PRIMOF&KI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 292 (9597) TRST, četrtek, 16. decembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni E^opi. NOV PRIMER POLITIČNEGA KRIMINALA V SESTU SAN GIOVANNI PRI MILANU Brigadist ubil dva policijska funkcionarja in padel v srditem spopadu z možmi postave Žrtve so podkvestor Vittorio Padovani, ma resalo Sergio Bazzeca in Walter Alaisia Mladi terorist je bil osumljen sodelovanja pri napadu na desničarski krožek «Democrazia nuova» - Lahkomiselnost ali podcenjevanje nevarnosti vzrok tragedije? PRIHODNJE SREČANJE VLADA-SINDIKATI BO 29. DECEMBRA Kritična ocena sindikatov včerajšnjem sestanku z vlado po MILAN, 15. — N! še utihnil odmev na včerajšnji podli atentat na šefa varnostne službe za Lacij dr. Noceja, ni se še polegel val ogorčenja, ki ga je vzburil izpad, in že smo priča novemu, prav tako krvavemu, in če je mogoče še bolj absurdnemu zločinu: v Se-stu San Giovanni, mestecu v milanskem industrijskem pasu, je davi ob zori rdeči brigadist ubil dva policista in tudi sam obležal v krvi po srditem spopadu z možmi postave. Film tragičnega dogodka je še zelo meglen, marsikatera okoliščina ni bila še pojasnjena, zlasti pa ni še odgovora na vprašanje, kako so policisti lahko ponovili tragično napako, ki je zahtevala smrt že toliko mož postave. Lahkomiselnost, podcenjevanje nevarnosti, strokovna nepripravljenost? Pojasnila so še meglena in neprepričljiva, ostaja pa dramatično dejstvo, zopetnega krvavega davka, treh ljudi, katerih življenjska nit je bila predčasno in nasilno pretrgana. Uvod v da višnji spopad v Sestu San Giovanni je bila preiskava, ki jo je milansko sodstvo začelo o zadnjih izpadih samozvanih rdečih brigad, zlastj o vdoru v krožek «Democrazia nuova», ki širi stališča voditelja demokrščanske desnice Massima De Carolisa. Policija in sodstvo sta osredotočila svojo pozornost predvsem na Walterja Alaisio, 20-letnega brezposelnega elektrotehnika, ki je živel z družino v preprostem stanovanjskem bloku v Ul. Leopardi v Sestu. To noč je policijski stroj stekel s polno paro: namestnik! državnega pravdnika dr. Alessandri- ! ni, ki vodi preiskavo, je odredil 16 j hišnih preiskav, med katerimi tudi ; tisto na domu osumljenega Alaisie. j Agentje, ki sta jih vodila šef komi- ' sarata v Sestu dr. Padovani in vodja varnostne službe za Lombardijo dr. Piantone, so potrkali na vrata stanovanja Alaisiovih ob pol-šestili. Odprla jim je fantova mati in jih povabila, naj vstopijo. Medtem ko so se policisti razpršili po sobah, se je na hodniku pojavil mladi Walter s samokresom v rokah. Fant je hladnokrvno naperil o-rožje proti dr. Padovaniju in sprožil. Funkcionar se je zgrudil v mlaki krvi in preden so ostali agentje lahko sploh posegli, je Walter znova sprožil, tokrat proti podčastniku Bazzeci. Morilec je prisebno izkoristil trenutek zmede in pobegnil kar skozi okno svoje sobe (stanovanje je v pritličju), vendar je naletel na o-broč, ki ga je policija sklenila o-krog bloka. Odjeknilo je še nekaj strelov, preden se je Walter prihulil k tlom in hlinil rano. Vtem ko so zatulile sirene rešilnih avtomobilov in se je dr. Piantone približal domnevnemu ranjencu, je fant planil spet na kolena in sprožil o-rožje v funkcionarja. Tokrat je pa zgrešil cilj. Še zadnjič je pritisnil na petelina preden ga je pokosil rafal iz brzostrelke. Do tu kronika tragičnega dogodka, povzeta po uradnih in poluradnih izjavah funkcionarjev milanske kvesture. Vprašanja brez odgovo-a, pa so še številna. Med drugimi tudi, če je bil cilj akcije v Sestu le hišna preiskava, ali pa aretacija osumljenca? V prvem primeru se n : razume, čemu toliko mož, čemu zaupati vodstvo vidnima policijskima funkcionarjema, v drugem primeru pa ni jasno, zakaj vsi agentje niso bili zaščiteni z neprobojnimi jopiči. Če so imeh Alaisio za res nevarnega, ni bilo težko predvideti, da bo poskusil beg. Da je tako blazno za- liiiiiiiiiiiiiiiriiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuKuiiii NEREDI MED PROCESOM NAP ■MM Med procesom proti pripadnikom NAP v Neaplju je včeraj znova prišlo do incindentov, ko je eden od obtožencev skušal prebrati sporočilo, s katerim si teroristična organizacija lasti odgovornost za atentat na dr. Noceja. Na sliki: vklenjeni obtoženci ob prihodu v sodno dvorano (Telefoto ANSA) igral vse za vse ob samem pogledu na agente, pa najbrž dokazuje, da je imel kaj hudega za bregom, da je tvegal veliko več kot obsodbo zaradi sodelovanja pri ustanavljanju oboroženih tolp. Morda celo dosmrtno ječo .vendar za kateri zločin samozvanih rdečih brigad? Zaman so kronisti silili v funkcionarje milanske kvesture, da bi zvedeli kaj več o tem. Iz skopih izjav je bilo mogoče razbrati le, da so v fantovi sobi preiskovalci zaplenili zajeten sveženj zanimivega gradiva in brzostrelko z dvojnim saržerjem. Zvedelo se je nadalje, da so v o-kviru preiskave agenti pospremili na kvesturo 15 ljudi, ki jih je zaslišal namestnik državnega pravdnika dr. Alessahdrini. Rezultat zasliševanj je seveda strogo tajen, preiskovalci pa ne prikrivajo zmernega optimizma, saj upajo, da so prišli na sled vsaj dvema od treh teroristov, ki so skupno s pokojnim Aloisio 1. decembra napadli krožek «Democrazia nuova». Dr. Vittorio Padovani je bil eden od najsposobnejših funkcionarjev milanske kvesture in je dosegel čin podkvestorja. Služboval je v Bologni, Lucci in Imoli, dokler ni bil v začetku sedemdesetih let premeščen na službeno dolžnost v Milan. Tu je od leta 1974 vodil kvestorjevo o-sebno tajništvo, nato pa je prevzel Vodstvo komisariata v Sestu. Znanci ga opisujejo kot blagega človeka, , ki je le redkokdaj segel po orožju. Zapušča ženo in štiri otroke, od katerih se je zadnji rodil 2. novembra. Marešalo Sergio Bazzeca, doma iz {■lumina, je bil s 33 leti eden od najmlajših policijskih marešalov v Italiji. Bil je povišan pred nedavnim, ker se je izkazal v akciji proti rdečim brigadam v Baranzateju di Bollate. Zapušča ženo in nedoraslega otroka. še bolj skope pa so informacije o morilcu Walterju ' Alaisii, ki očitno spada med zadnje rekrute prevratniške organizacije. Sosedje in znanci ga opisujejo kot mirnega in vljudnega fanta, ki se je zanimal za politično življenje, vendar pa ni nikoli razkril svoje predanosti prevratniški, teroristični organizaciji. Tragični spopad je dramatično odjeknil v malem mestecu. Župan je za jutri proglasil dan žalosti, sindikalna federacija Pa je napovedala dveumo splošno stavko, v znak protesta proti nasilnim in kriminalnim izpadom ki objektivno koristijo samo desnici, (vt) RIM, 15. — Končno se je zaključilo vprašanje desetega člana višjega sodnega sveta. Izvoljen je bil socialistični predstavnik Ettore Gallo, odvetnik in profesor na univerzi v Ferrari. Od 777 možnih glasov je prejel 703, medtem, ko mu je za izvolitev bilo dovolj 467. Sindikalne federacije menijo, da so ukrepi vlade glede naložb na Juga povsem nezadostni RIM, 15. — Stroški za delovno silo, večja obdavčitev in naložbe so bili v ospredju današnjega sestanka med vlado in sindikalnimi organizacijami, ki se je začela nekaj po poldnevu v palači Chigi. Trajala je več kot osem ur, udeležili pa so se ga poleg predsednika vlade Andreottija ministri Tina Anseimi. Moriino in Stam-mati kot predstavniki vlade, tajniki Lama, Macario in Benvenuto pa kot člani delegacije sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Zadnje tovrstno srečanje je bilo 4. decembra, ko so predstavniki vlade in sindikalnih organizacij sklenili, da bodo danes dopolnili razpravo, ki so jo takrat začeli. Po prejšnjem srečanju je bila ocena, ki so jo izrekli zastopniki sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. v glavnem negativna, ker je iz podatkov, ki jih je posredovala vlada, bilo jasno, da gre po večini za deflacijske ukrepe, ki u- tegnejo imeti zaskrbljujoče posledice na zaposlitev ter na možnost takojšnje obnovitve investicij. Na današnji seji je uvodoma spregovoril predsednik vlade Andreotti, ki je poročal o svojih pogovorih za o-brambo italijanske lire, ki je tesno povezana s sklepi nekaterih mednarodnih organizmov, še zlasti mednarodnega denarnega sklada. Andreotti je v glavnem govoril o sestankih in srečanjih, ki jih je imel Združenih državah. Ob koncu sestanka, ki se je zaključilo po 19. uri, so objavili komunike, v katerem je rečeno, da so proučili program za javne izdatke in za finančne dohodke za leto 1977 v okviru splošnega načrta za obrambo zaposlitve in za skrčenje inflacijske stopnje. Komunike obenem napoveduje, da bo 29. decembra ponovno srečanje z vlado in sindikati, ko bodo obravnavah vprašanja kmetijstva, dr- liiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiriitiiiiiiiiiiiiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiCHMii NA KONFERENCI OPEČ V GLAVNEM MESTU KATARJA NAFTA BO POkO I(NO DRAŽJA VPRAŠANJE JE LE KOLIKO Zmerne zahteve gredo od 7 do 15 odst., drugi pa zahtevajo celo 25 odst. - Iranski časnikar že napoveduje 12,5 odstotno povišanje DOHA, 15. — Čeprav se je konferenca petrolejskih ministrov držav izvoznic nafte OPEČ šele začela, je malone gotovo, da se bo cena «črnemu zlatu» dvignila. Kolikšno bo to povišanje cene, se sicer še ne da reči, pa čeprav je neki novinar iranske TV sporočil iz Dohe, da bo po konferenci nafta dražja za 12,5 odst. kot sklepa iz pogovorov, ki jih je imel z iranskim notranjim ministrom Jamshidom Amouzegar-jem in drugimi ministri držav izvoznic nafte, ki so prišli na 48. konferenco OPEČ in se tako rekoč zaprli v razkošni «Gulf hotel» v glavnem mestu Katarja, kamor bo nekaj dni uprt pogled malone vsega sveta, saj - bo od sklepov, ki jih bodo sprejeli tu, v precejšnji meri Pravo obličje antiosimske hajke Organizatorji in podpihovalci ant.osimske gonje v Trstu so v dveh dneh doživeli dva huda neuspeha. Radikalci so morali odpovedati svoj «protestni vlak», ki naj bi tržaške množice popeljal v R.m na protestni nastop pred poslansko zbornico. Vzrok: ni bilo dovolj prijav. Potolažili so se s pozivom na pošiljanje brzojavk posameznim poslancem, da bi se i-zrekli proti ratifikaciji sporazuma. Megalomanija se jim je v lastnih rokah rčcipočila kot milni mehurček. Bistveno nič bolj srečen ni bil sinoči odbor za integralno prosto cono. Na «tiho manifestacijo» na Trgu Unità so pozivali vseh 65.000 prostovoljr. h ali z zvijačo izvabljenih podpisnikov peticije za antiosimsko «integralno prosto cono». Četitina prebivalstva našega mesta bi morala preplaviti ♦rge in ulce, trgovine bi morale ugasniti svetlobne reklame in celo zapreti izložbe, na oknih bi morale zaplapolati zastave na pol droga z žalnimi trakovi... Rezultat: na trgu, ki je sicer za manifestac je prepovedan, se je zbralo po najbolj velikodušni) o-cenah največ 4 tisoč ljudi vključno z radovedneži in običajnimi sprehajalci po ploščadi. V izsiljeno povorko se jih je potem u-vrstilo le še kakih 2.000, pred končnim razhodom jih je ostalo morda še 300. Vodilne deseterice iz odbora za integralno prosto cono ni bilo videti, vsaj ne na čelu nenajavljenega sprevoda. Bili pa so prisotni nekateri vod tel ji tržaškega fašizma in v velikem, če ne celo prevladujočem številu ob.čajni fašist čni razgrajači, vedno pripravljeni na kakšno «miroljubno» juna-štvo- Zato ni moglo manjkati razbitih šip, polomljenih palic, ranjenih agentov in predvsem protislovenskih, protijugoslovanskih, protidemokratičnih in drug h parol iz revanšističnega in šovinističnega arzenala. Mr,ego prisotnih iz vrst zapeijan h se je zato umaknili. Končalo se je tako, kot se je moralo končati, ker je bistvo v*» hajke, orkestrirane okrog na- pihnjenega vprašanja industrijske cone na Krasu, prav v nasprotovanju osimskemu sporazumu kot celoti, to se pravi v nasprotovanju dokončni ureditvi meje in vsestranskemu gospodarskemu sodelovanju med Italijo in Jugoslavi jo, proti nadaljnjemu poglabljanju plodnega in aktivnega sožitja. Kdor je v svoji naivnosti potreboval še kakšno potrdilo, da je tako in ne drugače, ga je sinoči debil v zvrhani meri. Kdor je v dobri veri morda še prepričan, da gre res za industrijsko cono na Krasu in ne za prozorno jasen desničarski interes, kateremu je tudi dobronamerna ekološka zaskrbljenost prišla prav kot dobro kritje, ta je lahko spoznal, ds se je v nedvomni dobri veri vpregel v napačen in nevarno smer naravnani voz. Poslanska zbornica, ki bo danes nadaljevala začeto ratifikacijsko razpravo in katere pozitiven izid ne more biti v dvomu, bo s hitrim zaključkom razprave in z glasovanjem za ratifikacijo samo preprečila, da bi se v umetno za-čati in pedpihovani antioslmski gonji znova začele pri nas kre-p ti že poražene najbolj nazadnjaške sile na škodo demokratičnega razvoja v Trstu in na škodo njegovih resničnih gospodarskih koristi, (jk) Danes v zbornici nadaljevanje razprave o osimskem sporazumu RIM. 15. — Poslanska zbornica bo jutri zvečer prekinila razpravo o zakonskem osnutku, ki ureja prikinitev nosečnosti, in bo v četrtek nadaljevala diskusijo o ratifikaciji osimskega sporazuma. Predvidoma bi se morala diskusija zaključiti v petek, ko bo zbornica glasovala o ratifikaciji vendar ni izključeno nadaljevanje diskusije tudi ' prihodnji teden, če se bo nadaljeval obstrukcionizem desnice. ODMEVI NA KRIMINALNA IZPADA V MILANU IN V RIMU BR, NAP in fašiste združuje isti cilj: zrušiti demokracijo RIM, 15. — Po včerajšnjem spodletelem atentatu na šefa varnostne službe za Lacij dr. Noceja, je rimski policijski stroj stekel s polno paro, vendar doslej brez vidnih rezultatov. Izhodišče preiskovalne dejavnosti je domneva, da naj bi bil včerajšnji. izpad