaj državi onemogočil pravi spopad s temi težavami. V skladu s tem je organizacija ZDA pozvala k zmanjševanju primanjkljaja, saj ji sicer ne bo uspelo izpolniti fiskalnih ciljev. Prav tako jim je svetovala, naj opustijo misel na nadaljnje zadolževanje. O Aziji pa je v spomladanskem poročilu IMF zapisano, da bodo njene države še naprej prednjačile po gospodarski rasti. Obenem je izpostavljeno opozorilo, da nekatera azijska gospodarstva že kažejo znake pregrevanja in da cene hrane in energije naraščajo, zaradi česar tem državam grozi vse višja inflacija. Gospodarski rezultat teh držav bi lahko okrnila Japonska, ki jo še vedno pretresajo posledice marčevskega potresa in cunamija, ki mu je sledil. IMF je pri tem spomnil, da se je Japonska že pred naravno katastrofo, ki je močno prizadela njeno industrijsko proizvodnjo in verigo z industrijskimi deli, soočala z zelo velikim javnim dolgom. Po oceni IMF bo gospodarska rast dežele vzhajajočega sonca letos 1,4-odstotna, kar je 0,2 odstotne točke manj od rasti, ki jo je organizacija Japonski napovedovala v predhodni oceni. PERU - Izbiranje novega predsednika Humala in Fujimorijeva v drugi krog volitev LIMA - V Peruju, kjer so bile v nedeljo predsedniške volitve, bodo o novem predsedniku odločali v drugem krogu. V njem se bosta po še neuradnih izidih pomerila zmagovalec prvega kroga, levičarski nacionalist Ollanta Humala in drugo uvrščena Keiko Fujimori, sicer hčerka nekdanjega predsednika Alberta Fu-jimorija. Drugi krog bo 5. junija. "Vse kaže, da bomo v drugem krogu," je pred navdušenimi privrženci v nedeljo zvečer dejal Humala, ki je obljubil spremembe v državi. Doseči moramo večino, da bo Peru 28. julija, ko naj bi zaprisegel novi predsednik, začel pot v spremembe, je dejal 48-letni nekdanji častnik. Humala je zagotovil, da bo v primeru zmage oblikoval narodno vlado, je pa pripravljen na kompromise. "Vrata so odprta za vse," je dejal Humala. Ta je po 71,32 odstotka preštetih glasov v prvem krogu prejel 28,69 odstotka glasov podpore, je sporočila volilna komisija. 36-letna Keiko Fujimori, ki se zgleduje po avtoritarnih in konservativnih politikah svojega očeta, je v prvem kro- gu prejela 22,68 odstotka glasov podpore. Fujimorijeva je tako kot Humala prepričana v drugi krog. "Smo v drugem krogu!" je zatrdila pred svojimi privrženci. Čeprav sta tako Humala kot Fuji-morijeva prepričana, da se bosta pomerila v drugem krogu, pa volilna komisija poziva k previdnosti, saj bo šele v naslednjih dneh bolj jasno, kdo se bo uvrstil v drugi krog. Pričakovati je sicer, da se bo delež glasov v podporo obeh kandidatov z nadaljnjim preštevanjem še povečeval, saj sta oba dobila predvsem glasove revnih slojev na podeželju. Na tretje mesto se je tesno za Fu-jimorijevo uvrstil nekdanji ekonomist Svetovne banke, 72-letni Pedro Pablo Kuczynski z 21,66 odstotka, na četrto mesto z okoli 15 odstotki nekdanji predsednik Alejandro Toledo, ki je vladal med letoma 2001 in 2006. Dosedanji predsednik Alan Garcia - nekdanji levičar, ki se je v svojem drugem mandatu prelevil v sredinskega politika - se za še en mandat na čelu države ni smel potegovati. (STA) 30 Torek, 12. aprila 2011 PRIREDITVE / KOPER - Jutri v stolni cerkvi Zapel bo zbor s Filipinov Gre za prvi koncert iz cikla Vox aeternum, ki ga prireja Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP), ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP), jutri ob 20. uri, v stolni cerkvi v Kopru, prireja prvi koncert mednarodnega cikla koncertov Vox aeternum, s katerim APZ UP na Obalo vsako leto pripelje vrhunske glasbenike z vsega sveta. Naslednji koncert cikla bo, prav tako ob 20. uri, že v ponedeljek, 18. aprila. APZ UP bo tokrat medse sprejel dva svetovno znana pevska zbora, in sicer bodo v tem tednu najprej gostili University of East Chorale (UEC) s Filipinov, ki je od leta 1999 pod taktirko dirigentke Anne Tabite Abele-da-Piquero eden najuspešnejših svetovnih zborov (na sliki). Zbor prinaša na odre svežo energijo, ki se kaže v vsestranskosti stilov in jezikov. UEC se ponaša s vrhunskim pevskim nastopom, ki poslušalca nikoli ne pusti hladnega. Jutri bo za uvod