DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 1. in 15. vaacnga meseca, Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Namiuina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroiniiio in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. ■'r* 1- Živel Leon XIII.! 20. februar 1903. iliareii boj divja sirom zemlje, boj silovit iii vclikaiisk. Dve moči, zares moci, si stojite nasproti v iiajoetrejsem nasprotju. In ni otroško igranje U boj, tudi lie prazno besedovanje in brezplodno sanjarjenje: boj za življenje in smrt je. Star skoraj toliko, kakor Řloveštvo, se nikdar ni segel v vse javno in zasebno življenje ter njega posamne oblike tako globoko iu široko kakor v naših dneli, nikoli se se ni bil tako poostril kakor sedanji èag, Tn ali tam, za ali proti : to geslo velja povsod in v vsem. Vsakdo mora zgrabiti za orožje, za katero, voli si sam. S silo in zvijačo, lažjo in podlostjo, z mečem in peresom, s paragrafi in verigami bijejo ta svetovni boj mo5i teme proti cerkvi Kristusovi. In v njili vrstah je denar, cast, ugled, razboritost, razumnost, navdušenost, uživanje, s kratka vse, kar čutnega človeka vleče in mika. Zato jih je toliko in toliko pod zastavo Belialovo! A brez strahu in trepeta, odločno in samozavestno dviga vpričo tega bojevitega lirumenja narodov SV. cerkev svoj prapor, od Boga človeka Jezusa Kristusa pozidana za vse veke na nepremakljivo skalo ne omalnije in ne omaguje. Ponosna in zmagovita stoji, ta čuvarica resnice, delivka milostij. „Gospod je moje razsvetljenje in resenje, koga se bom bal ?" In to vojsko Gospodovo vodil je od zmage do zmage celih 25 let Leon XIII. Zato vro iz src vseh vernih zavednih katoličanov v teh dneh molitve prisrčne zahvale; da nam je ohranil Leona XIII. v najviliarnejšili dneh toliko Jet, a njemu, 931etnemu neustrašenemu vojskovodji pa done klici otroŠko hvaležne udanosti; Živel Leon XIII.! Tudi kak drug papež bi bil uezmotni varuh in učenik resnice, res je. Pa bi se bilo moglo reči tudi o njem, kar se po pravici sme reči o Leonu XIII : „Od najsadnjega neba je njegov izhod, in do najzadnjega istega njegov tek: in nihče se ne more prikriti njegovi vročini" (Ps. 18., 7.) bi se bilo moglo reči to? Ali pa se sme to reči o Leonu XIII.? Popolnoma upravičeno. Kje Leon XIII. ni doma, v katere oblike javnega življenja ni segla njegova odločna roka in modra beseda? Apostol je: v dosedaj sv. veri neznane kraje je razširil sv. cerkev z ustanovitvijo premnogih novih skoiij. Državnik je: državam pokazal je trdno podlago za njih obstoj in za zdrav narodom koristen razvoj. Knez miru je: vladarji in države so se pokorili njegovim posrediijočira uredbam. Mož vede, znanosti in umetnosti je: sam izboren pisatelj, odličen pesnik, bistronmcn modroslovec in bogoalovec pokaaal je nova pota nioiiroslovjii, ko niu je dal za podlajjo nauke angeljskega učenika 87. Tomaža Akviiica, ter pomagal zgodovinarjem, ko jim je prostodušno odprl vse vatikanske zbirke in bogate knjižnice. Socijalni delavski papež je: z dalekovidnim pogledom ter vesëo roko posegel je v delavsko in splob socijalno vprašanje ter nakazal pot k preporodu in časnemu blagostanju družbe v krščanski demokraciji. Svetost zakona in vzvišenost krščanske družine nasla sta v njem vnetega in neupogljivega zagovornika. Mož molitve je in pobožnosti: k 8rcu Jezusovemu in Mariji nam kaže in nas kliče, a tudi pam izpoliiuje kar ukazuje. Pozno v noč po težkili opravkili dneva — moli. Oče je; kolikrát je že odprl zaklade milostij vesoljnemu svetu, Veliki talenti, bogate izkušnje, globoka učenost, odločna \ olja, liiiiter razum, čudovit spumin, iskrena pobožnost: to vse stori Jjeona XIII. velieega in nas sili, da ob Hi) letnici njegovi lioga hvaležno molimo, njega pa po