akcija, s katero so skušali samozvani «oboroženi proletarski oddelki» NAP znova zasesti v rimskem prevratništvu prostor, ki jim je pripadal še do pred nedavnim. Zichitella je po begu iz kaznilnice v Lecceju prišel v Rim, da bi zopet postavil na noge organizacijo, ki je bila hudo okrnjena po zadnjih udarcih, ki jih je gibanju zadala policija. Kaže pa, da kadrov NAP v ure stolnici ni bilo več veliko, če se je moral Zichitella za včerajšnji atentat poslužiti nekaterih navadnih kriminalcev. Tako vsaj menijo na političnem oddelku rimske kvesture, kjer vodijo stalno evidenco banditov, ki skušajo opravičiti svojo kriminalno dejavnost s kaj prozorno krinko «oboroženega boja za komunizem». Včeraj in danes ponoči so agenti preverili alibije vseh «starih znancev», za katere so sumili, da so nekako povezani s prevratniškim gibanjem, vendar napor ni obrodil stvarnih sadov. Vsi so imel: trden alibi z izjemo dveh, ki sta skrivnostno izginila. Mcv’da gre prav za dva od killerjev, ki sta po smrti Zi-chitelle pobegnila na vrat na nos. Veliko važnost pa pripisujejo na političnem uradu rimske kvesture dogodku, ki se je pripetil pred dvema tednoma v četrti Aurelio nedaleč od kraja atentata1 in v katerega je bil vpleten tudi Zichitella. Tedaj se je napist, ki je bil v družbi prijatelja, nekam sumljivo mudil ob dostavnem vozilu, kot če bi ga hotel ukrasti, ali pa preučiti, kje naj bi zvrtali luknje v pločevini (kot so jih zvrtali v vozilu, ki so se ga po-služili včeraj), da bi lahko nemoteno nadzorovali okolico iz vozila, ne da bi jih kdo od zunaj opazil. Terorist je pobegnil, ko je privozil mimo . pohcijski izvidniški avto in pri tem | podrl vratarja nekega hotela, ki je včeraj prvi spoznal v umrlem teroristu Zichitello. In to so v bistvu vsi dosedanji iz sledki preiskave. Poudariti pa gre, da so se medtem NAP «oglasili» tudi na lastno pest z letakom, ki so ga poslali uredništvu časnika «Corriere della sera» in v katerem si lastijo odgovornost za včerajšnji izpad. «Tovariši, — poudarjajo v letaku — včeraj je pod streli morilcev, ki so v službi režima in večnacionalnih družb, padel Martino Zichitella, zgleden borec za komunistično o-blast. Ubit je bil med gverilsko akcijo, katere cilj je bila likvidacija državnega krvnika Alfonsa Noceja, znanega po svojem sovraštvu do komunizma in v represiji proti NAP». Letak nadaljuje z neprisebnim naštevanjem «zločinov», ki so jih zagrešili dr. Noce in njegovi agentje ter grozi z novimi izpadi proti državnim funkcionarjem, ki jih je «revolucionarno proletarsko sodišče zapisalo smrti». Po mnenju agentov političnega oddelka je letak izviren, saj naj bi bil slog povsem soroden slogu dosedanjih napistov-skih letakov. Poudariti gre tudi, da je dokument podobne vsebine prebral eden od obtoženih napistov med procesom na neapeljskem porotnem sodišču. Včerajšnji atentat na dr. Noceja In današnji krvavi spopad v Sestu San Giovanni sta dramatično odjea-iiila v italijanski javnosti kot dokaza endemičnega nasilja, ki tli v i-talijanski družbi. Vse napredne in demokratične sile se znova brezpo gojno obsodile nasilje, kot način boja. ki ni sprejemljiv za demokra tično družbo in ki poleg vsega ko nsti zgolj najbolj reakcionarnim in mračnajškim silam, ki bi hotela oahniti državo nazaj v čas mračnjaštva. Milanska pokrajinska federacija CGIL. CISL, UIL je za jutri preglasila četrturno splošno stav ko v vsej pokrajini v znak «ogorčenega protesta proti krvavemu izpadu v Sestu San Giovanni». To je le zadnji člen v verigi nasilja in terorizma. ki pospešujeta napetost v ijem.» Prav tako stroga je obsodba vsedržavnega tajništva KPI. ki poudarja, da med samozvanimi rdečimi brigadami in NAP ter izrazito fašističnimi terorističnimi orga r.izacijami ni nobene razlike. Združuje jih isti cil: zrušiti demokracijo. Zato KPI poziva vse svoje člane k budnosti, vse demokratične stranke in organizacije pa, naj aktivno podprejo boj mož postave proti prevratništvu in političnemu kriminalu. Na isti ton so uglašena sporočila vseh strank ustavnega loka in sindikalnih organizacij. O podlih izpadih v Rimu in v Milanu je na kratko spregovoril med popoldanskim zasedanjem tudi predsednik poslanske zbornice Pietro ln grao, ki je med drugim dejal, da spričo vala terorizma, sama obsodba nasilja, pa naj bo še tako odločna, ne zadostuje več. Treba je iti zadevi dc dna. razkrinkati zakulisne režiserje strategije napetosti in terorja Režiser F. Štiglic in pianistka D. Tomšič nagrajenca AVNOJ BEOGRAD. 15. — Predsednik jugoslovanske skupščine Kiro Gligorov je danes več uglednim javnim u-stvarjalcem in zastopnikom delovnih kolektivov izročil «Nagrade AVNOJ», ki jih v Jugoslaviji podeljujejo ob dnevu republike kot najvišja priznana socialistične skupnosti. Gligorov je v priložnostnem nagovoru po'd črtal, da so se nagrade AVNOJ u-veljavile kot najvišje priznanje posameznikom in kolektivom za njihov ustvarjalni prispevek v znanosti in kulturi, postale pa so tudi pomembna spodbuda za množično razvijanje zavesti in ustvarjalnosti. Med letošnjimi avnojevimi nagrajenci sta tudi Slovenca, filmski režiser France Štiglic in pianistka državi in koristita samo reakciona- Dubravka Tomšič - Srebotnjak. odvisen nadaljnji razvoj ekonomije naj večjih potrošnikov nafte, torej bogatili, razvitih držav, pa tudi manjših potrošnikov nafte, držav v razvoju. Že pred začetkom konference jc bilo znano.J-kaj izvozniki nafte hočejo: cene «črnemu zlatu» so «zamrznjene» vse do 1. oktobra lanskega leta, od tedaj pa so se zaradi inflacije cene blaga, ki ga izvozniki nafte uvažajo iz razvitega sveta, dvignile za 26,9 odst. Izvozniki nafte hočejo na vsak način, da pride do ponovnega ravnotežja v cenah. Hkrati se pa zavedajo, da bi prevelik skok cene nafte mogel močno škodovati ravnotežju v razvitem in tudi nerazvitem svetu. Med 13 izvozniki nafte pa obstajajo različne tendence. Na eni strani so predstavniki tistih, ki bi radi, da bi se cena nafti dvignila le za 7 do 10 odst., na drugi strani pa so tisti, ki zahtevajo pravi skok, cene za eno četrtino, to se pravi za polnih 25 odst. Povsem posebno pa je stališče Saudove Arabije, ki je na eni strani največji izvoznik nafte, saj odpade na njen izvoz kar 30 odst. vse nafte, ki jo izvozi 13 držav članic OPEČ, na drugi strani pa je ta država edina, ki vztraja na tem, da naj bi cena nafti ostala na sedanji ravni za nadaljnjih šest mesecev, kot je predlagal minister za petrolej Saudove Arabije Ahmed Zaki Jamani. Konferenca 13 ministrov OPEČ se je davi začela navsezgodaj, ko je dosedanji predsednik OPEČ Indonezijec Mohamed Sadli v uvodnem govoru poudaril, da «nosimo veliko težo globalne odgovornosti», kajti vsak «naš sklep bo imel velike posledice na blagostanje v svetu ne le v neposredni bodočnosti, pač pa za daljšo dobo». Predstavnik države gostiteljice, emirata Katar Khalifa Bin Hamad je podčrtal «upravičenost močnega poviška cene», kajti tudi «cene uvoženemu blagu so močno povišane», hkrati pa je zatrdil, da «dežele OPEČ razmeroma mnogo več pomagajo državam v razvoju v primerjavi z Zahodom». Venezuelski minister za petrolej Valentin Hernandez Acosta je v svoji izjavi podčrtal, da mora OPEČ vzeti bogatim in dati siromašnim. Dobesedno je rekel: «Nujno potrebno je skleniti, da se cene surovi nafti dvignejo, kajti težave dežel v razvoju so prevelike. Smatram pa, da bo dvig cene, ki ga bomo sprejeli, vendarle razumen.» Valentin Hernandez Acosta je svoje izvajanje nadaljeval takole: «Najbolj siromašnim in nerazvitim deželam, ki bi ne mogle prenesti ponovne podražitve nafte, bi bilo treba pomagati drugače. Ustanoviti bi bilo treba sklad v višini ene milijarde dolarjev, iz katerega bi se nudila pomoč nerazvitim.» Predstavnik Saudove Arabije Ya-mani je pred prihodom v Doho govoril o majhnem povišanju cene, sinoči pa je prišel na dan s predlogom o zamrznitvi cene, ki smo ga že omenili. V zvezi s tem je zanimiva vest, da je Yamani svoje stališče spremenil po tiskovni konferenci, ki jo je imel novoizvoljeni predsednik ZDA Jimmy Carter, ki je tudi rekel, da sta bila tako Henry Kissinger kot njegov bodoči namestnik v washingtonski vladi Cy rus Vanče v stiku z nekaterimi državami članicami «OPEČ». Udeležba na španskem referendumu v predvidenih mejah MADRID, 15. - V Španiji je bil danes referendum, ki ga je razpisala vlada o vprašanju politične reforme. Po prvih podatkih je bila udeležba v mejah predvidevanj, se pravi. da je na volišča odšlo približno 50 od sto upravičencev. O izidu referenduma ne more biti nobenih dvomov, saj se bo večina Špancev izrekla za politične reforme kljub pozivom k bojkotu referenduma, ki ga je na Špance naslovila demokratična opozicija in kljub desničarski kampanji, s kaiero bi hoteli najbolj zagrizeni falangisti preprečiti, da bi v Španiji prišlo do političnih reform in nujne demokratizacije. Edini uradni podatek, ki je prišel iz Španije je izid referenduma v vasi Sagart, kjer je bilo volilnih u-pravičencev sto. Volilo je 94 oseb, od katerih se je 92 izreklo za reforme, ena proti, ena oseba pa je oddala belo glasovnico. V nekaterih španskih mestih je prišlo tudi do neredov. Policija je v Madridu aretirala pet desničarjev, danes zvečer pa je zelo grobo nastopila proti levičarskim demonstrantom, ki so skušali uprizoriti manifestacijo proti referendumu. žavne udeležbe. Juga in stanovanjskih gradenj. V zaključku je rečeno, da so med današnjim srečanjem sindikalni predstavniki orisali konkretne predloge za skrčenje izdatkov za delovno silo ter za zvišanje storilnosti. Po zaključku današnjega srečama med viado in sindikati je generalni tajnik CGIL Lama izjavil, da so predstavniki vlade poročali o nekaterih aspektih finančne, davčne in kreditne politike za prihodnje leto. Zastopniki sindikalnih organizacij so Stavkovno gibanje tiskarjev dnevnikov Od danes dalje ukinjeno vsako nadurno delo RIM. 15. — Enotna sindikalna federacija tiskarskih delavcev (FULPC) je objavila sporočilo, v katerem pravi, da so se 14. t.m. začela pogajanja z založniki dnevnikov za obnovitev delovne pogodbe. Sindikalne organizacije delavcev so izčrpno obrazložile svoje zahteve. Založniki so jih vzeli na znanje in zagotovili, da jih bodo poglobljeno proučili. Obe strani sta se obvezali, da sc bodo pogajanja nadaljevala 21. decembra ob 10. uri v Rimu, ko bodo morali biti dani jasni in neodložljivi odgovori. Flnotna sindikalna federacija tiskarskih delavcev je tudi razglasila stavkovno gibanje zaradi negativnega odnosa založniške grupe Monti glede bodočnosti nekaterih dnevnikov grupe. Zato bodo tiskarji dnevnikov od 16. t.m. dalje prekinili vsako nadurno delo brez vsakih izjem, tako, da bo vsak delavec oprav’1 le 36 pogodbenih delovnih ur tedensko. RIM, 15. — Vincenzo Balzamo je bil izvoljen za novega predsednika poslanske skupine PSI. Na drugem glasovanju je dobil absolutno večino, zanj se je izrazilo 30 poslancev, medtem ko je Di Vagno prejel 18 glasov. zahtevali naj vlada bolj podrobno in konkretno pove, kakšne so razpoložljive vsote ter kje in kako misli izvesti naložbe na Jugu ter v prid kmetijstvu. Ob tej priložnosti, pravi Lama. se je ponovno izkazalo, da so ukrepi, ki jih je predvidela vlada, povsem nezadostni, (if) Sestanek vlada-sindikati glede pravične najemnine RIM. 15. — O zakonskem osnutku o pravični najemnini bo ministrski svet razpravljal v petek, 17. decembra. Danes zjutraj so predstavniki sindikalnih organizacij ter minister za javna dela Gullotti, za pravosod e Bonifacio in podtajnik za javna dela Padula. razpravljali dobre štiri ure. Sindikalisti so izrazili upoštevanje prizadevanj vlade, da bi predlož ia parlamentu zakonski osnutek, katerega vsebina se ne bo bistveno razlikovala od predloga, ki ga je izdelala enotna sindikalna federacija. Ob koncu srečanja, ki je bilo na ministrstvu za javna dela je tajništvo sindikalne federacije CGIL. CISL in UIL in zveze gradbenih delavcev objavilo komunike, v katerem je rečeno, da so sindikalni predstavniki ponovili zastopnikom vlade, da je treba takoj odobriti zakonski osnutek o pravični najemnini in da mora biti odložitev sedanjega režima zamrznitve najemnin zgolj tehničnega značaja. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiimiiniiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiuiiiiiiiiinit SKLEP PREISKOVALNE KOMISIJE 0 ZADEVI LOCKHEED Zasliševanja Tanassija Buia in Runiorja bodo javna RIM, 15. — Parlamentarna preiskovalna komisija jc danes zvečer ob zaključku svojega zasedanja sklenila, da bodo zasliševanja bivših ministrov Rumorja, Tanassija in Guia javna. Prav tako javna, če se prizadeti ne bodo uprli, bodo za sliševanja bivšega Tanassijevega tajnika Palmiottija in predsednika družbe «Ikaria» Melce, ki so na vrsti jutri. Iz Združenih držav je namreč prišla privolitev ameriškega zunanjega ministrstva, ki je sporočilo. da nima nič proti temu. da hi javno obravnavah amerišhe dokumente. Zato je predsedstvo preiskovalne komisije sklenilo preklicati svoj prejšnji sklep, s katerim je prepovedalo javna zasliševanja. Parlamentarna preiskovalna komisija je medtem danes nadaljevala z zasliševanjem nekaterih osebnosti. ki so zapletene v zadevo Lockheed. Danes je bil na vrsti najprej Antonio Lefebvre D'Ovidio, ki je prišel na sedež poslanske zbor- nice v spremstvu svojega zagovornika odv. Vassalija. Člani komisije Su ga zasliševali v zvezi - zadnjimi dokumenti, ki so jli pred kratkim dobili iz ZDA. Iz zasliševanja Antonia DOvidia, baje ni izšlo nič novega. Obtoženec naj bi ponovil, da je pri nakupu ameriških letal her-cules C-130 bil zgolj pravni svetovalec. medtem ko je gospodarsko plat obravnaval njegov brat Ovidio Lefebvre D'Ovidio. Za njim so zaslišali bivšega načelnika generalnega štaba italijanskega letalstva gen. Fanalija. Njegovo zasliševanje ie trajalo dve uri. Fanali je baje posredoval oreisko-vnlcem nekaj pomembnih elementov. Komunistični član parlamentarne preiskovalne komisije Martorelli je dejal, da je bilo zasliševanje zelo koristno Kar zadeva nakup hercu-lesov C-130 je Fanali baje dejal, da njegovo delovanje ni bilo v nasprotju z mnenjem, ki so ga izrazili izvedenci. Fanalija obtožujejo podkupovanja in goljufije, (if) TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ V DEŽELNI SKUPŠČINI SOCIALISTI IN KOMUNISTI POTRDILI KRITIČNA STALIŠČA DO PRORAČUNOV Tudi P LI in MF napovedala odklonilen glas - Danes končno glasovanje o proračunu 77 in razvojnem načrtu 1977-80 V deželnem svetu se je včeraj zaključila splošna razprava o proračunu za poslovno leto 1977 in o razvojnem načrtu za obdobje 1977 -1980, hkrati s tem pa so svetovaici obravnavali vprašanja, ki so povezana z obnovo območij, ki jih je prizadel potres z dne 6. maja. Na včerajšnji seji, ki je trajala nepretrgoma do 14. ure, je nastopilo nadaljnjih sedem diskutantov, in sicer Trauner za liberalce, Puppinijeva za Furlansko gibanje, Bertoli za republikance, Lonza za socialdemokrate. De Carli za socialiste, Magrini za komuniste in načelnik svetovalske skupine KD Biasutti. V svojem posegu je Trauner (PLI) opozoril na vrsto znakov, ki kažejo na določeno naraščanje nezaupanja širokih množic z našega področja do deželnih inštitucij in napovedal, da bo glasoval proti proračunu. Podobno stališče do gospodarske politike deželne vlade je zavzela tudi predstavnica Furlanskega gibanja Puppini D’Agaro, Republikanec Bertoli je v svojem posegu zagovarjal delovanje deželnih organov in v polemiki z opozicijo označil razvojni načrt 1977 -1980 za resen in premišljen akt, v okviru katerega bo naša dežela lahko prebrodila dober del sedanjih težav. V nadaljevanju je omenil tudi osimski sporazum in naglasil njegov pomen za nadaljnji razvoj dežele. Lonza (PSDI) je zagovarjal resnost in učinkovitost razvojnega na-čria, ki ga je pripravil deželni odbor ter dejal, da so kritike, ki so jih o njem izrekle druge politične formacije v skupščini, neupravičeno polemične in pretirane. Socialist De Carli je naglasil, da sta oba dokumenta (proračun in razvojni načrt) statična, kakor je statična sama deželna vlada. Govornik je v tej zvezi dejal, da je vlada v Furlaniji - Julijski krajini poleg vlade v deželi Veneto edini primer centristične vlade v vseh V nedeljo svečanost na openskem strelišču Ob 35-letnici smrtnih obsodb Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Vadnala in Ivana Ivančiča s strani fašističnega posebnega sodišča prireja Vsedržavno združenje antifašističnih političnih preganjancev ANPPIA ob sodelovanju odporniških in partizanskih organizacij spominsko svečanost, ki bo v nedeljo ob 15. uri na openskem strelišču. Po polaganju vencev bosta govorila sen. Paolo Sema in bivši politični preganjanec Srečko Colja, predsedoval pa bo Igor Malalan. Sodeloval bo tudi openski pevski zbor Tabor. italijanskih deželah. Resnost trenutka, ki je nastal v Furlaniji - Ju b.jski krajini zaradi gospodarskega zastoja in še zlasti po potresu, je nadaljeval govornik, zahteva enotno prizadevanje vseh razpoložljivih sil. da bi se mogli uspešno lotiti odprtih vprašanj Komunist Magrini je tudi naglasil nujnost podpore širokih množic za premostitev težav, ki so nastale po prvem potresu 6. maja in po drugem sunku 15. septembra. Kar daril, da jih z barakami in mon tažnimi hišami ne bomo obdržal: na domači zemlji ter da je zato treba čim prej preiti na širši program dejanske obnove naših krajev. Zadnji je spregovoril demokristjan Biasutti, ki se je v glavnem zavzel za enoten nastop vseh sil v deželi pri pripravi zakonskega osnutka, s katerim naj bi osrednja vlada sprožila dejansko obnovo potresnih območij in ustrezen razvoj v drugih predelih Furlanije - Julijske krajine. Na današnji seji bodo predsednik deželnega odbora in njegovi sodelavci, med njimi zlasti odbornika za finance Tripani in za načrtovanje Mauro, odgovorili r.a izvajanja posameznih svetovalcev med splošno razpravo. Sledilo bo glasovanje. • Rocolska sekcija KPI prireja danes ob 20.30 na sedežu v Ul. di Roz-zol javno skupščino na temo «Osimski sporazum in razprava v poslanski zbornici». KPI ob umorih v Rimu in Milanu Tajništvo tržaške federacije KPI je v svojem poročilu izrazilo ogorčenje zaradi umora agenta Palum ba, vicekvestorja Padovanija in podčastnika Bazzecca ir, sožalje svojcem žrtev. Krvavi zločini teh dni, je rečeno v poročilu, so del prevratniškega načrta, ki je prišel na aan s pokolom 12. decembra 1969 in nato z vrsto zločinov, kot so poko! v Petovljah in umor sodnika Occor-sia. Ta dva zločina, kot tudi umor treh mož, ki so se bavili s protiteroristično akcijo, pomenijo napad proti varnosti republikanske države. KPI zaključuje, da morajo vse antifašistične sile in vsi pošteni državljani izkazati solidarnost možem, ki ščitijo demokratično varnost države, in to s konkretnimi pobudami tudi na krajevni ravni. NA POBUDO TRŽAŠKIH KRONISTOV V svečanem vzdušju jubilejna podelitev «Zlatega sv. Justa» Letošnji nagrajenec je prof. Pierpaolo Luzzatto Fegiz ■llilllllllllllliiiaiiinillllllll>lllllllllllllllllllllllillllll1illlilllllllilllllllllllllllilllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllliiiiill.|iir Ulica Seminario 12, predvajali dokumentarni film ^«Pred j ^ je fjnancarju pokazal prepustni- Finančni stražniki na mejnem prehodu pri Šempetru so prejšnji dan pretrgali dolgo verigo trgovine z uKradenimi mercedesi, ki iz Italije preko Jugoslavije potujejo na Bližnji vzhod. Financarji so mladeniča, ki se je vozil v ukradenem vozilu, odpeljali na poveljstvo pri Rdeči hiši, od tu pa v zapor. Pred dnevi je mercedes 405 ča- m po potresu», ki ga je posnel prof, Sgubin, ravnatelj srednje šole v Ločniku. Film prikazuje številne kraje v Furlaniji, katerim so potresni sunki zadali hud udarec. Šolske vesti v vseh V soboto odprtje lekarne v Bračanu Krminska občinska uprava se je po zgledu gradeške in goriške občine odločila za odprtje lastne lekarne v Bračanu. Uradna slovesnost bo že prihodnjo soboto, 18. t.m. popoldne. Pri tem velja poudariti, da sta na krminskem območju že dve lekarni — obe sta v Krminu in ju upravljajo zasebniki — kljub temu pa je obsežno področje ob državni meji nepokrito. Prebivalci so do zdaj morali po zdravila v Krmin, Čedad ali še dlje. Zdaj bodo te težave odpadle, kajti občinska uprava se je odločila za odprtje lekarne v Bračanu. Nova pridobitev pa bo koristila po vsej verjetnosti tudi prebivalcem nekaterih krajev Slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič» in Mladinski center priredita danes ob 20.30 v goriški Prosvetni dvorani CANKARJEV VEČER Nastopila bo sovodenjska dramska skupina ob sodelovanju So-vodenjskega noneta. Celodnevna šola v Števerjanu priredi božičnico, ki bo v soboto, 18. t.m., ob 18. uri v župnijski dvorani. co (uporabil je ta dokument namesto potnega lista, da bi ne vzbudil dvomov). Agenta, Bruno Abbadini in Francesco Grigio, pa sta v podrobnem pregledu vozniških dokumentov ugotovila nekatere nepravilnosti, zaradi česar so mladeniča ustavila in ga odpeljala na poveljstvo pri Rdeči hiši. Tu so ugotovili, da so mercedes, ki je last družbe Nordica, znana zaradi smučarskih čevljev, ukradli 6. decembra letos v Milanu. Ugotovili so še, da so bili vozniški dokumenti ponarejeni. V okviru akcije, da bi našli morebitne Jacobinove sodelavce, so financarji aretirali 30-letnega Vi-demčana Paola Montagnerja, ki je zadnje čase živel v Nemčiji. Oba se bosta morala pred sodiščem zagovarjati zaradi kraje avtomobila ter ponarejanja dokumentov. Jacobinija pa dolžijo tudi, tihotapstva ukradenega vozila. V goriški tržnici •iitiiiiiiiaiikiiiBisiiiiiiiiiiiaiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiixiiiiivii»iiiai«iii>i«iin>iiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiaii>x*iiiiniaii*ii PREDAVANJE KROŽKA RINASCITA NARAŠČAJOČE ZANIMANJE ZA NARODNOSTNE MANJŠINE Poslanec Lizzerò govoril o Furlanih - Katalonec Argemi zagovarjal federalno ureditev Španije V zadnjem času je krožek Rina-1 zavzete za uresničevanje narodnost- scita priredil več predavanj o sodobnih temah. Tako je nekaj vidnih zastopnikov italijanske kulture in politike (Zigaina, Lizzerò in drugi) govorilo o Pasoliniju in njegovemu sporočilu kakor tudi o furlanski narodnostni skupnosti, vprašanju, ki je z vso silo prišlo na dan prav ob potresu v Furlaniji. V skladu s takšno usmeritvijo je krožek Rinascita priredil v torek v Palače hotelu v Gorici zanimiv večer posvečen izključno samo vprašanju manjšin. Po uvodni besedi Ferdinanda Didata, ki je omenil primer sodelovanja manjšine in večine v skupni pobudi, knjižni zadrugi Srečanja v Gorici, ter dejal, da vlada v demokratičnih krogih vse večje zanimanje za reševanje vprašanj narodnostnih skupnosti, je poslanec Mario Lizzerò iz Vidma govoril o procesu osveščanja furlanskega ljudstva. Po njegovih besedah napredne sile niso bile dovolj Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK« za leto 1977 Celoletna 25.000 lir Mesečna.......................... 2.500 lir VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI BO DECEMBRA PREJEMAL DNEVNIK BREZPLAČNO Naročnine sprejemajo: Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1 Tel. 83-382 Raznašalci Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 supeRcoop iiiimiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiimiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiniiiiniiioiiiiiHiiiiijijiuiiiiiimiiiuiuia 75. rojstni dan Toneta Rutarja COOPERATIVE OPERAIE DELAVSKE ZADRUGE Na dan praznika jugoslovanskih narodov — 29. novembra — je slavil Tone Rutar svoj 75. rojstni dan. Naš primorski ljudski učitelj in neizprosni antifašistični borec. Če velja za mnoge naše primorske ljudi njegovih let, da so se v letih največjega trpljenja in preganjanja — borili — je potrebno, da se ob jubileju našega Toneta ustavimo in ugotovimo, da je bil vse svoje življenje v prvih vrstah borcev za svobodo svojega naroda Vse svoje mladostne sile in znanje je trosvetil šemo enontu velikemu cilju: buditi in vzdrževati med tem ljudstvom zavest, da bo boj za svo bodo težak, poln žrtev, toda v pre pričanju, da čas osvoboditve ni daleč. In v tem svojem cilju je v celoti uspel. Rojen 29. novembra 1901 v hribovski vasici Čadrg pri Tolminu v družini, ki je štela enajst otrok in so se vsi preživljali od skromnih dohodkov, ki jih je lahko nudila mala kmetija. Tone ki je bil dese ti po vrsti, je hodil dvakrat teden sko v šolo v Čadrgu in ko je do polnil štirinajst let, so doma do ločili, da bo študiral lahko naprej starejši brat Jakob, Ker se je pa Jakob šole otepal, je Tone odšel sam v Tolmin kjer se je vpisal na učiteljsko pripravnico. Medtem pa je vojna preprečila nadaljevanje šolanja in moral ga je prekiniti. Nadaljeval je p» vojni v Tolminu, kjer je 1923. leta maturiral. O svoji učiteljski poti mi je pripovedoval: «Že jeseni leta 1923 sem najprej poučeval v Temljinah, nato na šolah v Poreznu, Krnu in Grahovem. Vedno sem imel v šolah mnogo otrok», je nadaljeval. «Tedaj so bili ti kraji bolj naseljeni, saj ni bilo v razredu nikoli manj ket 30, 40 in še več otrok pri mojem pouku. Tako je na šoli v Otlici bilo več kot 100 otrok, bili pa smo štirje učitelji, nič slabši ni bil obisk otrok na šoli v Kamnem, kjer je bilo tudi več kot 50 otrok pri pouku.» «Toda začeli so se hudi časi. Fašizem je začel s sistematičnim zatiranjem in preganjanjem vsega, kar je bilo našega. Čeprav so nam že leta 1923 prepovedali učiti (razen v prvem razredu) v slovenskem jeziku», pravi Tone, «se jaz tega nisem držal. Negoval sem med njimi ljubezen do slovenske besede in jo tudi učil.» Tedanja oblast je začela odpuščati naše učitelje, mnogi so pa bili premeščeni v notra njost. Leta 1928 je bil tudi Tone premeščen v Abruzze, kjer pa je po enem letu pustil vse in se vrnil domov. Lotil se je ilegalnega dela. Predvsem je skrbel, da je naš človek redno prejemal našo tiskano besedo. «V nadaljnjih štirih letih je v naših krajih zrasla množica zavednih ljudi, ki so bili pripravljeni sodelovati. Te smo po naših vaseh priključili našemu gibanju — TIGR.» pripoveduje o teh časih Tone. «Ponovno pa je naša organizaci ja oživela po letu 1930 in čas do teh priprav lahko smatramo kot dobo notranje ustalitve Od leta 192(5 dalje, ko se je teror stopnjeval in bil najhujši, nam ie uspelo skoraj po vseh krajih organizirati naše zavedne kmečke fante — v «troj nih zahtev furlanskega ljudstva. Govornik je omenil posamezne akcije, pobude in organizacije, ki ohranjajo živo furlansko govorico, tradicije, običaje in kulturo, ter omenil svoj zakonski osnutek, ki naj zagotovi pravice narodnostnim skupnostim, katerega pa, žal, parlament zaradi razpusta ni. vzel v poštev. Zelo zanimiva so bila izvajanja katoliškega duhovnika, Katalanca (doma je iz Barcelone), Aurelia Ar-gemija, predstavnika vsedržavnega središča za etnične in nacionalne manjšine (CIEMEN), ki je zagovarjal federalno ureditev Španije, sestavljeno iz Kataloncev, Baskov in Galcev. Po besedah Aurelia Argemi-ja se ponavadi pripadniki narodnostnih manjšini izseljujejo, v Kataloniji, ki je industrijsko razvita, pa se dogaja ravno obratno. Kako zaščititi narodnostno manjšino, kadar obstaja nevarnost, da jo priseljenci zadušijo? Argemi v takšnem