koncerta zapel tudi Mešani pevski zbor Gimnazije Koper pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. * K w , r * t ^ 3 - * i K * * ,{■ I ■ i i - J _ Ttvjfc F r. '1 Li ™ 'jTVL|L1. Nekaj dni za tem, 18. aprila, se bo ob 20. uri, v stolni cerkvi v Kopru, predstavil zbor Via Nova iz Munch-na. Zbor sestavlja 40 pevcev, večina so to ljubiteljski pevci, nekaj pa je tudi profesionalnih. Njihov repertoar je večinoma sestavljen iz sodobne zbo- rovske glasbe, a se na njihovih nastopih lahko sliši tudi kakšno tradicionalno klasično delo. Od leta 2008 delujejo pod taktirko dirigenta Flo-riana Helgatha. Za uvod bo zapel APZ UP pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko narodno gledališče V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 / Arthur Schnitzler: »Rondo (Vrtiljak)« (z italijanskimi nadnapisi). / Ponovitve: v soboto, 16. aprila, ob 16.00 in ob 20.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 12. aprila, ob 21.00 / Lorenzo Gleijeses: »Cerimonia«.Režija in tekst: Lorenzo Gleijeses. Nastopajo: Lorenzo Gleijeses, Anna Redi, Manolo Muoio. / Ponovitve: od srede, 13. do sobote, 16. aprila, ob 21.00 in v nedeljo, 17. aprila, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 12. aprila, ob 16.00 / Marsha Norman: »Buonanotte mamma«. Režija: Serena Sinigaglia. Nastopata: Ariella Reggio in Marcela Serli. / Ponovitve: od srede, 13. do 16. ob 20.30 ter v nedeljo, 17. aprila, ob 16.00. TRŽIČ V torek, 19. aprila, ob 20.45 / Eduardo de Filippo: »Eduardo: più unico che raro!«. Režija: Giancarlo Sepe. Nastopajo: Rocco Papaleo, Giovanni Esposi-to, Pino Tufillaro, Elisabetta DAcunzo, Angela De Matteo, Antonio Marfella, Giampiero Schiano, Antonio Spadaro in Simone Spirito. _SLOVENIJA_ KOMEN V soboto, 16. aprila, ob 20.00 / Bojan Podgoršek: »Bejži zlodej, baba gre!«. Komedija. Režiser Bojan Podgoršek. Gledališka skupina Kraški komedijanti LJUBLJANA SNG Veliki oder Danes, 12. aprila, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v sredo, 13, v petek, 15., v sredo, 20. in v četrtek, 21. aprila ob 19.30. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama V petek, 15. aprila, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. / Ponovitve: v soboto, 16., v sredo, 20. in v četrtek, 21. aprila ob 20.00. V ponedeljek, 18. aprila, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V torek, 19. aprila, ob 17.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v petek, 22. aprila, ob 20.00. MGL Veliki oder Jutri, 13. aprila, ob 16.00 in ob 19.30 / G. Boccaccio, I. Ratej, M. Krajnc, M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: , v soboto, 23. aprila, ob 19.30. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Razodetja«. / Ponovitve: v petek, 15. aprila, ob 19.30. V soboto, 16. aprila, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V torek, 19. aprila, ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj! Vse zastonj!«. / Ponovitve: v sredo, 20. ob 19.30, v četrtek, 21. ob 20.00 in v petek, 22. aprila, ob 19.30. Mala drama V četrtek, 14. aprila, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. / Ponovitev: v četrtek, 21. aprila, ob 20.00 V petek, 15. aprila, ob 20.00 / Karl Schönherr: »Hudič babji«. V ponedeljek, 18. aprila, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. V torek, 19. aprila, ob 20.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Jaz vas ljubim«. / Ponovitev: V sredo, 20. aprila, ob 20.00. V petek, 22. aprila, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 12. aprila, ob 21.00 / "Dve gledališči v sozvočju / Due teatri in ac-cordo" »Boban I Marko Markovic Or-kestar«, v sodelovanju med Slovenskim stalnim gledališčem in Bonawenturo. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni generali Jutri, 13. aprila, ob 20.30 / »Chess - the musical«. Avtor: Tim Rice; glasba: Benny Andersson in Björn Ulvaeus. Dirigent: Greg Arrowsmith. Nastopajo: Daniel Koek, Shona White, James Fox, Poppy Tierney, David Erik, Steve Var-nom, James Graeme, Curtis Angus, Martin McCarthy, Charleen Qwaye, Verity Jones, Christian Gibson, Peter Dukes, Alexander Evans, Bernd Wind-hoffer, Esther Biddle, Gregory Clarke, Sioned Saunders, Kate Feldschreiber, Joanna Hickman, Michelle Long, Helen Power, Alex Tomkins, Jennifer Douglas, Kate Robson Stuart, Matthew James Hinchliffe in Alison George. / Ponovitve: V četrtek, 14. in v petek, 15. ob 20.30, v soboto, 16. ob 16.00 in ob 20.30, ter v nedeljo, 17. aprila, ob 16.00. Gledališče Dei Fabbri V petek, 15. aprila, ob 20.30 / Koncert in predstavitev zgoščenke »La rosa di Rudolf« od Adrijana Doronzoja. Nastopajo: Max Cernecca, Irene Brigitte, Franco Triscuzzi, Bruno Prodan in mI-kael Petronio. Vstop prost. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 12. aprila, ob 20.45 / »Orche-stra del XVIII secolo - Coro Cappella Amsterdam«. Dirigent: Frans Brüggen. Nastopajo: Ilse Eerens - sopran; Michael Chance - alt; Markus Schäfer - tenor; David Wilson-Johnson - basso; Pieter-Jan Belder - organ. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Mostovna V petek, 15. aprila, ob 22.00 / Raggae night. Nastopajo: Jamcoast By The River, Roots Reggae night, Freedom fighters sound (Koper) in DJ PeteRoots. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 12. aprila, ob 19.30 / H. S. Loe-venskjold: »Silfida« (Balet v dveh dejanjih Augusta Bournonvilla). Glasba: Herman Loevenskjold; Dirigent: Igor Švara. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije & Slovenski komorni zbor & Zbor Consortium musicum & APZ Tone Tomšič. Dirigent: Emmanuel Vil-laume; tenor: Janez Lotrič; sopran: Sabina Cvilak. Channel zero (AKC Metelkova mesto) Kino Šiška V ponedeljek, 18. aprila, ob 21.00 / Nastopajo: DubLab: PAPRIKA KORPS (Pol). V torek, 19. aprila ob 21.00 / Nastopajo: Nargaroth (Nem), Posthum (Nor), Chaos Invocation (Nem). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di li-berta«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in "Arhitektura na Finskem." Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. Galerija Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): v torek, 12. aprila ob 17.30 bo otvoritev razstave akademskega slikarja Franca Goloba pod naslovom: »Svetlobe in sence reke Soče«. Tržaška knjigarna (Ul. S. Francesco 20): danes, 12. aprila ob 18:00 bo otvoritev fotografske razstave Štefana Grgiča z naslovom: »Sledovi tihe govorice - Segni di un racconto muto«. Razstava bo na ogled do 30 aprila, po urniku knjigarne. OPČINE Bambičeva galerija: do 13. aprila je na ogled likovna razstava Tatjane Capuder Vidmar: »Odtisi narave«. Urnik: od 10.00 do 14.00, od ponedeljka do petka. Dvorana Prosvetnega doma: do 15. aprila, je na ogled razstava »Skozi objektiv mladih - Razstava mladih fotografov in slikarjev«. Razstavljajo Sara Conestabo, Štefan Grgič, Nikolaj Ko-vačič, Diego Gerri in Irina Tavčar. Urnik: od ponedeljka, do petka, od 16.00 do 19.00 ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »L'Albero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: do 15. aprila je na ogled razstava Vladimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«. Urnik: od ponedeljka do petka med 17.00 in 19.00, od 16. do 29. aprila po domeni in ob prireditvah. Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass, 20): do 15. aprila bo odprta dokumentarna fotografska razstava ob stoletnici Slovenskega planinskega društva v Gorici (SPDG 1911 - 2011). SKD Hrast: do 1. maja je na ogled, na sedežu društva za cerkvijo v Doberdobu slikarska razstava Arhitekture neznanega - Kraške glave mladega do-berdobskega slikarja Cristiana Lavren-cica. Preddverje Kulturnega Doma: do 15. aprila na ogled fotografska in dokumentarna razstava ob 100-letnici Slovenskega planinskega društva. Na ogled je ob urniku odprtja Kulturnega doma ter v večernem času ob prireditvah v domu. Na ogled je okrog 70 fotografij velikega formata, niz zanimivih listin, dva para starodobnih smuči, unikati plakatov in grafični izdelki iz časa, ko še ni bilo računalnikov ter več drugih zanimivih eksponatov. ŠTEVERJAN Galerija 75: Fotoklub Skupina75 prireja ob tednu kulture tretjo izvedbo fotografske razstave SkupinArt na Bukovju v Števerjanu. Razstavljajo člani Remo Cavedale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic; na ogled bo do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481-884226 ali na in-fo@skupina75.it, informacije na www.skupina75.it. GRADIŠČE Umetnostna Galerija La Fortezza (Ul. Ciotti 25): je na ogled razstava »La mia polvere da sparo« Guida Colettija; na ogled bo do 27. aprila od četrtka, do petka med 10. in 12.30 in med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. uro 12.