obilnih zaslugah častimo. {'erkev v velikem boju ne bo podlegla. „1'eklenaka vn.ta je ne bodo premagale", nas je zatrdil Kristus. A dokler ji bo Bog pošiljal takih papežev, bo sijajno zmagovala in veličastno napredovala. To nas ob tem izvanrednem prazniku sv. cerkve in nje glavarja iiapoltitije z radostnim veseljem pa tudi s trdnim upom na zmago sv. križa iiad vsemi aovragi. Vsako pristno katoliško srce, ki čuti s cerkvijo in deli ž njo žalost in veselje, se ogreje in da oddnška ; le mlačni in polovičarski katoličani ostanejo iieobčutni in mrzli tudi ko buči kakor grom viharja in sum morja ter odmeva do sinjega neba in visokih gora navdušeni kîic; Živel papež-slavljenec v zmago sv. cerkve še mnoga leta! Živel Leon XIII.! Druga številka „Dol. Novic nam je pošla, kar naj blagovole oni novi cenjeni naročniki oprostiti, katerim nismo mogli veČ 2, številke poslati. (íoHpodíirske stvari. Kakšen pomen imajo pri nas gozdi in kako naj ž njimi gospodarimo? Kedar je pri nas na prodaj kako posestvo, vselej se zanimajoči kupci in posredovalci ozirajo najbalj na velikost in kakovost pripadajočega gozda. Naravni razum in čut jim velita, da ima k umnemu gospodarstvu spadati primerno velik in oskrbovan gozd. Ta je pri nas neobhodno potreben. Zato si pa vsak gospodar Želi imeti obsežen in za posekanje zrel gozd. Vendar nahajamo zelo malo tiko umnih obČin in malih posestnikov, kateri bi racijoiialno ravnali z gozdi, ki bi mislili na prihodnjost ter bi zlasti s pomlajenjem in z zasaditvami za naraščaj skrbeli, ki bi prihodnji gcneraeiji zapustili v gozdih veliko vrednost in bi se d a nj i k r as n a š e d e ž e I e ostal neprikraj^au, Ilavno pri iia3 na Kranjskem ima gozd izredno krajevno važnost za naso lesno obrt, za uspešno kmetovanje in za bodoče stališče cele dežele. Kot tak je glavni steber narodnega premoženja in sedanjega ter bodočega blagostanja našega prebivalstva. Tu ItoČemo to njega vrednost z nekaterimi podatki posebno pojasniti in hočemo s tem napotiti nase gospodarje, da bi posvetili vso svojo pozornost na gozd ter bi s tem sebi in svojim naslednikom neprecenljivo mnogo koristili. Vrednost gozda za lesno obrt. Na Kranjskem je lesna obrt precej razvita, V deželi se nahaja 11 parnih žag in nad (>00 žag z vodno silo. Jako mnogo obtesanega lesa se proda doma za mizarski in stavbarski obrt, mnogo se ga izvaža tudi v inozemstvo, T^esene robe se nareja v kočevskem, ribniškem in velikolaskem sodnijskem okraju in na Gorenjskem v bohinjski, selski in poljanski dolini. Mizarstvo je razširjeno po vse) deželi, najbolj pa v Ljubljani in njeni okolici. — Kranjska dežela ima 442.,'i09 lia {44'43(Vy rodovitne zemlje) gozdov; njen letni pridelek se preračunava na 88G.'iOOm^ lesa in od tega odpade za obrt in prodajo približno 407», za kurjavo GD%, Vrednost gozda za uspešno kmetovanje in ugodno podnebje. Gozdi vstavljajo in razbijajo vetrove. Vsak ve, da v gozdu nima veter take moči kakor na planem. Po krajih, kjer so po gorali izsekali gozde, čuti se kmalu, da po dolinati dobivajo vetrovi večjo moč. Doline postajajo hladne in manj rodovitne, posebno sadno drevje trpi in spomladi rado pozebe. Dež pada bolj neredno, pogostoma nastopajo suše, dež prihaja rad z nalivom, nevihte z viharji se množé in toča rada ropoče. Gozd nadalje hladi po leti zrak in ublažuje vročino. Z vsakega drevesa, iz slehernega peresa hlapi vodna para, pa vzdiguje se tudi več ali manj iz vlažnih gozdnih tal. Da se pa more vodna kapljica spremeniti v paro, potrebuje toplote in to daje zrak. liadi tega je zrak v gozdu hladnejši kot na planem, ne glede na to, da se poti košato streho zelenih vej zrak nikoli ne more od aolnca toliko segreti, kakor na prostem. Po naravnem zakonu si pa želi hladnejši gozdni zrak izenačiti