primeru ne vidi rešitve v uvedbi dvojezičnosti (ki je po njegovi oceni lahko samo prehodnega in začasnega značaja), ampak je mogoče manjšino zaščititi samo tako, da se vsi priseljenci naučijo jezika manjšine m se integrirajo. Nekateri razprav-ijalci, ki so kasneje posegli v diskusijo, se z zaključki gosta iz Barcelone niso strinjali, zato pa so s svojimi nastopi obogatili razpravo in jo napravili zanimivo. K besedi so se prijavili Lizzerò, Adriano Ce-schia, Rolando Clan, svetovalka Pi-rella in Chiarion, Faganel in drugi. Še nekaj dni nas loči od božičnih in novoletnih praznikov. Mesto dobiva praznični videz — čeprav nekoliko bolj skromen kakor prejšnja leta. Vse pač v znamenju varčevanja. Bolj podjetni so bili trgovci, saj si od praznikov obetajo lepo kupčijo, pa so tudi temu primerno okrasili izložbe. Pozabili pa niso niti na običajne novoletne popuste. Pustimo zdaj trgovine in poglejmo, kako teče ževljenje na goriški tržnici, kjer si branjevci ob dežju in mrazu služijo vsakdanji kruh, gospodinje pa pustijo precejšen del mesečnih prejemkov. Priznati je treba, da je delo branjevcev zelo naporno, posebno v z'mskih mesecih, verjetno pa ne nudi kdove kakšnih dobičkov. Včeraj, ko je bilo še posebno hladno, so ostale mnoge stojnice pokrite. To pa nas ni motilo, da si ne bi ogledali, kaj in po čem prodajajo. Zanimale so nas, kakor vedno, predvsem cene. Priznati moramo, da smo si nekoliko oddahnili, ko smo ugotovili, da se cene nekaterih povrtnin niso bistveno (zaenkrat) spremenile. Rado se zgodi, da cene občutno poskočijo če slabo vreme traja le nekaj dni. Izbira je bila včeraj bolj skromna. Poleg jabolk in hrušk ponujajo v teh dneh tudi prve pomaranče in mandarine. Cene se sukate v dokai širokem razponu od 450 pa do 1.200 lir za kilogram. Od sezonskih vrtnin je treba drago plačati rdeči radič (okrog 1.000 lir) in jesensko in zimsko solato (800 - 900 lir). Zdaj je čas kolin, repe in kislega zelja. Obojega imajo dovolj. Domačo naribano kislo repo ponujajo no 500 lir za kg. Kislo zelje pa uvažajo iz Vicenze in je po 450 lir za kilogram. Pa še majhen sprehod na ribji trg, ki je bil včeraj skoraj prazen. Ponudba je bila kakor po navadi zelo skromna. Najbolj poceni so prodajali sardele (1.000 lir), za ostale vrste rib pa je cena bistveno poskočila tudi na 4.200 lir (osliči). Nazaj grede smo se oglasili pri rožaricah, ki so se v zimskih mesecih vrgle na suho in barvano cvetje. Niso pa pozabile priskrbeti si zajetno zalogo omelinih vejic — zlasti iz obmejnih krajev v Jugoslaviji — ki jih je treba ob novem letu obesiti na hišna vrata, za srečo. Prav sreče pa bomo najbolj potrebovali v prihodnjih mesecih! ke». Bili so to res trdni in požrtvovalni ljudje. Neštetokrat smo šli preko meje in prinašali slovensko besedo in drugi material preko meje nazaj domov» — je zaključil svoja razmišljanja Tone. Prvič so ga zaprli leta 1930 na procesu v Rimu 5.6.1931 je bil obsojen na deset let zapora. Odsedel je polnih pet let, nato je bil izključen iz vseh javnih služb in bil do ponovne aretacije leta 1940 pod stalno policijsko kontrolo. Tudi med vojno se je Tone povezal doma s krajevnimi odbori OF in tam vneto sodeloval. Ko pa so po vojni zasedli naše kraje zavezniki, so ga zaradi sodelovanja z OF zaprli in obsodili. Po vojni je poučeval nekaj let še v Nabrežini, nato v Čezsoči, Gorenjem polju, Smastu, Bači in ie leta 1964 zaprosil za pokoj. Tudi kot upokoje nec še vneto sodeluje v društvu upokojencev v Novi Gorici. Sodeluje kot dopisnik v «Primorskem dnevniku», kjer cesto zasledimo njegove prispevke, s katerimi skrbi, da ne gredo dogodki, v katerih je sodeloval, v pozabo. Naj naša mladina zve — za ceno naše svobode! O njem in njegovem delu je zapisal naš rojak in pisatelj France Bevk naslednje besede: «Kot pravi ljudski učitelj je nudil zatiranim rojakom nenehno pomoč in je s poučevanjem slovenskega jezika, kar je bilo prepovedano, z razdeljevanjem listov in knjig otrokom v šolah in odraslim prešel v ilegalno delo Kot vnet antifašist je sodeloval v «TIGR», delal z Zorkom Jelinčičem, Albertom Rejcem, Andrejem Manfredo, Petrom Skalarjem in u-stanavljal tajne celice. Med ljudi je širil revolucionarno literaturo in se udeleževal raznih sabotažnih akcij na fašistične ustanove.» Tako je na kratko opisal našega jubilanta Toneta, njegov sodelavec in prijatelj France Bevk. Ob njegovem lepem življenjskem jubileju mu želimo vsi. ki ga po znamo, še mnogo plodnih in nred vtem zdravih let! B. F. VOZNI RED VLAKOV ODHODI PROTI TRSTU: 0.03 (L), 5.45 (L*), 6.19 (L), 7.15 (D**), 7.49 (L), 8.18 (D), 9.35 (D***), 1109 (L), 13.27 (D), 14.05 (L), 15.32 (D), 17.01 (L), 18.26 (L), 18.58 (E), 19.15 (L), 21.21 (L), 22.08 (D) in 23.01 (E****). PROTI VIDMU: 6.20 (L), 6.53 tD), 7.16 (L), 8.04 (D), 11.10 (L). 13.05 (D), 14.06 (L), 14.36 (E*****). 14.43 (D), 15.22 (L), 17.56 (L), 18.25 (D**), 19.01 (L******), 20.05 (D), 21.11 (L), 21.34 (D), 23.37 (L). PROTI JUGOSLAVIJI: 8.50 (L), 14.30 (L). PRIHODI IZ TRSTA: 6.16 (L), 6 51 (D). 7.13 (L), 8.01 (L), 11.06 (L), 13.05 (D), 14.02 (L), 14.35 (E*****). 14.42 (D), 15.20 (L), 17.51 (L), 18.24 (D**), 18.56 (L******), 20.02 (D), 21.10 (L), 21.33 (D), 23.36 (L). IZ VIDMA: 0.02 (L). 5.43 (L*). 6.17 (L), 7.12 (D**), 7.48 (L), 8.16 tD), 9.33 (D***), 11.07 (L), 13.25 (D), 14.03 (L), 15.31 (D), 16.59 (L), 18.23 (L), 18.57 (E), 19.49 (L). 21.20 (L), 22.07 (D), 22.59 (E****). IZ JUGOSLAVIJE. 10.43 (L) m 16.18 (L). Kino (L) krajevni vlak; (D) brzec; (E) ekspres. (*) Vlak vozi do 23. decembra ter od 7. januarja do 20. maja, razen ob sobotah in ob praznikih. (**) Vlak ne vozi ob praznikih. (***) Vlak vozi do 21. decembra, od 7. januarja do 6. aprila ter od 13. aprila do 21. maja, razen ob praznikih. (****) Vlak vozi ob praznikih do 20. marca, razen 25. decembra, 1. januarja in 19. marca. (*****) Vlak vozi ob delavniku pred praznikom do 18. marca. (♦*****) Vlak vozi do 23. decembra ter od 6. januarja do 20. maja. razen ob sobotah. Gorica VERDI 17.15—22.00 «L'eredità Ferramenti». A. Quinn in D. Sanda. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.15—22.00 «Taxi driver». R. De Niro in J. Poster. Barvni film. Prepovedan mladim pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Cittadino delio spazio». J. Morów in F. Domergue. Barvni film. CENTRALE 16.30—21.30 «Una tomba aperta..,, una bara vuota». J. A. Amor in D. Giordano. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letóm. VITTORIA 17.00—22.00 «Donna cosa si fa per te». R. Montagnani in G. Tamburri. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30—22.00 «L'eredità Ferramonti». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Il maestro di violino». Barvni film. JXova Gorica in okolica SOČA «Kung-fu zeieni obad», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Sandokan javna hiša št. 8», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Tarzan in Amazonke», ameriški barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ulica Romana, tel. 40-497. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesarli, Ulica Carducci 38, tel. 22-68. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo Gorica sporoča, da sc bo v nedeljo. 19. decembra, končno začel smučarski tečaj na Nevèjskem sedlu. Avtobusa bosta odpeljala s Travnika ob 7.10, iz štan-dreža pa ob 7.20. Povratek je predviden med 19. in 19.30. Ob prvi obletnici smrti predragega nepozabnega STANKA FAGANELA se ga z žalostjo in ljubeznijo spominjajo žena Lidija ter hčerki Katjuša in Neva. Prisrčna zahvala vsem znancem in prijateljem, ki se ga spominjajo. Gorica, 16 decembra 1976 ni • I | j roiovico tega, kar vsakdo ■sžarassas L (In to pomeni, da vsi skupaj potratimo Qnn miliiorH lir no iiMii«« mm .;;.......j ; ■ '«:■ ' litigi I Tokrat “metati dengr skozi okno” ni le običajen način izražanja. Del toplote, ki jo vsakdo izmed nas tako drago plača, uhaja skozi številne razpoke in špranje vrat in oken. Seveda je to le eden izmed vzrdkov. Neučinkovitost ogrevalnih naprav, pomanjkanje ali neredno občasno pregledovanje gorilnikov, pomanjkljiva izolacija zgradb,vse to pripomore k temu, da za ogrevanje porabimo dvakrat več, kot bi bilo potrebno. To pa je strošek, ki v vsedržavnem merilu pomeni potrato 900 milijard lir na leto, kar še bolj bremeni italijansko dolgovanje tujini. Če hočemo svo- jo ekonomsko neodvisnost rešiti, se mora ta dolg zmanjšati. Vsakdo izmed nas lahko prispeva k varčevanju v interesu vseh, vendar pa predvsem v lastnem interesu. Ta kampanja za varčevanje pri ogrevanju ima namen posredovati vrsto konkretnih navodil, “kaj” lahko storimo, da prihranimo pri gorilnemu olju, plinskem olju, plinu, ne da bi se odrekli onim 18 - 20 stopinjam Celzija, torej temperaturi, ki jo imajo za najboljšo za ambient, v katerem živimo. Izvajajmo jih, kajti posledice te potrate plačnujemo vsi. Pri ogrevanju je varčevanje možno Glavno ravnateljstvo za energetske vire Ministero dell’Industria ČETRTEK, 16. DECEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kartal P..55 Zimški šport: SVETOVNO PRVENSTVO, ŽENSKI SLALOM 12.30 Argumenti: MARATONEC, KI PRIHAJA OD DALEČ. 13.u0 Odda?., u potrošniških cenah 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.25 Posebni dopisniki poročajo: Alberto Jacoviello 17.50 V kraljestvu belega medveda, dokumentarec 18.45 Skladbe za orgle 10.20 òodne pomote: PROCES MAURY 13.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 Fred zagetkom oddaje za nagradno tekmovanje Oddajo, ta jo napovedujejo, bo vodil Mike Bongiorno. 21.15 SPOMIN. NA TALL EL ZÀATAR Iz «pekla v Bejrutu», iz četrti Tali el Zaatar se je rešilo le malo ljudi. Tudi od tistih, kar se jih je rešilo, so. verski fanatiki mnoge pobili. Danes pa bodo štiri srečneži, ki so.se resili, in neki slikar, ki je upodobil tragedijo palestinskega ljudstva, pričali o onih strahotnih dneh, ko je bila četrt Tali el Zaatar obkoljena. Tragična zgodba se je končala sredi avgusta, ko so borci, ki so bili obkoljeni, morali dvigniti belo zastavo, ker niso imeli ne hrane, ne vode, ne streliva. Kristjani - maroniti pa so se nad preživelimi junaki znesli. V slikah slikarja Ismaila Shammouta pa vidimo vso tragedijo, tega nesrečnega boja na robu Bejruta. 22.00 POLITIČNA TRIBUNA Srečanje' med predstavniki tiska in predstavniki MSI-DN 22.35 blasbeno srečanje Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim: Rubrika glasbenega življenja 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele: SODOBNO OTROŠTVO Današnja oddaja bo govorila o razmerah, v katerih žive o-troci v industrijskih mestih 16.30 Zimski športi: svetovno prvenstvo ŽENSKI SLALOM, prenos iz Cortine D'Ampezzo 17.00 Peta stena: življenje doma in izven njega 18.00 Tehnika in umetnost: skulptura v železu 18.25 Rubrike Dnevnika 21 v parlamentu in šport 18.45 človek in morje: POJOČI KIT V današnjem petem in zaključnem nadaljevanju bo Jacques Costéau popeljal gledalce na široko morje in jim prikazal zanimivost. iz življenja najvfečjih morskih sesalcev in največjih živih bitij nasploh. 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI ŠTUDIJO 20.45 PAGANINI, tretje nadaljevanje Danes se bomo srečali z Nicolojem Pagàn'inijem, s slovito pevko Antonio Bianchi; ter z pjunim sinom. Paganini živi v Benetkah v dobrih pa tudi ne vedno dobrih odnosih z dr. Bennattijem, ki je po poklicu zdravnik, a se ukvar: ja tudi s pisateljstvom in sledi velikemu violinistu na vsakem koraku, da bi proučeval fiziološko obnašanje nekega čloVeka, ki ni povsem normalen, saj je znano, da je bil Paganini resničen velikan, pravi genij. S Paganinijem pa je življenje težko, včasih nemogoče. 21.50 FATUA, INCONGRUA, SCUCITA. . . Gre za zgodbo o neki ženski, ki,so jo odpustili iz psihiatrične bolnišnice 23.10 KRONIKA: RAZPRAVA o primeru ženske, ki so jo izpustili iz bolnišnice in o kateri je bilo pravkar govora. Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00 9.00, 14.00, TV'ŠOLA: Sahara, Oton Župančič, Slovnica, Francoščina, Risanka, itd. 15.00 šolska TV: RAZVOJ NEUVRŠČENOSTI, ponovitev 17.20 Mala čebelica 17.35 Jole, Jole, nadaljevanka 18.05 Obzornik 18.20 Mozaik 18.25 V SVETU RAZPRTIH PERUTI, film 19.30 DNEVNIK 20.00 B. ■ llijevski: POT V PRIHODNOST, makedonska nadaljevanka Partizani so sklenili.' da bodo Angelino osvobodili. Ko jo bodo š policijskim avtomobilom peljali š sodišča v zapore, bodo avtomobil napadli. Trije so se oblekli v nemške uniforme in se delali, kot da na cesti doprkvljajo motorno kolo. Eden teh je bil tudi Ràde. Prišla je .aiafira.. .Nemci» so pokcuje prosili za . pomoč. Ti sp radi ustregli. Kb so/si^pretegovali; prepirJe ude. sp pil presenetili kriki «foke kVišlui.!». Angelina je bila rešena. 21.00 četrtkovi razgledi: ZAKAJ NI: MESA 2L30 Portret Dubravke Tomšič - Srebotnjakove 22.25 DNEVNIK Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 RDEČA- ČAROVNICA, celovečerni film 22.05 Pobratena mesta, dokunientarna oddaja TRST A 7.09. 8,00, 10.00, 12.00, 14.00,- 17.00, 19.00 Poročila; 7,20 - 12.43 Dom in izročilo: Tjavdan, Nekoč Je bilo, Koncert Sredi jutra, Jaz novski utrinek, Govori, pogovori <■■ slovenščini, Od popevke do popevke, Naš posnetek. Glasba po željah; 13.00- 15.30 Za mlade: Sestanek' ob 13., Kulturna beležnica, L glasbo po svetu, Mladina v zrcalu časa, Glasba na našem valu: 16.00 - 19.00 Kultura in delo, Igra harfistka Giuliana Stecchina, Za najmlajše, Slovenski znanstveniki na . univerzi, Pevska revija,- Ceci-Ijanka 76. KOPER 6.30. 7.30, 8.30. 12 30. 14.30. 16.30 18.30. 