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Coljava - Turistična Kmetija Ostrou-ška Pelicon: v torek, 26. aprila, bo odprtje razstave Fotografij Igorja Maher-ja »Od Gora Do Kalov«. Razstava bo na ogled vsako soboto in nedeljo, med tednom pa po predhodni najavi. Tel.:031 303 523. SECOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na ogled do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Krom-berk za javnost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri.; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna občinav: do 16. aprila je na ogled razstava »In memoriam. Vojteh Ravnikar. Izvedeni projekti arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar 2000 - 2010«. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. Prostori fundacije "Poti miru" (Gregorčičeva 8): je na ogled fotografska razstava Mirka Bijukliča o lepotah Posočja, predstavitev priložnostne znamke Pot miru-Dolina Soče. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 14. aprila 2011 31 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pisana delavnica - Velikonočne voščilnice 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.45 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Game show: Affari tuoi 21.10 Nan.: La donna del-la domenica 23.10 Dnevnik - kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Aktualno: Qui Radio Londra 1.35 Aktualno: Sottovoce 2.05 Aktualno: Scrittori per un anno 2.35 Variete: Quelli della not-te (v. R. Arbore) Rai Due ^ Rai Tre napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Distretto di polizia 8 12.55 Aktualno: Ricette di famiglia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken cop-pia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Alvarez Kelly (western, ZDA, '66, r. E. Dmy-tryk, i. W. Holden, R. Widmark) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Nati con la ca-micia (kom., It., '83, r. E. Barboni, i. B. Spencer, T. Hill) 23.35 Film: Il cavaliere pallido (western, ZDA, '85, r.-i. C. Eastwood, i. M. Moriarty) 1.55 Nočni dnevnik 2.20 Film: Questa specie d'amore (dram., It., '71, r. A. Bevilacqua, i. U. Tognazzi, J. Seberg) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pome-riggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser mi-lionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Ris Roma 2 - Delitti imperfetti (It., i. P. Reggiani) 23.45 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 19.40 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Variete: Pomerig-gio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Talk show: Maurizio Costanzo Talk 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Resničnostni show: L'Isola dei famosi 8 23.30 90° minuto Champions 0.50 Dnevnik 1.20 Nan.: Justice - Nel nome della legge 2.00 Vremenska napoved 6.55 Risanke 8.45 Film: Il fidanzato di mia figlia (kom., Nem., '06, r. M. Kreihsl, i. W. Sittler, J. Klinge) 10.30 Film: Un matrimonio quasi perfetto (kom., ZDA, '04, r. S. Rob-man, i. A. MacDonald, J. Lawrence) 15.15 18.15 Aktualno: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.30 Nan.: E alla fine arriva mamma! 