tjploto z vnaiijim gorkcjsiiu in zati) veje zjutraj liladea vetrič iz gozda. Po dnevi se zemlja na solncu segreje, po noči pa ohladi. Gozdna tla se zaradi zelene strelie nad seboj ne morejo toliko iigreti, po noci se pa. tudi ne toliko ohladiti. Gozdni zrak je tedaj zvečer toplejši od zunanjega in zato pihlja na veČer iiladen vetrič proti gozdu. Tako ublažuje gozd po leti veliko vročino in brani, da se toplota prehitro ne menja, kar je posebno imenitno spomladi in jeseni, ko mnogim sadežem preti mraz in si a na. Oitoi sledi, da so na Kranjskem nevihte najpogosteje na Krasu. V Postojni n. pr. znaša srednje števila ďnij z nevilito 45 na leto, skoro največje v Avstriji; za Ljubljano zaaŠa 31, za Novo_ mesto 32, za Kočevje 27. Istotako različna je množina padavine, ki pade na raznih mestih. Največjo padavino imajo v Mermsburgu (329^ mm), potem sledi Idrija (2304 mmj, nadalje Jesenice (173,5 mm), Kočevje (152[imm), Urnomelj (1403 mm), Novomesto (1120 mm) in Krško (1058 mm). Nasledki dežja bo v gozdu drugačni nego po go-ličavah. Naj lije še tako silna ploha, vodeni curki se razbijajo na vejali in na listji ter padajo v kapljah na tla. Zeleni mali, suho listje in zemlja napije ae te viide, vaa tla ee je do sitega naarkajo, odteka je naposled ravno toliko, kolikor je zemlja ni mogla popiti, in se ta ae oceja poČaai. V doliuo prisumi aele tedaj, ko je onda voda dolinske plulie že odtekla. Na parobju olisirnih gozdov zato vró vreld In potoki, katerim navadno vse leto vode ne zmanjka in ki tudi v dolgo-trajuL'j SHsi popolnoma ne usalinejo. Na Keraljistu, katero poljedelstvu ne ugaja, morejo jako dobro rasti gozdna drevesa; prav zaradi tega je gozd velevažen, ker more posestnikn dajati se kak dobiček, ko bi sicer dotièna zemlja pusta, neplodonosna ostala. Vsa strma zemljišča se zelo težavno obdelujejo, a za gozd so jako pripravna, ker raziin dobička tudi varujejo, da liiidi nalivi ne odnesó že tako plitvo gornjo zemljo. Iz gozda jemljemo sleherno leto potrebno steljo. Z njo oropavamo ^ozd, zato si pa z bolje njeni o obdelano zemljo. Cim večje v katerem kraju gozdov, tem ugodnejše je podnebje, bolj jednakonierna je temperatura, manjkrat ao nalivi, plohe, toče itd. Tako podnebje Je bolj zdravo za človeško in živalsko življenje. Vrednost gozdov za priliodnjost. Zaradi bližine Tista kot glavnega izvoznega mesta na Jadranskem morju za Italijo, Grško, l'rancosk», v Afriko, imajo naši gozdi še posebno vrednost. Sedanja množina obdelanega in v izvoz namenjenega lesa v nasib aosednili kronovinab se bode polagoma zmanjšala, sedanji neprimerni in za našo lesno kupčijo krivični železniční tarítí se bodo umaknili, cena lesa se bode še bolj povzdignila in vsak posestnik gozda tudi v neugodnih krajih, bode zamogel svoje blago primerno drago prodati. Ti-Ie podatki bodo to razjasnili. Največ gozdov ima Knaija, namreč 38% vse prod, zemlje, potem Avstrija, in aii^er z 18,908.040 ha gozdov ali s 30-397o, za njo pride Nemčija s iîB'î^/o, Španija z 20-87o, Francoska s irj-87o, Italija s 14'57u, Angleška s S'«"/« itd. — Vsled bližine Italije, Grškega itd. ima naš les vedno prednost. Pa tudi v Avstro-Ogrski zavzema kranjska dežela boljše mesto. Največ gozdov ima Štajerska in sicer 47'94"/o vse plodovite zemlje, potem pride Kranjska R 44'437(i, nato Koroško s 44-24%, lîukovina s 43'17% Tirolska s 38-87%, Hrvaško z 38-05%, Nižje-Avstrijsko 8 34-24%, Zgornja Avstrija s 34-027o, Šlezija a 33'837o Istra a 33-2;17{i, Solnograsko z 32-427o, Dalmacija z 29-757o, (eško z 29-017o, Ogrsko z 2S'487i,, Moravsko s 27'447d, Predarlsko s 26-0l7(i, Galicija a 25'7G7o. Trst z okolico s 23'337o in Goriško z 22-9G7o. Naša ugodna lega, nmožina gozdov, sila, dostikrat zapravljivost in lehkoniiselnost, razdelitev