19.30 Poročil., 6.15.Glasba za dobro jutro; 8.35 Klavirske iz vedbe: 10.00 Z nami je...; 10.35 Popevka dneva ; 10 45 . Glasba in nasveti: 11.45 Popevke: 12.00 Na •prvi strani; .12.05 Glasba po željah; 14.10 Operna glasba, 14.35 Knjižna oddaja; 14.45 Luision -in Mariani; 16.45 VV A Mozart: Mala nočna glasba; 17.00 Tribuna mladih: 17.20 Vesoljska zapora; 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci: 20.00 Glasbena fantazija; 21.00 Glasba slov. skladateljev; 22.45 Lahka glasba. RADIO 1 7.00. 8.00. 10.00. 13.00. 15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 7.30 Budilka; 8.40 Vèéraj v parlamentu; 1.00 in 10.35 Vi'in jaz; 11.30 Dru-„ gi zvok; 13:30 Plošče; 14.05 Radijska priredba; 15.35 Glasbeno - govorni spored; 19.30 Satirična oddaja; 20.05. Sim!1, koncert; 22.45 Orkester Glenna Millerja. SlUVEIMIjA 7.00, 8.00, 9,00, .3.00. 15.00 in 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; C,50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 RaciijsKa šola: Razih ka: v doživljanju spolnosti; 9.35 Slov. ljudske v priredbah; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Uganite, pa vam zaigramo: 12.10 Zvoki -znanih melodiji 12.30 Kmetijski -nasveti; 12.40 t)d vasi do vasi; i.3.30 Priporočajo;vam...; 14.05 Kaj radi poslušajo; 14.40 Enajsta šola; 15.45, Jezikovni pogovori - dr. Breda Pogorelec;. 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 D domačega opernega arhiva: 19.35 Lahko poč; otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer - A. T. Linhart; 21.40 Lepe melodije: 22.20 Sonatine slovenskih skladateljev: PRIMORSKI DNEVNIK 5 SPORT SPORT SPORT 16. decembra 1976 SMUČANJE V GORTINI D’AMPEZZO Avstrijka A. M. Pròli - Moser zmagala P že v prvem smuku za svetovni pokal Presenetljiva Matouseva na drugem mestu ■ Slaba uvrstitev predstavnic Italije V prvenstvu začetnikov na Goriškem je Juventina zanesljivo prva NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR 3. AL rimorec na prvem mestu lestvice Gajevci pa imajo samo točko manj CORTINA D’AMPEZZO, 15. — Avstrijki Proli - Moserjevi se ni nič poznalo, da je bila leto dni odsotna s tekmovalnih prog: v današnjem prvem letošnjem ženskem smuku za svetovni pokal v Cortini je zmagala nadvse prepričljivo, saj si je pred najbližjo zasledoval-ko pridobila kar '1”23 naskoka, kar je izredna prednost za smuk zlasti če pomislimo, dalje kar naslednjih pet tekmovalk prispelo na cilj v času manj kot ene sekunde, oz. točneje v 71 stotinkah sekunde. Izredno presenečenje je pripravila «najemnica» Elena Matous. Ta tekmovalka, ki je zaradi sporov v italijanski reprezentanci najprej prestopila k San Marinu, zdaj, pa tekmuje za Iran,. se je uvrstila na sijajno drugo mes.to in .je s tem potrdila, da je trenutno res v idealni formi. Matouseva je že na včerajšnjem uradnem treningu dosegla v drugem smuku najboljši čas, kar jasno kaže, da njena današnja uvrstitev ni bila slučajna in lahko od nje pričakujemo še marsikatero visoko uvrstitev. Italijankam današnji smuk ni lè-žal, saj se je naboljša med njimi, Bielerjeva, uvrstila na 15. mesto, Giordanijeva pa. je bila šele sedemnajsta. Ekipno so v tèm smuku prevladovale Avstrijke, saj imajo v prvi dvanajsterici kar šest svojih tekmovalk, torej točno polovico, poleg tega pa so se kar tri njihove-smučarke uvrstile bolje od petega mesta in le Matouseva je preprečila, da niso osvojile celo vseh treh medalj. V LES DES ALPSU Križaj zmagal v veleslalomu LES DES ALPES, 15. — Jugoslovanski smučarji so na mednarodnem tekmovanju v Les des Al psu zabeležili v veleslalomu izreden u-speh. Križaj je namreč zmagal, zelo dobro pa so se uvrstili tudi ostali člani jugoslovanske ekipe. Lestvica tega veleslaloma je bila taka: L Križaj (Jug.) 2’55”21 2. Vion (Fr.) 2’56”17 3. Morisett (Fr.) 2’56’ 26 4. P. Barroso (Fr.) 2’56"66 5. J, Barroso (Fr.) 2’57”64 6. Strel (Jug.) 2’58 ”60 11. Koželj (Jug.) 3’00”09 16. Oberstar (Jug.) 3’02‘ 15 Uspeh jugoslovanske ekipe je tem pomembnejši, ker je še izredno ■»dada, saj je star njen najstarejši član, Bojan Križaj, šele 19 let. * * * MORGINS, 15. — Šved Stenmark je zmagal na mednarodnem slalomu v Morginsu. Za njim se je u vrstil Amerikanec Mahre in Š\Var Luscher. DUNAJ, 15, — Švedu Ingemarju Stenmarku, ki tekmuje na smučeh slovenske tovarne ELAN iz Begunj, je baje eden izmed treh avstrijskih tovarnarjev smuči (Fischer, Atotnic. Blizzard) ponudil vsoto 200 milijonov lir, če bi odslej tekmoval na teh smučeh. Stenmark je po nekajdnevnem premisleku to ponudbo zavrnil in je svojo pogodbo s tovarno ELAN podaljšal. Lestvica tega smuka je taka: 1. Proll-Moser (Av.) 1’34”43 2. Matous (Iran) 1’36”06 S. Totschnig-Habersatter (Av) 1’36”33 4. Spiess (Av.) 1’36”34 5. Nelson (ZDA) 1'36”75 6. Mittermayer (ZRN) 1’36”77 7. Kerscher (Av.) 1’37’’34 8. Epple (ZRN) 1’37”42 9. Therese Nadig (Švi.) 1’37”57 10. Wenzel (Liecht.) 1’37”74 11. Kaserer (Av.) 1’37”92 12. Hauser (Av.) 1’38”05 13. Patterson (ZDA) 1’38”06 14. Zurbriggen (Švi.) 1’38”18 15. Bieler (It.) 1’38”30 Uvrstitev ostalih Italijank: 17. Giordani 1’38”64 30. Motta 1’40”44 37. Plank 1’41”49 39. Campiglia 1’41”81 40. Silvestri 1 ’41 ”85 43. Gamper 1’43’T3 47. Dimai 1’43”86 ŽE TO NEDELJO Brezplačno na Piancavallo Zimskoturistično - središče Piancavallo je pripravilo za tržaške ljubitelje smučanja dobrodošlo novost: družba Ediltur iz Pordenona je namreč vzpostavila ob nedeljah brezplačno avtobusno zvezo «skibus» od Trsta do Piancavalla in nazaj za vse tiste, ki bodo kupili pri turističnem uradu CIT v Trstu, Trg limfa (tel. 62621) celodnevni abonma za piancavallske vzpenjače. Prvi odhod bo iz Trsta že to nedeljo ob 7. Uri z Oberdankovega trga, prihod na Piancavallo ob 9.15, povratek s Piancavalla ob 17.30 in prihod v Trst ob 19.30. TENIS V finalu Davisovega pokala Fillol bo igral SANTIAGO, 15. — V Santiagu so danes opravili žrebanje nasprotnikov za finalno srečanje teniškega tekmovanja za Davisov pokal, ki je dalo tak izid: Posamezniki (L dan) Fillol (č) — Barazzutti (I) Cornejo (Č) — Panatta (I) Dojici (2. dan) Fillol in Cornejo (Č) — Panatta in Bertolucci (I) Posamezniki (3. dan) Panatta (I) — Fillol (Č) Barazzutti (I) — Cornejo (Č) Srečanje se bo začelo v petek. Inkasanti športnih stav prispevali v solidarnostni sklad V Vidmu je bila včeraj manjša slovesnost, med katero so predstavniki italijanskih inkasantov športnih stav (Totocalcio, Totip) izročili predstavnikom deželne uprave 34 milijonov lir, ki so jih nabrali v pomoč potresencem iz videmske in porde-nonske pokrajine. Od omenjene vsote so porazdelili po en milijon lir 18 inkasantom s potresnih območij, ki jih je prizadel potres, preostalih 16 milijonov pa so nakazali v deželni solidarnostni sklad. BOKS NEW YORK, 15. ~ Mike Burke, direktor Madison Scjuare Gardna je sporočil, da bodo v tej dvorani priredili polfinalno boksarsko srečanje za naslov svetovnega prvaka težke kategorije med Nortonom in Bo-bičkom prihodnje leto, 2. marca. Zaradi poledenelih igrišč je bilo r.a Tržaškem nedeljsko, 10. kolo nogometnega prvenstva 3. amaterske lige dokaj okrnjeno. Od 14 napovedanih tekem so jih namreč odgodili kar osem in zara-cii tega lestvice (posebno v skupini «O») so nepopolne. V skupini «N», kjer igrajo naše enajsterice, je zopet prišlo do spre rnemb na samem vrhu lestvice. Primorec je, po gladki zmagi nad S. Anno, spet prevzel vodstvo. Tre-benci so v nedeljo jasno potrdili, da resno računajo na prestop v višjo ligo, saj zmaga proti solidni S.' Anni ni bila nikoli v dvomu m to dokazuje, da so varovanci trenerja Kralja v dobri formi. Naj do damo še, da obramba Primorca že 552 minut ni prejela gola, to je od 17. oktobra letos, ko je v tekmi Primorec - Donatori, drugega kola prvenstva, moral takratni vratar Trebencev V. Kralj v 78. minuti igre pobrati usnje v mreži. Od tlej Trebenci, katerih sedaj mrežo brani Pavatich (bivši član Uniona), niso več dobili gola. Navijači Primorca seveda upajo, da bo ta rekord še mnogo trajal, saj imajo sedaj Trebenci takoj za petami s točko zaostanka Gajo, ki je z nedeljsko zmago proti Rozzolu naredila istočasno uslugo tudi Treben-cem, s katerimi so si Tržačani delili prvo mesto. na smucan Prihrani eno polnjenje in izkoristi "ski bus” Brezplačen avtobus Trst-Piancavallo in nazaj za vsakogar, ki želi ob nedeljah na smuko: brez skrbi za parkiranje brez utrujajoče povratne nočne vožnje ne da bi morali...šteti kozarčkov Brezplačen prevoz, kdor kupi dnevni ski-pass: vlečnice Col Alto 6000 lir odrasli 5000 lir pod 12. letom za vsa smučišča 7000 lir odrasli 6000 lir pod 12. letom V nedeljo, 19. decembra odhod ob 7. uri s trga Oberdan - prihod na Piancavallo ob 9.15 k sedežnici na Tremol - o-dhod s Piancavalla ob 17.30 s trgovskega centra - prihod v Trst ob 19.30 na trg Oberdan Informacije, rezervacije, prodaja C.I.T. - UFFICIO CENTRALE VIAGGI Trg Unità d’Italia, 6 - tel. 62621 Po nedeljskih uspehih pa Primorec in Gaja zasedata prve dve mesti in res ne vidimo trenutno na sprotnika. ki bi jih lahko izpodrinil, če izvzamemo ekipo S. Andrea, «d je tudi v nedeljo zmagala in s tem slavila peti prvenstveni uspeh. Od ostalih izidov bi lahko omenili prvi spodsljaj ekipe Esp. Pio XII, ki pomeni istočasno prvi uspeli novinca Vaipadana Cave. S tem ostaja edino ekipa Krasa, ki ni še zmagala. Krašovci so tudi v nedeljo nerodno klonili Roianese-ju. To je bil za ekipo Krasa, ki bo v nedeljo na Proseku igrala derbi z Gajo, sedmi prvenstveni poraz, s katerim so Kraševci ostali osamljeni na repu lestvice. V skupini «O» je ekipa Campanelle izkoristila «prisiljeni» počitek neposrednih tekmecev za prestop v višjo ligo in z gladko zmago nad novincem Rabuiesejem je zopet sama na vrhu lestvice. SKUPINA « N » IZIDI 10. KOLA Donatori - S. Andrea 0:2 Chiarbola - Inter S S. odg. Valp. Cave - Esp. Pio XII 1:0 Roianese - Kras 2:1 Gaja - Rozzol 3:0 Union - Duino odg. Primorec - S. Anna 2:0 LESTVICA Primorec 14, Gaja 13, Rozzol 12, S. Andrea in Roianese 11, Duino 3, Esperia Pio XII 7, Inter S. S., S. Vito in Chiarbola 6, Union in Valp. Cave 5. Donatori 4, Kras 1. PRIHODNJE KOLO (19.12.) S. Anna - S. Vito, Duino - Primorec, Rozzol - Union, Kras - Gaja, Esp. Pio XII - Roianese, Inter S. S. -Valp. Cave, S. Andrea - Chiarbola. SKUPINA « O » IZIDI 10. KOLA Barcola - GMT 1:2 Modiano - Baxter 0:4 Rabuiese - Campanelle 0:2 Tekme Campi Elisi - Ginnastica. Artigiani - Domio, Virtus - Don Bo- sco in Giarizzole - Esperia S. L. so odgodili. Juventina - Pro Farra 2:0 Mossa - Juventina 2:2 Audax - Juventina 0:2 Virtus - Juventina 0:4 Juventina - Azzurra 1:0 San Lorenzo - Juventina 1:3 Kot vidimo, je ekipa dobrega tre- r.erja Petejana zelo močna bodisi v napadu, kot v obrambi. Prejela OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA sprejema BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ DO VKLJUČNO 23. DECEMBRA URNIK: neprekinjeno od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13.30 in od 15.30 do 19. ure. 'LESTVICA Campanelle 14, Virtus 13, Esperia 5. L., GMT in Baxter 10, Campi Flisi 9, Domio in CGS 8, Giarizzole 6, Rabuiese, Barcola in Mediano 4. Ginnastica in Artigiani 3, Don Bosco 0. - ZAČETNIKI Začetniki. Juventine, lahko., povemo, dajejo letos športnemu društvu Juventina veliko več zadoščenja, kot pa «kolegi», ki igrajo v drugi ligi ali pa mlajši začetniki Mladi juventinci so začasno na prvem mestu lestvice in mislimo, da bodo to mesto obdržali do konca prvenstva. Do sedaj so odigrali Šest tekem (petkrat so zmagali, enkrat pa izenačili). IZIDI je samo štiri gole (2 iz 11-metrov-ke proti Mossi) in dala 13 golov. LESTVICA Juventina 11, Audax 8, Sovodnje in Mossa 7, Piedimonte, Virtus, Az zurra in S. Lorenzo 5, Pro Farra, Lucinico in Sanrocchese 3. Na začasni lestvici je na tretjem mestu druga slovenska ekipa Sovodnje. Juventina pa ima tudi še mlajše začetnike, ki bodo polagoma dosegli brez dvoma ene-ke rezultate kot starejši igralci. To nam je zagotovil trener Danilo Nanut, ki vestno opravlja svoje delo. LESTVICA Pro Gorizia 10, Audax 9, Azzurra 8. Piedimonte 5, Juventina 4. Virtus 3, Mossa 1. MARKO BOKS URADNO POTRJENO Ali se vrače zopet v ring LAS VEGAS, 15,- Mehikanec Jose Sulaiman, predsednik Svetovnega boksarskega sveta (WBC) je potrdil vest, da se bo Cassius Clay, oz. Muhammad Ali, vrnil v ring. Podrobnosti o tem dvoboju (Ali - Foreman) niso znane. KOŠARKA DANES V TRSTU Pallacanestro Trieste proti zagrebški C'ikoni Tekma bo ob 21. uri - Zagrebčani doslej presenetili Drevi ob 21. un bo v tržaški športni palači prijateljska košarkarska tekma med domačim Palla-canestrom in zagrebško Cibono. Za oba ekipi bo današnje srečanje dokaj koristno v okviru priprav za nadaljevanje lige, saj je tako i-talijansko kot jugoslovansko prvenstvo trenutno prekinjeno. Italijanska reprezentanca je namreč zaposlena na vojaškem turnirju SHAPE, Jugoslavija pa bo ta teden branila zlato kolajno na balkanskih igrah v Bolgariji. Zagrebška Cibona nedvomno predstavlja veliko presenečenje letošnje prve jugoslovanske košarkarske, lige. Moštvo je letos prevzel Mirko Novosel, ki je zaključil sijajno kariero kot zvezni trener jugoslovanske reprezentance, s katero je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Sestavil je izredno mlado ekipo (poprečna starost 19 let) in začel temeljito delati predvsem v obrambnih prvinah. Že po nekaj kolih jugoslovanske lige je to delo dalo nepričakovane rezultate, Cibona se je namreč povzpela v sam vrh jugoslovanske košarke. V nedeljo pa je Novosel z običajno taktično zrelostjo, tudi prvič letos zaustavil še nepremagano Bosno iz Sarajeva. Sam trener Bosne Tanjevič se je izrazil o mladi postavi Cibone in je dejal, da je to ena najbolj perspek- Komentar Mirka Novosela Brest ob zmago in Jelovca V 10. 