14.55 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.35 Risanka: Naruto Shippuden 16.05 Risanka: Sailor moon 16.35 Nan.: Merlin 17.25 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.20 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik/Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: Spider-Man 2 (fant., ZDA, '04, r. Sam Raimi, i. Maguire, Kristen Dunst) 23.40 Film: Sunshine (fant., Angl., '07, r. D. Boyle, i. C. Murphy, R. Byrne) 1.50 Aktualno: Poker1mania 2.40 Nočni dnevnik ^ Tele 4 21.05 Aktualno: Ballaro (v. Giovanni Floris) 23.15 Talk show: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik 0.10 Deželni dnevnik (J Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 2 11.30 Dnevnik, vremenska 8.05Variete: Camper Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: L'eta non conta 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Nan.: Apocalisse - Una fontana sigillata 11.30 Aktualno: Hard Trek 12.30 Variete: Mukko Pallino 12.55 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.10 Territorio di salute 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Ski magazine 15.30 Dok.: Italia magica 16.00 Aktualno: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Variete: Chef a sorpresa 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Ridatemi mia figlia (dram., ZDA, '85, r. D. Greene, i. L. Wagner) 22.30 Dok.: Tethys - Le radici di una terra 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Košarka: Basket Casale - Basket Snaidero UD La 7 tore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due po-liziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Duello nell'Atlantico (voj., ZDA, '57, r. D. Powell, i. R. Mitchum, C. Jurgens) 15.55 Dok.: Atlantide 17.40 Nan.: Leverage 18.40 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Variete: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 4.25 Dok.: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Niente di personale (v. A. Piroso) 0.00 Dnevnik 0.15 Resničnostni show: La vita segreta delle donne 1.15 Aktualno: Prossima fermata 1.30 Nan.: Cold Squad 2.15 Nan.: Alla corte di Alice (t Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-9.00 Poročila, Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Na potep po spominu, Zlati prah 10.20 Odd. za otroke: Škrat Kuzma 10.40 Otr. odd.: Nočko (pon.) 10.50 Zgodbe iz školjke 11.05 Druž. nad.: Sinje nebo (pon.) 12.00 Večerni gost 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Globus (pon.) 14.00 Babilon.tv (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji s prisoj 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.45 Dok. serija: Inva-zivne živali (pon.) 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik 18.25 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Nad.: Sodobna družina 20.25 0.20 Osmi dan 21.00 Dosje: Dost mamo 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 23.25 Dok. serija: Apo-kalipsa: svet v plamenih (pon.) 1.15 Dnevnik (pon.) 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.20 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.10 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro (pon.) 12.30 NLP s Tjašo Železnik 15.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 15.55 Na lepše (pon.) 16.20 Dober dan, Koroška (pon.) 16.50 Glasnik - odd. Tv Maribor 17.15 Mostovi - Hidak (pon.) 17.50 Dok. odd.: Ritz (pon.) 18.40 Mlad. odd.: Muzikajeto (pon.) 19.15 Tranzistor 19.55 Ekola! 20.00 Trikotnik 20.30 Duhovni utrip 20.45 Nad.: Dediščina Evrope 22.45 Brane Rončel izza odra 0.15 Film: Črna knjiga (pon.) (T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 8.40 Žarišče 9.00-11.00 Novice 13.30 Poročila 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione -magazin 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 20.40 Dok. odd.: Lojze Bratuš 21.20 »Q« trendovska oddaja 22.10 Vsedanes - Tv dnevnik 22.25 Boben - glasbena odd. 23.20 Biker explorer 23.50 Istra in... 0.20 Vseda-nes - Tv dnevnik 0.35 Čezmejna TV - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.0015.00 Novice, videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Videofronta 18.40 Monitor 20.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 23.