občinskih gozdov itd. 80 pa vzrok in posledice, da jemljemo iz naših gozdov, razun državnih in po večini graj-ščinskih, ki obsegata 297o vseh gozdov, več lesa, kakor ga priraste, zato imamo pač obsežne gozdne parcele, zrelih gozdov za posekanje pa vedno manj. — Tn da gozdna postava z dne 3. grudna 1852 in z dne 3. julija 1873, št 39 ne čuva in zabranjuje deveatacije, bili bi se v neugodnejšem položaju. Ďa moremo lesno obrt z jednakim uspehom v prihodnjosti negovati, da nam procvita dosedanja hišna lesna industrija, da se zamorenio baviti v dosedanji meri z mizarstvom, sploh, da nam ostane sedanja mala obrtnija v deželi, od katere se živi 4'37o vsega prebivalstva z 21.55(j ljudi ; da zamoremo glavni dohodek našega prebivalstva v kmetijstvu ne-le vzdržati, ampak da amemo opravičeno upati in pričakovati, da se bode kmetijatvo v deželi povzdignilo in a tem obstoj 71'97o našega prebivalstva na deželi t. J. 358.783 ljudi zboljsalo ; da nam ostane dosedanje ugodno podnebje ncapr eme nj e n o ; da nam ne usahne vir dohodkov iz gozdov, katerega imamo sedaj, ko nam je gozd neka hranilnica, kamor se zatečemo v najveíýi potrebi ; da si s posekatijem gozdov ne oropamo našega najlepšega klnča, ki vsako leto ob jednem privabi na tisoče tujcev in meščanov v naše gorate kraje, — zato pazimo na gozde, da jili ne posekamo lahkomiselno in brez največje potrebe, ampak skrbimo za njih boljši razvitek s tem, da jih trebimo. Čistimo, pomlajujemo, da vse golicave na novo zasadimo. Zlasti sedaj v spoinladnein čaau z zasaditvami gozdnih sadik, ki se v gozdnih drevesnicah v Ljubljani in v liudolfovem po prav nizki ceni dobijo, 1000 komadov velja 3 Iv, —skrbimo in posnemajmo vzgledne gospodarje in grajSčine, ki vse prazne ali posekane gozdne parcele vedno zaaajajo, da ohranimo vsaj dosedanji obstoj in velikost gozdov. Ako se bode namreč po dosedanjem načiru se nadalje vedno le več in se ne za posekanje zrele gozde iz-sekavalo, prišli bodemo v nekaterih letih do žalostnega prepričanja in do britkega spoznanja, da bode naša lesna obrt začela hirati, da bode kmetijstvo propadalo in da bode n a s e p o d n e b j e ne u g o d n o postajalo. In kaj tacega obvaruj Bog našo zemljo! Zato pazimo na gozd, kakor na zenico v očeli in 8kri>inio za njega pomlajenje in posaditev, dokler je se čas ! — Od obstoja gozdov zavisi p r i h o <1 n j e b I a g o -stanje našega naroda, osobito kmečkega prebivalstva! Politični prcjïled. Dne 21. febr. zjutraj ob 3. uri sprejela je zbornica z veliko večino vojno predlogo v tretjem branju. Proti so glasovali Vsenemcî, Oehi, Italijani in socijalni demokratje. ,,Slovanska zveza" se vsled svojega sklepa ni udeležila glasovanja. Minister za deželno obrambo Je v svojem veselju, da se mu je posrečilo preriniti svoje zahteve ekozi zapreke državnega zbora, obljubil marsikaj. Tako n. pr., da odjiadejo vojaške vaje v dvanajstem službenem letu. ]zvztti so samo oni, ki kako vajo zamude. Vojna uprava kupovala bo svoje potrebščine neposredno od producentov. Obljubil je tudi, da se letos odpusti pred časom 5200 vojakov, ki so doma pri gospodarstvu potrebni. Glede orožnikov pa pravi minister, da morajo biti v izvrževanju službe popolnoma nepristranski. Vse te obljube niso napačne, ako le ne ostanejo samo obljube- V ogrskem državnem zboru pa vlada pač nima take sreče pri vojni predlogi, kakor pri nas. Opozicija ae ji protivi na vse kriplje in dobiva zato vedno novih moči iz svojih volilnih okrajev. Pri postopanju pa opo-ricija nikakor ni osamljena, kajti z njo se strinja tudi prebivalstvo, kar kažejo demonstrativni shodi v treh budimpeštanskih oltrajili. Vlada namerava po rešitvi vojne predloge predložiti zakon o zboljšanju uradniških plač in najeti pogojilo 200 milijonov kron za