'kolti prve jugoslovanske 'košarkarske lige niso odigrali najvažnejše tekme, in to v Sarajevu med domačo Bosno in beograjskim Be-kom. Zaradi okvare ria semajoru so odgodili tako važno srečanje, to pa gotovo ne koristi jugoslovanski košarki in še posebno zato, ker bi tekmo neposredno prenašala tudi televizija. Upati je le, da tekmo bodo ponovili in da se ne bo odločalo o izidu za zeleno mizo. Ker tekme v Sarajevu ni bilo, je tako postal derbi kola v Ljubljani, kjer sta se spoprijela domači Brest in beograjska Crvena zvezda. Najboljši ljubljanski center Jelovac se je v ponedeljek težje poškodoval in tako ni mogel igrati. Za spretna Slavniča in Žinkoviča je postala tako naloga na igrišču nedvomno lažja. Beograjčani so namreč vseskozi vodili in tudi zasluženo zmagali. S lem ponovnim neuspehom postaja položaj Ljubljančanov za-skrbi ju joč še posebno, ker bodo v prihodnjem kolu igrali v gosteh z Rabotničkim, ki je prav tako kot Brest v dokaj nevarnih vodah. Partizan je doma brez težav odpravil Metalac. Dalipagič je bil tudi tokrat izvrsten. Dal je 38 pik. Uspešen je bil tudi drugi reprezentant, Kičanovič (31 točk). Beograjčani so tako trenutno sami na vrhu lestvice (Bosna ima tekmo manj) in vse kaže, da upravičeno jurišajo na drugi zaporedni državni naslov. Po 10 kolih torej ni velikih presenečenj na vrhu lestvice, če izvzamemo zagrebško Cibono, ki je nepričakovano na 4. mestu. Na dnu lestvice pa se obeta izredno ogorčen boj. če upoštevamo, da je sarajevski Igman praktično obsojen na izpad (še vedno je brez točk), potem pa gre iskati v naslednjih ekipah tisto, ki se bo pridružila Igmanu v nazadovanju iz prve lige. Vsako medsebojno srečanje med temi ekipami bo izredno važno, vsaka osvojena točka bo predragocena. Prvenstvo prve lige bo trenutno prekinjeno, ker bo jugoslovanska reprezentanca igrala na Balkanskih igrah v Bolgariji, kjer bo branila zlato kolajno. Novi zvezni trener Aca Nikolič je sklical naslednjo postavo: centri — žižič, Knego, Radovanovič in Živko-kovič (ki je nadomestil Jelovca); krila — Dalipagič Varajič in Dogič; vezni igralci — Kičanovič, Pavličevič, Prelevič. Papič in Delibasti. V tej postavi je torej šest olimpijcev iz Montreala in šest mladih 1-ošarkarjev, ki bi si morali v Bolgariji dokončno priboriti mesto v reprezentanci. IZIDI 10. KOLA V LJUBLJANI: Brest — Crvena zvezda 85:92 V ZAGREBU: Industromontaža — Cibona 76:83 V SPLITU: Jugoplastika — Zadar 94:77 V BEOGRADU: Partizan — Metalac Valjevo 100:87 V BEOGRADU: Radnički FOB — Igman Sarajevo 113:63 NA REKI: Kvarner - Rabotnički Skopje 108:89 LESTVICA Partizan Beograd 18; Bosna Sarajevo in Jugoplastika Split 16; Cibona Zagreb 14; Crvena zvezda in Radnički Beograd 12; Beko Beograd. Metalac Valjevo in Kvarner Reka 10; Brest Ljubljana in Industromontaža Zagreb 6; Zadar in Rabotnički Skopje 4; Igman Hidža 0. MIRKO NOVOSEL tivnih ekip jugoslovanske košarke. Tržaški Pallacanestro bo torej igral proti «nenavadnemu jugoslovanskemu» moštvu. Tržaški navijači sicer ne bodo uživali ob koših Nikole Plečaša, ki je zapustil Zagreb in se preselil na Reko, lahko pa bodo uživali ob obrambni in skupni igri mlade ekipe, ki bi lahko že čez nekaj let postala prva v Jugoslaviji. SANTIAGO, 15. — Američanka Lynn Cox je najavila, da bo poskusila preplavati Magellanov preliv, kar ni doslej uspelo še nobenemu plavalcu. Morje v tem prelivu namreč ni le izredno hladno, ampak tudi skoraj vedno razburkano. Bližnji program SPDT Slovensko planinsko društvo it Trsta priredi to nedeljo izlet na Sv. Lenart nad Samatorco za o-snovnošolske in nižješolske otroke. Zbirališče je na Trgu Oberdan ob 9. uri, odhod z avtobusom št. 44 pa je ob 9.10. Izlet je primeren za vse otroke, od najmlajših pa do že starejših, saj je hoda komaj kako uro, na poti pa se bodo ustavili na večjem traimiku, kjer se oodo igrali z žogo in se razvedrili ha svežem zraku. Izlet se bo zaključil v popoldanskih urah. Jutri zvečer bo v Gregorčičevi dvorani v Ul Geppa 9, v Trstu, predvajanje filmov o Dolomitih in oloku Burano v beneški laguni. Spored se bo pričel ob 20.30. Pred pri-četkom predvajanja bodo pobirali članarino SPDT za leto 1977, Sejem rabljene smučarska opreme To soboto, 18. decembra, bo od 17. do 19. ure v prostorih prosvetnega društva «Cankar» v Ul. Mon-tecchi št. 6, v četnem nadstropju, sejem rabljene smučarske opreme. Kdorkoli namerava prodati svojo že premajhno vetrovko in prekratke smuči ali pa kupiti večje smučarske čevlje ima možnost, da to stori v soboto, saj vemo, da je smučarska oprema letos še posebno draga marsikdaj pa se da dobro uporabiti tudi že nošene stvari. Preizkušnja Butkovičeve zavore V soboto so se o Kamniški Bistrici zbrali predstavniki Plarinske zveze Slovenije ter alpinističnih odsekov iz Kamnika in Domžal, da bi vsestransko preizkusili novo varnostno vrvno zavoro, ki jo je iz Sovodenj prinesel naš rojak Bogdan Butkovič. ki je to napravo tudi sestavil. O njeni vsestranski uporabnosti so se najprej prepričali med projekcijo posebnega filma, ki ga 'je v jamah posnel sam izumdelj, v nedeljo pa so zavoro še preizkusili na Žagani peči. Preizkušali so jo res vsestranske, za dviganje, spuščanje, v kombinaciji 7 žimerji, za spust po vrvi in še druge možnosti. Zavora se je v vseh primerih izkazala kot odlična. boljša od vseh dosedanjih, čeprav je bil na razpolago le prototip ki se ga bo prav gotovo dah izboljšati. '.Sedaj ti vprašanje, kdo pc Butkovičevo zavoro izdeloval? Avtorjeva želja e, da bi bilo to podjetje iz Jugoslavije. čeprav je ra patent. posebno v Italiji, veliko zanimanja. 1CD-krat na Nanosu Da je Nanos najbolj priljubljena in prav gotovo najbolj obiskana gora na Primorskem, priča slavnost, ki je bila prejšnjo soboto v Vojkovi koči na vrhu Predstavn-ki PD iz Postojne so namreč podelili priznanja tistim planincem, ki so bili na Nanosu vsaj stokrat. Oddali so kar enajst odliči; Naj omenimo, da je bila podobna slavnost že lani. ko je priznanje prejelo kar 15 izredno zagrizenih planincev. D. J. KAREL PRUSNIK - GAŠPER < »a i n§i | na pl 3 iZl i 93. Že smo se bližali središču, ki je bilo visoko v gori. Tam je bila lična lovska hišica s kuhinjo in posebno delovno sobo ter prostornim podstrešjem z ležišči za kurirje. Do te hišice so vodile posebne zakonspirirane steze, ki so bile vse izpeljane tako, da v dolini ni bilo o njih ne duha nev„s^uda- Steza, ki je vodila od šmarješke strani, je bila Vešče speljana med grmičevjem in pod gostim smrečjem, tako da je sploh nisi opazil z običajnih gazi, ki so vodile od kmeta do kmeta. Kadar so jih zasledovali policisti, so niteli za njimi po sledovih le do zadnjega kmeta, tam pa so sledi izginile: partizani so vdrli v zemljo. Policisti so eekrat preiskali vso okolico, prebredli bližnje potoke, ga-i i sneg na celo... toda skrivnostne steze niso našli, s em pa tudi ne ključa, ki bi jim odprl dohod do lovske kočiče visoko v gori. bila ^ Matjažem sva stopala drug za drugim, kakor sva vaje”a,so i? dni partizanjenja pod Peco. Lovski kočici čnin- Sn b lzaii iz povsem nasprotne smeri, kot je bil obi-Cajm dost°P- Rekel sem Matjažu: da Se nas n? do razveselil.. » Vedel sem namreč, J aje samostojen in le s svojimi tovariši. Že se je videla hišica. Bila je prav lepa, kajti žarela je v pomladanskem soncu. Razločil sem že njen lepo izrezljani nadstrešek, pa tudi čedno ograjico pred njo. Matjaž mi je tedaj zaskrbljeno omenil : «Nenapovedani prihajajo ! Kar padli mu bomo za vrat. Mile bo presenečen..,» Izvidnica je bila le še kakih štirideset metrov od kočiče. Bila je v nemških vojaških plaščih. Tedaj pa nenadoma zažvižgajo okoli ušes krogle iz brzostrelke. Vržemo se v zaklone in si poiščemo zavetje za debelimi smrekami, že zareglja nov rafal. Z Matjažem sva brž uganila, kaj se dogaja. Najbrž so biii brez straže, pa so nas nenadoma opazili in vžgali. Verjetno so videli nemške plašče pa nas niso prepoznali, ker jim je sonce bleščalo v oči. Res pa je, da smo bili razvrščeni v kolono v pravem bojnem razporedu. Še tretji rafal je odjeknil iz smrekovega gozdiča pred kočo... Majski je začel vpiti: «Mile... Jurij... Franček... Jurij... Jurij... Jurij...» Ti pa so, kakor so nam pozneje povedali, čuli: «Hura... Hura... Vorwats... Hurra. ,. Hurra...» Majski je še vedno klical, da je odmevalo v skalovju... «Mislijo, da smo Nemci...» je rekel Matjaž in si grizel ustnice. «Smolo imamo ..» «Kaj bi bilo, če bi bili res fašisti!» sem dodal. Pri koči je medtem streljanje potihnilo. Počasi se ji je izvidnica bližala. Koča je bila prazna... Le izvrstne palačinke so se še kadile na velikem krožniku poleg pravega štedilnika. Vraga! Organizirati so si pa znali ! Čez nekaj minut se vrne prvi begunec, inž. Franček. Bli je v samih nogavicah, čul je rafale in ni vedel, kaj se dogaja, pa se je za ostalimi umaknil skozi okno na zadnji strani kočice. Vsi so se šele vrnili težko obloženi z raznimi dobrotami iz doline in so prav sladko zaspali. Stražili so le trije in ti so nas zagledali ter jih nato še vse zaspane vrgli iz spanja. Medtem, ko so se oni umaknili, je Mile planil v smrekov gozdiček in zadrževal «nemško kolono» s svojo brzostrelko... Počakal nas je tudi Jurij, ki je imel opravek nekje v bližini in nas spoznal pa tudi razumel pravilno naše klice. «Novi okupatorji» te prelepe koče smo se jezili in se smejali. Boštjan, ki je bil komisar naše zaščite, pa je strum-no stopil pred nas in prav resno poročal : «Zavzeli smo radio-center... žrtev ni bilo...» Bruhnili smo v smeh, Matjaž pa se je nasmehnil prav kislo... Pravi lastniki lovske kočice so se kmalu nato vrnili s še bolj kislimi obrazi. Predvsem nam niso mogli odpustiti, da smo jim že pojedli tisto goro palačink... V tej lovski koči se je torej ugnezdil še pokrajinski odbor. Tu ni bilo napak. Koča je bila topla, suha in svetla. Radio je bil odličen, poročila smo dobivali kar iz prve roke, že lepo natipkana. Od tu smo imeli dobre zveze z vsemi okrajnimi odbori, blizu pa je bil tudi Stane Bizjak - Kostja, ki je imel svoje zemljanke v bližini, nad borovškimi Rutami. Imeli smo stalne posvete in se že pripravljali na delo ob osvoboditvi in po njej. Zaščita je kar uživala, Tu smo bili varni, bili smo na sončni planoti, okoli koče so bile lepe zasnežene planjave. Miletova zaščita je bila vso zimo na smučeh in to tradicijo smo povzeli po njih. V prostih urah sem s fanti iz zaščite vadil razne pesmi, zlasti tisto: «Iz krvi rdeče mladih partizanov vzklije roža svobode...» Javko smo imeli na Zavrhu, ki je bil oddaljen kako uro. Tja so prihajali kurirji iz vse Koroške. Izpred naše lovske kočice smo tudi večkrat pozdravljali zavezniške bombnike, ki so bili od tod prav dobro vidni. Pozdravljali smo jih seveda le v duhu, kajti če bi se preveč kazali ali dajali znake, bi navsezadnje še mislili, da smo nacisti. Zato smo raje previdno opazovali izza smrek, zlasti kadar so se nad nami vrteli lovci. Kadar pa je šla večina naših zaščitnikov v patruljo, srno prevzeli straženje sami. Stražarsko mesto je bilo visoko na grebenu Macna. Tam je bil razgled po vsej Podjuni in Rožu. Celo Celovec si videl ob lepih dnevih kot na dlani. Nekega dne, ko sem bil na straži, so ravno bombardirali Celovec. Bombe pa so padale v predmestje Št. Rupert, kjer živi proletariat. Čakal sem odmeva, ki je prihajal od Črnega vrha. Dolgo ga ni bilo. Slednjič je začelo grmeti... Visoki oblaki črnega dima so se vili pod nebo. Tedaj so se nenadoma premaknili v desno... Rušili so železniško postajo ! Nekega dne je odšla patrulja sedmih tovarišev na Zavrh. Med njimi so bili Albin Male, sin našega kmeta Maleja izpod Košute, Srečko in Vanči, naša kuharica Poljakinja Katja, ki je pobegnila iz vojnega ujetništva, ter moj zvesti drvar Adolf iz Solčave, ki me je spremljal na Svinško planino in nazaj. Čez dobri dve uri je prisopihala Katja vsa prestrašena. Takoj smo vedeli, pri čem smo, kajti že prej nam je stražar sporočil, da je čul streljanje na Zavrhu. Katja nam je povedala, da so prišli ravno pred sovražno zasedo in da ne ve, kaj je z ostalimi. Ona je bila v koloni zadnja z velikim nahrbtnikom umazanega perila na ramah. Vedela je le to, da so našo kolono dobili v križni ogenj iz strojnic. Čez pol u-re je prišla še Sonja. Imela je prestreljeno bluzo, ranjena pa ni bila. Sonja je dodala Katjinemu pripovedovanju le to, da so jih zvabil-' skoraj do hiše in jih šele tedaj zasuli s' pravo točo izstrelkov. Dejala je, da bi bila velika sreča, če bi se sploh še kdo vrnil. Med pripovedovanjem je ihtela. Še je v duhu videla, kako so se v sneg zgrudili tovariši, vsi obliti s krvjo. ( Nadaljevanje sledi ) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjelja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 ;16. decembra 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goričko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. , . t j Član italijanske tj IraajaW^ZTt zveze časopisnih I Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska f ^Trst založnikov FiEG ' DEZORIENTACIJA PO POLOMU PREŠTEVANJA Avstrijski odgovor SFRJ zmes cinizma in neresnice Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati odločno na stališču, da samo uresničenje čl. 7 omogoča rešitev manjšinskega vprašanja «Slovenski vestnik» tudi očita Avstriji, da z načelom «držite lopova» želi postaviti stvari na glavo: «Ni kriva Avstrija, ki ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti, kriva je Jugoslavija, ker opozarja na te neizpolnjene obveznosti in zahteva njihovo izpolnitev». Časopis gradiščanskih