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: L'ispet- 7.05 14.00 Najlepša leta (hum. nan.) 8.00 14.55 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 8.55 10.05, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.10 15.55 Nan.: Prepovedana ljubezen 10.35 18.00 Gospodarica srca (drama nan.) 12.05 16.50, 17.10 Zorro - Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno (družbene teme) 21.05 Castle (krim. serija) 22.00 Zaščitnik (akc. serija) 22.55 24UR zvečer, Novice A Kanal A 7.20 9.45 Družina za umret (hum. serija) 7.50 Svet, ponovitev, Novice 8.50 11.05 Obalna straža (akc. serija) 10.10 15.35 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.35 23.15 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.00 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.50 Tv prodaja, reklame 13.20 Film: Slovo od očeta (drama, ZDA/Nem., '00) 15.05 Dok. serija: Čarovnije Crissa Angela 17.05 18.55 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Nogomet: UEFA Liga prvakov, prenos 22.45 Liga prvakov, vrhunci dneva, Nogomet 23.45 Film: Prikazen in senca (drama, ZDA, '96) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihelič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 20. nad.; 11.00 Studio D: Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele Lu-žiške in njenih Srbov (prip. Katja Kjuder); 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 In mino-ranza; 11.45, 21.00 Il diario di Athena - Iz sveta izobraževanja; 12.30 Dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.00-14.30 Proza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.33 Euroregione news; 18.00 RC Jazz Club; 19.30 Dnevnik; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.10 Ricordi golosi; 22.00 Etnobazar; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Napoved sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 12. aprila 2011 VREME, ZANIMIVOSTI Anticiklon, ki se te dni zadržuje nad našim območjem, pripomore, da je ozračje stabilno. Danes popoldne pa bo hitra hladna fronta sprva dosegla Alpe, nato pa se bo pomikala preko celotnega deželnega območja. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo dopoldne krepila, v drugi polovici dneva bo vpliv obremenilen, z vremenom povezane težave pa pogoste. Okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Splošna obremenitev bo v noči na sredo oslabela. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.47Dolžina dneva 13.21 r LUNINE MENE ^SŠ Luna vzide ob 11.59 in zatone ob 3.01 PLIMOVANJE Danes: ob 2.10 najnižje -6 cm, ob 7.17 najvišje 19 cm, ob 13.47 najnižje -46 cm, ob 20.21 najvišje 40 cm. Jutri: ob 2.35 najnižje -20 cm, ob 8.07 najvišje 28 cm, ob 14.23 najnižje -52 cm, ob 20.48 najvišje 50 cm. 1000 m .......... 13 1500 m............ 8 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 2,5, po nižinah 2. (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo povsod lepo jasno vreme. Stopnja vlage bo nizka in vidljivost odlična. Popoldne pa bo spremenljivo; na Kraški planoti ni povsem izključena kakšna posamezna popoldanska ploha. Ob morju bo zjutraj še pihala burja, ki se bo postopoma obrnila v zmorec. V nižinskem pasu pa ^bo v glavnem pihal severni veter. Jutri zjutraj bodo padavine ponehale, delno se bo zjasnilo. Popoldne bodo posamezne plohe. V četrtek bo zmerno do pretežno oblačno, še bo možna kakšna ploha. Hladneje bo. SPOMINI - Na današnji dan pred 50 leti je Jurij Gagarin kot prvi človek obkrožil Zemljo Bogomila Kravos: »Ko sem dobila pismo iz Moskve, sem od sreče poletela v vesolje« TRST - Poleta prvega človeka v vesolje 12. aprila 1961 se posebno dobro spominja slovenska tržaška kulturna delavka Bogomila Kravos. O podvigu Jurija Gagarina je izvedela že zgodaj zjutraj od očeta, ki je poslušal radijska poročila. » Tisti dan sem imela na nižji gimnaziji pri Sv. Jakobu popoldanski pouk,« je povedala. »Od doma pri Sv. Ivanu sem se s tramvajem vozila do trga Gol-doni. Iz devetice sem izstopila nekaj po 13. uri in opazila raznašalca, ki je ponujal izredno izdajo Piccola z vestmi o prvem poletu v vesolje. Nenavaden pojav raznašalca je potrjeval navdušenje očeta, ki je opeval pogum vseh slovanskih narodov in tehnološki napredek pri Rusih,« nam je povedala Kravosova. »Živeli smo v hladni vojni. Kljub političnim neskladjem, ker smo se na levici še delili na kominformovce in titovce, so bili Rusi naši bratje. Brez pomišljanja sem potegnila iz žepa denar in prvič v življenju kupila tržaški italijanski dnevnik,« je pristavila. S sošolkami so si izmenjale nekaj mnenj. V tistem času so nekatera dekleta zbirala podpise filmskih zvezdnic in zvezdnikov. Bogomila Kra-vos si je