Hrvatov «HrvatSke novine» poudarja, da se v praksi nikakor ne moreta potrditi tisti optimizem in sigurnost, ki ju je polna avstrijski nota. Jasno ni nobeno nršljenje stranke, čeprav velja naglasiti, da gradiščanske Hrvate zanima samo mnenje zvezne vlade. «Težko je verjeti,» pišejo «Hrvatske novine». «v iskrenost in poštenost neke politike, dokler se stalno pojavljajo znamenja nesloge in oportunizma.» časopis dodaja : «Dovolj dolgo so igrali nelepo igro na naš račun. Končno želimo tudi m-; izvedeti, kaj in komu verjeti, kaj je v redu in kaj ne.» V. B. RIM, 15. — Nacistična vojna zločinca Herbert Kappler in Walter Reder bosta še nadalje ostala za zapahi, pravzaprav Kappler v rimski vojaški bolnišnici na griču Celio, Reder pa v vojaških zaporih v Gaeti. Vrhovno vojaško sodišče je namreč sprejelo priziv področnega vojaškega tožilca in razveljavilo sodni sklep, s katerim je 13. novembra letos vojaško sodišče sklenilo izpustiti esesovskega častnika Kappler. ja pogojno na svobodo in je ustrezne akte vrnilo področnemu vojaškemu sodišču na ponovno obravnavanje. Vrhovno vojaško sodišče je nadalje odbilo priziv obrambe nacističnega častnika Walterja Rederja proti sklepu vojaškega sodišča v La Spezii, ki je Rederju zanikalo pogojno izpustitev na svobodo. Vrhovno vojaško sodišče je potrebovalo tri ure, da bi se izreklo v iiiiiimiiiniiiiiiiiiMti»iiiimnHHin«i»iiiHiniiiiiiumn*iiii*iin«iMniiiimmiiiiiiniiniiniinnniiimmnmniiu»nniiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiniHiirriniiniiiimi*»nii| PROCES ZARADI UMORA MISOVCA MIKISA MANTAKASA le prvi dan obravnave sj med Panzierijem in tožilcem Obtoženec znova poudaril, da je nedolžen - Izredni varnostni ukrepi DUNAJ, 15. — V avstrijski politični javnosti je v zadnjem času, kot poroča Tanjug, prišlo do opaznega «zatišja» v zvezi z manjšinskim vprašanjem kar je očitno posledica poloma pri preštevanju manjšin, saj so neuporabni rezultati tega popisa praktično dezorientirali tiste, ki so v tem videli «obrazec» za določene rešitve. Zagovorniki preštevanja kot «orientacijske pomoči» za manjšinske ukrepe, vštevši politične stranke, so se znašli v slepi ulici, iz katere bo treba še poiskati izhod. Stranke še niso priznale, da so same sebe pripeljale v tako zapleten položaj, da se morajo «reševati», pa tudi popisa uradno še niso razglasili za neuporabnega oziroma ničnega. Kljub nedavnemu pogovoru kanclerja Krei-skega s predstavniki koroških Slovencev, za zdaj še ni koraka naprej pri iskanju poti za sporazumne rešitve z manjšinami. Prav tako se v politični javnosti še nihče ne izreka o tem, kakšno skupno pot z manjšinami bodo ubrali, oziroma ka ko se bedo lotili resničnega uresni čevanja 7. člena državne pogodbe. Vlada in politične stranke za zdaj ostajajo na starih pozicijah in vztrajajo pri izvedbi zakona o narodnih skupinah kot «okvira» za izpolnitev 7. člena. Znano pa je, da manjšini ta zakon zavračata ;n ga najostreje kritizirata kot nasprotnega državni pogodbi ter pravicam, interesom in željam manjšin. V avstrijski noti, s katero je dunajska vlada odgovorila Jugoslaviji, so ponovljena znana avstrijska stališča. Tisk je noto zabe'ezil kot «zavračanje» jugoslovanskih «pripomb». Medtem pa zunanji minister dr. Pahr in druge osebnosti neposredno ali posredno opozarjajo na neizogibnost «hitre asimilacije» manjšin. V nekaterih časnikih pa tu in tam vendar opozarjajo na bistvo manjšinskega vprašanja. Tako je dunajski «Profil» včeraj podčrtal samozavest koroških Slovencev in njihovo odločenost, da se bojujejo za svoje pravice. Glasilo KP Avstrije «VoJksstimme» danes v daljšem članku o tej temi poudarja, da je pogajanja z manjšinami za pragmatične rešitve mogoče voditi «samo na podlagi 7. člena državne pogodbe, ki ima tudi rang avstrijskega ustavnega zakona». Po drugi strani pa v vrstah manjšin ni nobenega «zatišja», saj trdno vztrajata pri svojih pravicah, zasnovanih na državni pogodbi in v zvezi s tem odločno zavračata sleherni poskus drugačne rešitve manjšinskega vprašanja. Manjšini sta v skladu s temi svojimi stališči ostro obsodili avstrijsko noto, s katero je dunajska vlada odgovorila Jugoslaviji. Glasilo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem «Slovenski vestnik» očita avstrijski noti cinizem, aroganco in neresnico. List zavrača vse avstrijske trditve in opozarja na začeto revizijo avstrijske državne pogodbe, in sicer s preštevanjem in z «rešitvami», ki so z njim povezane, časnik zlasti zavrača trditev, da je manjšina sodelovala pri sprejemanju zakona o narodnih skupinah, pri tem pa poudarja, da je reševanje manjšinskega vprašanja brez manjšin nesprejemljivo. . m, mu i im i m Il mulinili iiiiiiiiiiiilili ll mn H in llliiiiiiiuillllliliiiiniiiiiiiiil MEDTEM KO ZNANSTVENIKI IŠČEJO ZNAKE ŽIVLJENJA NA MARSU «Pioneer XI» odkril ustroj sončnega magnetnega polja Zdravstveno stanje slovitega izvedenca za vesoljske rakete Von Brauna kritično VRHOVNO VOJAŠKO SOPISCE SE JE IZREKLO KRIVEC POKOLA V MARZAB0TTU BO OSTAL V ZAPORU 00 SMRTI Za Kappler ja, krivca pokola v Ardeatinskih jamah pri Rimu, pa ho moralo ponovno odločati področno vojaško sodišče, ker je vrhovno vojaško sodišče prvostopenjski sklep razveljavilo in sodne akte vrnilo sodnikom zadevi Kapplerja in Rederja. Sodišču je predsedoval armijski general Renzo Apollonio, sestavljali pa so ga dr. Vittorio Veutro, dr. Orazio Romano, divizijski general Luciano Fortunato, karabinjerski divizijski general Bruno Benedettini ter kasa-cijski svetnik Marcello Mazza, Sai valore del Mese in Lorenzo Cle mente di San Luca. Kakor je znano, je Herbert Kappler kriv za pokol v rimskih Ardeatinskih jamah, Walter Reder pa je kriv pokola v Marzabottu, kjer so leta 1944 nacisti pobili 1.200 ljudi, med temi tudi veliko otrok. Vrhu lega se je bivši esesovski major Walter Reder «izkazal» tudi z drugimi podobnimi početji, s pokoli in požigi v krajih Bardine San Terenzo, v Valla. Vinca in drugod, kar zadeva italijansko bojišče. Pred tem pa je podobno počel tudi drugod, RIM, 15. — V napetem vzdušju sc je davi začel v dvorani rimskega porotnega sodišča prcces zaradi umora Mikisa Mantakasa, grškega študenta, ki je bil ubit 28. februar ja lani med spopadi pred sedežem MSI v Ul. Ottaviano. Za javni red v dvorani in pred sodno palačo je jamčilo okrog tisoč karabinjerjev in policijskih agentov, ki so obkolili sodno palačo že sneči. Zelo temeljiti so bili tudi pregledi tistih, si so hoteli v sodno dvorano........ Na zatožni kloni sta Fabrizio Pan-zieri, 27-letni pristaš skupine «avan guardia comunista» m Alvaro Lo-.jacono, kateremu sodijo v odsotnosti. ker je takoj po izgredih pobeg ni!. Panzieri in Lojacono sta obtožena sodelovanja pri umoru Mantakasa, poskusa umora misovca Fatue Rollija in poskusa umora policijskega podčastnika Luigija De Jona. Panzieri pa še protizakonite posesti samokresa, kateremu naj bi spilil registrsko številko. Z njima sta na zatožni klopi še misovee Luigi D’Addio, obtožen obrekovanja Lojacona in Walter Ballarini, obtožen lažnega pričevanja. Glavna obtoženca branijo vidni rimski odvetniki, ki so odigrali nosilno vlogo v številnih političnih procesih kot na primer Guido Calvi. zagovornik Pietra Valprede ali Giuseppe Sctgiu, prav tako zagovornik Valprede in številnih drugih levičarjev, ki so prišli, največkrat pc krivem, navzkriž s pravico. Med Panzierijevimi zagovorniki gre o-roeniti še komunističnega senatorja Umberta Terracinija. Obravnava se je začela z majhno zamudo, kmalu po prihodu Panzie- rija v sodno dvorano. Predsednik Giuseppe Giuffrida je po uvodnih formalnostih — prijavi prizadetih strank in zamenjevi porotnikov, id sta zbolela — na kratko obnovil dogodke, ki so privedli Panzierija na zatožno klop. Takoj nato je začel z zasliševanjem obtoženca. Fant je v bistvu ponovil vse to, kar je že izjavil preiskovalnemu sodniku in znova poudaril, da ni streljal na Mantakasa. Pojasnil je. da je tistega dne. bjl namenjen v sodna dvorano, da bi prisostvoval procesu zaradi požara v četrti Primaval le. vendar se je premislil in se napotil domov. Na Trgu Risorgimento je opazil izgrede. Ker je slišal vrsto pokov in je videl, da so nekateri ljudje začeli bežati, je prestrašen zbežal tudi sam. Strah, ki je mejil že na nerazsodnost, je postal še večji, ko se mu je približal neznanec z motornim kolesom in mu grozeče ukazal, naj se ustavi. Stekel je v vhod najbližjega poslopja in se povzpel do tretjega nadstropja, kjer se je nekoliko pomiril. Na ulico se je vrnil šele. ko je slišal, da so v vhodu ljudje in je med njimi opazil policijskega agenta, ki pa ga je obtožil, da je ropar in ga aretiral: (Di Jorio je namreč sprva mislil, da je šlo za napad na neko banko). Dodal je še, da dežni plašč, ki so ga našli na stopnišču, ni bil njegov in da ni nikoli imel orožja. Njegovim izjavam je oporekal javni tožilec dr. fnfelisi, ki se je vprašal, kako. da je Panzieri izbral kot zatočišče temni vhod nekega poslopja in ne enega o tolikih barov, ki so bili v bližini. Obrav- PASADENA, 15. — Kalifornijski znanstveniki so danes sklenili ponovno navezati redne radijske stike tako z «Vikingom 1» kot z «Vikingom 2», sicer z ustreznima ladjicama, ki neprestano krožita okoli Marsa ter laboratorijema, ki se nahajata na planetovi mrzli površini. Zadnjih pet tednov je bila radijska zveza med ameriškim vesoljsko-znanstvenim središčem in Vikingoma omejena na najnižjo frekvenco, kolikor je delovanje 400 milijonov km dolgega radijskega mostu ovirala sončna obla; le-ta se je nazadnje «umaknila», tako da se bodo od potka dalje lahko zopet prepletali na radijskem kanalu, ki je tisočkrat daljši od razdalje med našo Zem ljo in Luno, vsakovrstni signali. Tehniki v Pasadeni se nadejajo, da bodo v prihodnjih dveh letih prejeli od «orbiterjev». kakor sami imenujejo okoli Marsa krožeči ladjici, najmanj 30.0D0 in morda celo 70.000 fotografskih posnetkov planetovega površja in. kar je pač najvažnejše, vrsto izsledkov znanstvenih analiz, ki sta jih izvršila labo ratorija na samem «rdečem planetu» Za fotografske posnetke bosta poskrbela neposredno krožeča modula, rezultate preiskav o sestavi Marsove skorje pa bosta laboratorija poslala najprej moduloma, s katerih se bodo «odbili» do Pasadene. Zanje velja v tukajšnjem Jet Pro-pulsion Laboratory silno zanimanje. Znanstveniki so namreč uverjeni, da bodo prihodnje leto končno le zvedeli, ali je na oddaljenem planetu res možna kakršna koli oblika življenja, kakor ga pojmujemo zemljani. Podatke o poskusih na vzorcih, ki jih je laboratorij «vikinga 1» z nekakšno velikansko žlico iz posebne kovinske spojine izkopal na Marsovi skorji ter nato podvrgel a-nalizam s pomočjo z zemlje poslanih organizmov, bodo namreč v celoti na voljo šele proti koncu tega meseca. Dosedanji laboratorijski poskusi so pokazali, kot znano, da so na Marsu v teku podobne kemijske reakcije kakršne zapažamo v raznolikih zemeljskih živih organizmih, a z \fl razliko, da ne vsebujejo znakov življenja, se pravi obstoja organskih snovi. Izsledki nadaljnjih poskusov, ki jih bodo pasadenski znanstveniki začeli prejemati v prihodnjih dneh. bodo popolnejši, odtod mrzlično pričakovanje v Kaliforniji. Med izsled ki bodo tudi podatki o hudem potre su, ki je bil na rdečem planetu novembra. Kolikor zadeva fotografske posnetke, vedo v Pasadeni povedati, da nam za božič, ko so širši predeli naše zemlje pod snežno odejo, ne bodo prikazovali morda snežnih po vršin; «lander» drugega vikinga se nahaja sicer v bližini Marsovega severnega tečaja, vendar planetovi letni časi ne sovpadajo z našimi — najnižjo temperaturo bodo na Marsu zaznamovali šele aprila. Znanstveniki pripominjajo, da se bo tedaj laboratorij znašel pod snegom ali pa drobci suhega ledu, to je ogljikovega anhidrida. Medtem nadaljuje vožnjo proti Saturnu vesoljski laboratorij «pioneer XI», ki naj bi se znašel nad planetom leta 1979. Ameriški znanstveniki sporočajo, da je vesoljska ladja pripomogla do silno važnega odkritja, in sicer naj bi njeni inštrumenti razkrili ustroj sončnega magnetskega polja. Medplanetni prostor naj bi s tem zadobil povsem novo perspektivo: razdeljen je, kot poudarjajo, na dve polobli, severno in južno, ki ju loči električni pas, podobno, kakor ekvator loči našo zemljo. Odkritje je treba seveda poglobiti, a znanstveniki so v svojem navdušenju vesoljskega pionirja že prekrstili v sondo Krištof Kolumb. Manj razveseljiva vest za ameriške vesoljske strokovnjake pa prihaja iz Huntsvilleja v Alabami. Sloviti nemškoameriški izvedenec za rakete prof Wernher von Braun boleha za rakom in njegovo stanje naj bi bilo kritično. Leta 1975 je prestal težko operacijo, podvrgli so ga tudi popolni prekrvitvi, vendar brez uspeha, (dg) nava se je zaključila s tožilčevo zahtevo, naj si sodni zbor ogleda prizorišče spopadov. Proces se bc nadaljeval jutri. (vt) Poslanica KP SZ kongresu vietnamske stranke dela MOSKVA, 15. — Centralni komite KP SZ je poslal udeleženeem 4.i kon-gresa vietnamske stranke dela. ki se odvija v veliki dvorani hanoiske mestne skupščine, poslanico, v kateri poleg drugega izraža zadovoljstvo spričo zvestobe VSD načelom proletarskega internacionalizma. Vezi med KP SZ in VSD, nadaljuje poslanica, postajajo čedalje tesnejše, to pa zato, ker se odnosi med državama oslanjajo na marksistično-leni-nistična načela, pa tudi, ker družijo obe partiji isti razredni cilji. Irak obtožuje Sirijo zaradi eksplozije na bagdadskem letališču BAGDAD, 15. — Na letališču v Bagdadu je prišlo včeraj okrog 17. ure do močne eksplozije, pri kateri je več oseb zgubilo življenje, na desetine