domislila, da bi prišla do podpisa Jurija Gagarina. Za skupinski nastop ni bilo pravega odziva. Opogumila se je in se posla lotila sama. Kako pisati v Sovjetsko zvezo? Seveda ni poznala točnega naslova. »Naslednje jutro sem napisala pismo in ga naslovila s "Spoštovani tovariš Jurij Gagarin, Mosca - Moskva, URSS- CCCP". Bilo je dvojezično za večjo možnost dostave. O svojem podvigu nisem govorila z nikomer. Bilo mi je nerodno, morda celo sram, da sem si toliko upala. Do začetka novega šolskega leta ni bilo nobenega odgovora. Svojo sramoto sem potajila, poletje preživela kot po navadi in drugega oktobra spet začela s šolskimi obveznostmi,« je Kravosova nadaljevala svojo pripoved. »Četrtega oktobra smo imeli pouka prost dan, ker je bil to dan zavetnika Italije sv. Frančiška, domači poštar Marko pa je delal zjutraj in popoldan. Bila sem doma, ko je okoli treh popoldan prišel do naše hiše in veselo zaklical: "Gaspud Kravos, j'maste pismo sez Moskve!" V podstrešni sobici, kjer sem se cincala za pisalno mizo, me je kar vrglo s stola. Letela sem po stopnicah do por-tona. Tudi oče se je iz svoje delavnice pomikal k portonu in komentiral poštarjevo najavo. "Oštja vas udari, Marko, ma kol'ko sta ga d'nes že spili!" Hitela sem pojasnjevati. "Je zame, je zame!" in zagrabila pismo. Ko je oče doumel, za kaj gre, je poštarja po- vabil v hišo, se mu opravičil in mu ponudil kozarec vina. Naslednji dan sem v šoli razkazovala svojo trofejo in prof. Bezenškova me je prosila, če ji posodim sliko z ovojnico, da jo pokaže svojim kolegom. Še danes mi je nerodno, da sem z enim samim podpisom spravila v kot svoje sošolke in njihove podpise Claudie Cardinale, Sophie Loren, Rocka Hudsona, Tonyja Curtisa in druge. Tisti dan sem od sreče sama poletela v vesolje,« je še povedala naša sogovornica. Bogomila Kravos je v naslednjih letih gojila zanimanje do Gagarina. Ko je vesoljec sedem let kasneje umrl, ji je tržaški slikar in družinski prijatelj Milko Bambič iz Moskve prinesel stran Pravde, ki je bila v celoti posvečena spominu na kozmonavta. V sedemdesetih letih je z možem prvič šla v Moskvo in obiskala spomenik kozmonavtiki. Šla sta tja brez cvetja, kot smo navajeni na zahodu, ob vznožju Gagarinovega kipa pa je bilo polno rož in nekaj balončkov - šarikov, ki jih k spomenikom privežejo otroci v poklon junakom. Posmrtni ostanki Gagarina so vgrajeni v obzidje Krem-lja s številnimi najpomembnejšimi osebnostmi Sovjetske zveze. Bruno Križman Slika z Gagarinovim podpisom in ovojnica pisma Bogomili Kravos iz Moskve EVROPSKA UNIJA Z* • risanjem do imena na satelitu BRUSELJ - Otroci držav članic Evropske unije, stari od devet do enajst let, lahko sodelujejo na tekmovanju v risanju in se pri tem potegujejo za zanimivo nagrado. Ime zmagovalca v vsaki posamezni državi bodo namreč napisali na satelit programa Galileo, sporoča Evropska komisija. Evropska komisija hoče s tekmovanjem zbuditi zanimanje otrok za vesolje. Tekmovanje bo potekalo postopoma v vseh državah članicah, in sicer po abecednem vrstnem redu. V vsaki državi bodo izbrali zmagovalca, katerega ime bo napisano na satelitu. Od 10. aprila do 31. maja bo tekmovanje potekalo v Belgiji in Bolgariji, satelite z dvema imenoma zmagovalcev pa bodo izstrelili septembra. V ostalih državah bo tekmovanje potekalo od 1. septembra do 15. novembra, satelite z njihovimi imeni pa bodo postopoma izstrelili od leta 2012 naprej. O tekmovanju bodo prek medijev obveščali vsako državo posebej, prav tako pa bodo obvestili šole, učiteljska združenja in izobraževalne portale. Evropski komisar za industrijo in podjetja Antonio Tajani je ob tem povedal, da je raziskovanje vesolja vedno bolj pomembna tema za državljane EU, kot tudi za gospodarsko prihodnost povezave. Vzbuditi želijo kreativnost otrok in jih pri tem že v mladih letih navdušiti nad vesoljsko tematiko, je še dodal. EU želi s sistemom satelitske radionavigacije Galileo konkurirati ameriškemu sistemu GPS ter kitajskemu Compasu in ruskemu Glonasu. Z Galileom naj bi bila Evropa neodvisna od drugih navigacijskih programov ter se tako zavarovala, da bodo tovrstne aplikacije vedno na voljo. (STA)