pa je bilo ranjenih. Vest o atentatu, ker v bistvu gre za atentat, so sporočili v Tokiu, kjer so dobili sporočilo od japonskega veleposlaništva v Iraku, kateremu pa je baje poročala posadka japonskega letala, ki je bila ob trenutku eksplozije na letališču. Iraške oblasti so vest o atentatu sporočile komaj danes popoldne. Zvedelo se je, da je eksplodirala tempirana bomba, ki je bila v kovčku, katerega je komaj pripeljalo egiptovsko letalo na progi Kairo -Bagdad, z vmesno postajo v Damasku. Prav v Siriji so baje kovček natovorili na letalo «Egyptair». Bombo je sestavljalo 8 do 9 kg tro-tila. Iraške oblasti so tudi obtožile Sirijo, da je odgovorna za atentat, pri katerem po uradnih iraških vesteh, so umrle tri osebe, od katerih je ena saudske narodnosti. Iraška tiskovna agencija trdi v svojem poročilu o dogodku, da je bilo deset oseb ranjenih, več desetin drugih pa je zadobilo praske, ker so se razbile velike šipe čakalnice, kjer je bilo takrat kakih sto oseb. Atentat, pa če je Sirija zanj res odgovorna ali ne, bo vsekakor kvarno vplival na odnose med obema državama, ki niso najboljši še zlasti po sirskem vojaškem posegu v Libanonu. Sirska prisotnost v Libanonu je namreč že bila vzrok trenja med Damaskom in Bagdadom, saj Irak obtožuje predsednika Asada, da si hoče anektirati Libanon. Že pred časom je Irak poslal v Libanon manjše število svojih vojakov, ki so odločno stopili na stran Palestincev in naprednih libanonskih sil, tudi v času, ko so bile v teku ogorčene bitke med Sirci in desničarji na eni strani ter med naprednimi Libanonci in Palestinci na drugi. Iraški preiskovalci, pravi urad na tiskovna agencija, so popolnoma prepričani, da so atentat, ki je na bagdadskem letališču terjal življenje treh oseb, organizirale sirske oblasti, ki so odgovorne za mednarodno letališče v Damasku. Ta podli zločin, pravijo Iračani, jasno dokazuje stopnjo moralne dekaden ce, ki jo je dosegel sirski režim. koder ga je vodila njegova nacistična vojaška pot. Walterja Rederja je področno vojaško sodišče v Bologni obsodilo na dosmrtno ječo, ki jo preživlja v vojaškem zaporu v Gaeti. Kar zadeva Herberta Kapplerja je vrhovno vojaško sodišče sprejelo osnovno motivacijo državnega tožilca in razveljavilo zakonski sklep rimskega področnega vojaškega sodišča, s katerim je bila 13. novembra letos dana temu vojnemu zločincu, ki je kriv smrti nad 300 antifašistov, ki so jih pomorili v Ardea-iinskih jamah pa čeprav le pogojna svoboda. Sodniki so svoj sklep utemeljili s tem, da rimsko področno sodišče ni pravilno tolmačilo zakona, ki predvideva pomilostitev, zato so vse sodne akte vrnili teritorialnemu sodišču, da zadevo ponovno prouči in pri tem upošteva norme, ki pogojujejo dajanje pogojne svobode. Čeprav ima vrhovno sodišče še 30 dni časa za deponiranje motivacije sodnega sklepa glede zadeve Kappler, je že znano, kako je svoj sklep motiviralo. Sodniki so namreč smatrali, da je področno vojaško sodišče napačno ocenjevalo duha pravnih norm glede dajanja pogojne svobode. Ta se namreč daje jetnikom, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo, ki pa so že prestali 28 let ječe in dokazali, da se za svoje dejanje zares kesajo. Področno vojaško sodišče je menilo, da je Kappler zadostil tema dvema pogojema in da je bilo zato upravičeno pristati na njegovo zahtevo po pogojni svobodi. Vrhovno sodišče pa je mnenja, da teritorialno sodišče ni dolžno upoštevati zahteve prizadetega, pa čeprav njegov položaj u-streza zakonskim normam in mu more pogojno svobodo tudi odreči. In na osnovi tega je sklep področnega vojaškega sodišča razveljavilo. Zato bo Herbert Kappler krivec velikega zločina Ardeatinskih jam ponovno jetnik, pa čeprav mu je bilo izvrševanje kazni trenutno odloženo, kajti obrambno ministrstvo je letos spomladi dovolilo Kappler-ju, da se zaradi izredno slabega zdravstvenega stanja zdravi v rimski vojaški bolnišnici. To velja za sedaj, kaj pa v bodoče? Vrhovno vojaško sodišče je, kot smo že rekli, vrnilo sodne akte področnemu sodišču, ki bo moralo zadevo ponovno proučiti. Zadeva se lahko konča na dva načina: ali področno sodišče vztraja pri svojem sklepu in se pri tem izogne napakam, ki so bile odločilne pri razveljavljanju sodnega reka s strani vrhovnega sodišča, ali pa enostavno sprejme sklep vrhovnega sodišča kot lasten sklep in Kapplerju ne da pogojne svobode. Odločno in dokončno negativen je bi' sklep vrhovnega vojaškega so d.išča glede drugega vojnega zločinca, esesovskega majorja Walterja Rederja, krivca za pokol v Marzabottu. Tudi Reder je že več kot 28 let v ječi in je na osnovi tega ter namišljenega uoboljšanja prosil za pogojno izpustitev na svobodo. O tem so razpravljali pred področnim vojaškim sodiščem v La Snezii, kjer so 19. oktobra Rederju prošnjo odbili, ker da obstajajo resni dvomi, da bi se bil bivši esesovski major poboljšal. Proti temu sklepu je Redarjev zagovornik odv. Giangaleaz zo Bettoni napravil priziv pred vrhovnim sodiščem, ki .je, kot smo že rekli, danes priziv odbilo. In Re cierju ne preostaja sedaj nobena možnost. Esesovski major bo o-stal v Gaeti. (fr.u.) TRŽAŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE PRI DOMJU Slabo vodenje podjetja glavni vzrok krize v obratu «Grandi Motori Trieste» Vest o nameri Fiata, da izstopi iz družbe GMT, prisilila sindikaliste, da so razgalili resnico o krizi v podjetju V zvezi s še nepotrjeno pa tudi nepreklicano vestjo, da je Fiat sklenil izstopiti iz družbe «Grandi Motori Trieste», je delavski svet tovarne pri Boljuncu priredil včeraj na sindikalnem sedežu pri Domju tiskovno konferenco, na kateri je prikazal svoja stališča do tega vprašanja. Vest je vsekakor izzvala v sindikalnih krogih, kakor tudi med vso tržaško javnostjo, izredno zaskrbljenost, vendar se tako delavski svet tovarne, kot predstavniki sindikalne zveze še niso povsem izrekli. Očitno, menijo, da gre za finančni manever, ki bi lahko imel hude posledice za zaposlitveno raven ter za tržaško gospodarstvo sploh. Nekako samo po sebi se ta sklep Fiata, po mnenju sindikata, povezuje s hudo krizo, ki jo preživlja tovarna in ki jo označuje obču- ten deficit. Zanimiva je pri tem primerjava med stališčem Agnellija, ko je na konferenci industrijcev, ki je bila marca letos v Trstu, govoril, da je treba zagotoviti tržaški industriji pospešen razvoj, in sedanjim sklepom Fiata. To so med včerajšnjo tiskovno konferenco posebej omenili ter obenem poudarili, da bo moral jasnejši odgovor na vsa ta vprašanja priti na deželni konferenci o državnih udeležbah, ki bo jutri in pojutrišnjem v našem mestu in na kateri bodo seveda iznesli vprašanje tovarne GMT kot eno od osrednjih in osnovnih vprašanj, od katerih je odvisen ves nadaljnji gospodarski razvoj našega mesta in vse dežele. V pričakovanju jasnejših odgovorov so se sindikati odločili, da seznanijo širšo javnost s pravimi vzro- umni inumi iiiiimhiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiii mm iiiiiiiiiiiiiitiiimiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii POLITIČNA RAZPRA VA O OSIMSKIH SPORAZUMIH Znanstveniki in profesorji za takojšnjo ratifikacijo Dodatni seznam podpisnikov izjave sodelavcev deželnega insti tula za zgodovino osvobodilnega gibanja Izjavo znanstvenikov in proučevalcev, ki sodelujejo z deželno ustanovo za preučevanje zgodovine o-svobodilnega gibanja v Furlaniji -Julijski krajini in ki smo jo objavili v našem dnevniku prejšnji petek, 10. decembra, so podpisali še številni univerzitetni profesorji in znanstveniki. Po prvem seznamu tesnejših sodelavcev inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja objavljamo danes delni seznam oseb, ki so izjavo podpisale: Profesorji in docenti na tržaški univerzi Giuseppe Petronio, Giovanni Assereto, Flavio Bajioncelli, Anna Storti, Rienzo Pellegrini, Marinella Colummi Camerino, Fiora Bartoli Klugmann, Giuseppe Pierazzi, Luisa Mangoni, Luigi Ganapini, Roberto Rusconi, Adriana Petronio, Maria Pierazzi Guardiancich, Roberto Costa, Costantino Giorgetti, Diana De Rosa, Edino Valcovich, Duilio Co-satto, Adriano Di Barba, Massimo Bovenzi, Carla Volpe, Giulio Cocian-cich. Antonio Fioritto, Ferdinando Gobbato, Piermario Biava, Gianna Cornelis, Gianna Fonda, Kitty Colummi, Giovanni Crìstofolini, Giulio Sapelli, Cecilia Assanti, Luigi Rovelli, Anna Maria Assanti, Piero Gerin, Luigi Menghini, Giovanni Ventura, Roberto Bin, Gianpasquale Santo-massimo, Malcolm Sylvers, Alessandro Pastore, Giorgio Conetti, Giovanni Battisti Verbari, Rita Depie-ro, Luciano Vandelli, Amelio Tagliaferri, Pio Nodari, Michele Miscione, Marco Guadagni in Bruno Tellia. Zdravniki in uslužbenci tržaške psihiatrične bolnišnice Franco Basaglia, Ernesto Venturini, Giorgio Cogliati - Dezza, Maria Grazia Co-gliatti - Dezza, Domenico Casagrande, Gianni Giovannini, Carlo Ger-baldo, Tullio Fragiacomo, Vincenzo Sarli, Giuseppe Dell'Acqua, Augusto Debernardi, Antonella Zadini, Maria Grazia Giannichedda, Lucio Damiani, Renato Piccione, Vincenzo Pastore. Franco Roteili in Alfonso Gaglio. Zdravniki občinske službe medicine dela Aldina Biondi, Roberto Ferri in Andrea Collareta. Člani vodstva šolskega sindikata CGIL Sergio Fachini, Bruno Pizza- mei. Maria Teresa Mecchia Russo, Umberto Bolognini in Tullio Balzano. Sodelavci deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja Claudio Silvestri, Renzo Pincherle in Fulvio Baxa ter Aldo Fabiani in Margherita Grego. • Drevi ob 20.15 se bo v Ul. Mau-voner sestala rajonska konzulta za Kjadin in Rocol, ki ‘se bo sestala z odbornikoma Abate in Lonzar. ki krize, ki pesti tudi največji kovinarski obrat v našem mestu. V poročilih, ki sta ju prebrala sindikalista Valentich in Manunza, je rečeno, da delavski svet tovarne že dolgo časa proučuje določena dejstva, ki so privedla podjetje v hudo krizo. Vest o nameri Fiata, d* izstopi iz družbe, pri kateri je soudeležen v razmerju 50:50 z državno družbo IRI, je privedel sindikat kovinarjev do sklepa, da popolnoma osvetli vse ozadje te zadeve. To je bil tudi namen včerajšnje konference, ki pa je seveda le prvi korak na poti do popolne razjasnitve. Sindikati v bistvu zavračajo uradna utemeljevanja o vzrokih hudega finančnega deficita, ki je od leta 1971 do danes zrastel na 30 milijard lir. Uradno naj bi bil glavni vzrok neugoden potek tržišča, sindikati pa menijo, da je treba vzroke za krizo pripisati hudim napakam, ki jih je vodstvo družbe od samega začetka zagrešilo. Prva napaka je bila že v tem, da so ukinili proizvodno dejavnost obrata Fabbrica Macchine S. Andrea še preden je obrat pri Boljuncu pričel s svojo dejavnostjo. Občutne napake so bile tudi nakupi raznih strojev, ki so se izkazali za neuporabne, pomanjkanje pravih nadomestnih delov in podobno. K temu je treba prišteti še slabo organizacijo dela ter napačno načrtovanje zgradbe, ki ni upoštevalo raznih klimatskih značilnosti. Vse to so sindikalni predstavniki utemeljili s številnimi primeri, ki jasno kažejo na to, da se obrat kljub svojim potencialnim možnostim ni mogel v vseh teh letih, od leta 1971, ko je začel delovati, dvigniti iz poprečja in postati res kompetitiven. Svoja poročila so sindikalni predstavniki zaključili z zagotovilom, da bodo vso zadevo do kraja razčistili ter pokazali na točne odgovornosti. V zvezi z domnevnim sklepom Fiata zahtevata socialistična deželna svetovalca Zanfagnini in Manzon pojasnila od deželne uprave. iinitiiiiiifiiiimiiirnVlfi/iititViftiiii/irilfiitfirtiiililiitofUHffrfafHfcHfnilfiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiN V PRESLEDKU ENEGA DNE ROPARJI SPET NA DELU Neuspel roparski podvig v banki v Ulici Rossini Po že preizkušenem sistemu je skupina oboroženih mož vstopila skozi stranska vrata za nekim uradnikom, a so jo pregnali glasovi s stopnišča Roparski podvigi, do pred kratkim nekaj povsem nepojmljivega za naše mesto, so postali v zadnjem času že prava «razvada». Po enem samem dnevu počitka (v ponedeljek so izpraznili blagajno podružnice «Credito Italiano» v Carduccijevi u-lici) so se uvoženi ali domači roparji včeraj spet lotili dela, toda tokrat jim, na srečo, ni šlo tako gladko, kot ob prejšnjih podvigih. Nepredvidene okoliščine so jim prekrižale račune in le za las so se izognili aretaciji. Najvažnejše je vsekakor to, da niso pri umiku u-porabili orožja, Za včerajšnji podvig so si izbrali «Banca del Friuli» v Ul. Rossini. Ob isti uri kot v ponedeljek, to je ob 14.30, ko je zadnji uradnik vstopil skozi stranski vhod, je skupinica štirih oboroženih mož stopila za njim, medtem ko je peti član tolpe počakal v avtomobilu fiat 132 rdeče barve. Eden od roparjev je urad- niku Giorgiu Coccu, ki je ravno potrkal na vrata banke, naperil orožje v hrbet in mu velel naj bo tiho. Kolegi v banki pa so skozi malo o-kence v vratih uzrli prebledeli o-braz uradnika in takoj zasumili, da nekaj ni v redu. Zato vrat tudi niso odprli. Ravno tedaj pa so nekje v višjem nadstropju odjeknili po stopnišču koraki. To je roparje najbrž prestrašilo in so jo odkurili. Istočasno so iz banke poklicali kvesturo in v nekaj minutah je bil v Ul. Rossini že policijski avtomobil. Roparji pa so medtem že pobegnili z avtomobilom, ki so ga agenti kmalu nato našli parkiranega na Trgu Verdi. Avtomobil je bil seveda ukraden. V jutranjih urah je namreč njegov lastnik, 46-letni Vittorio Tas-sini iz Ul. Cunz 3, prijavil tatvino. Preiskava je v polnem teku. Preiskovalci domnevajo, da ne gre za isto skupino, ki je oropala banki v Ul. Carducci BOLJŠI NAKUP MANJŠI STROŠEK? DESPARiO smnon V MANZANU (VIDEM)- UL zorutti 10 . -g&zzzzvzr zjazmocrsziairttaB