razne kmetijske in obrtniške reforme. S tem upa pridobiti zaae uradnike, kmetovalce in obrtnike. Edino nadlogo ji dela opozicija, katera zadržuje rešitev vojne predloge. — Stranke ogrske opozicije slave te dni eno svojih zmag nad Szellovo vlado ; za nieaec marec določeni nabori vojaških novincev so preloženi, ker dotični zakon še ni rešen v državnem zboru in tudi ni uiti najmanjše nade, da bi prodrl do 1. marca. Vojni upravi ni torej preostalo nič drugega, nego naznaniti vsem zaniraajočim ae krogom, da novačenja aedaj ne bo. — „Ilazni listi HO izražali mnenje, da bo imela odložitev nabora na Ogrskem za posledico enako naredbo tudi za nase cesarstvo. Temu nasproti se opozarja, da se je § vojne predloge ravno z namenom, da bi se prišlo v okom takemu, interesom prebivalstva škodiijočemu koraku, dopolnil v tem smislu, da se dovoljuje novačenje, dejanska uvrstitev novincev, namreč redni poziv v vojaško službo, pa je odvisna od tega, koliko novincev da ogrska polovica^'. Novi poslovnik za avstrysko zbornico. Odsek za preosnovo poslovnika je imel sejo. Sklenili so izvoliti pudodsek lf> članov, kateri naj sestavi določbe, ki bodo p-vic zagotovile parlamentarno nravnost in red, drugič predsedniku dajale več oblasti in tretjič varovale parlamentarno prostost, omejevale razne zlorabe, pa vendar dopuščale temeljite razprave. Novi pododsek se je prepričal, da je še preokoren, zato so izvolili nov pod-ocisek r> članov, l^ako smo tedaj gotovi, da ta stvar zaspi do prihodnje obstrukcije. Iz Macedonije prihajajo vsak dan poročila o bitkah vstasev s turškimi vojaki. Med tem pa vlade evropskih velesil premišljujejo, kako bi mirnim potom zadušile upor, Avstrija in Rusija sta 21. februarja izročili tunškemii ministru zunanjih zadev svoje predloge o reiormali v Maeedonijl. Sultan je vže sprejel predložene mu reforme, ali drugo vprašanje je zopet, ali bo imela vlada toliko moči in volje, da bi jih tudi izvršila. Arnavtijih gotovo ne sprejmejo, kajti že sedaj, predno so razglašene, sklicujejo shode proti njim. Da, sestavil se je celo odbor z namenom, da pobija vladine nameravane reforme. Arnavti ropajo po vaseh, ne da bi jim turška oblastva delala zapreke. Kdor se jim upre, ga umore. Žene in dekleta so v vedni nevarnosti ! — Turčija zbira vedno več vojaštva ob bolgarski meji. Posadke so se potrojile, in vojni načrt je tudi že izgotovljen. V skopljanskem okrožju nameravajo sestaviti armado iz samih Arnavtov, do 20.000, ki naj bi prodirali proti bolgarski stolici, liolgarska je poslala velevlastim okrožnico, v kateri pravi, da odklanja vsako odgovoritost, ako Turčija takoj ne ustavi svojih priprav. V Maroko so vstaši popolnoma pobili vladine čete. Ali sedaj so se začele vmešavati že evropske vlasti, Španija in Francoska, ki si mislite razdeliti Maroko. hVancoski minister Deleassé je že izdelal naČrt, po katerem naj bi Španija vzela obrežje od Tangera do (jeute, drugi del naj bi pa ostal Francoski. Angleški kralj Edvard je baje zopet obolel ter se bo moral dati operirati. — Pod naslovom „reorganizacije" nameravajo v Angliji osnovati devet novih polkov. — Kralj je otvoril državni zbor s prestolnim govorom, v katerem se omenja blokada Venezuele in pa balkansko vprašanje. Izrazil je npanje, da bodo reforme, ki sta jili Avstrija in Rusija predlagali, zadostovale, da se položaj razjasni. Iz tega se razvidi, da Anglija še vedno stoji na strani turških grozovitežev. Predsednik severoameriških zveznih držav Roosevelt je pri polaganju temeljnika za novo vojno šolo naglasal, da Amerika ničesar bolj ne želi nego miru, v obrambo domovine pa potrebuje moČue armade. Položaj v Venezueli se je sedaj toliko zboljšal, da se je zadnje dni mogel sniti kongres. Vladna glasila pravijo, da je vstaška moč zlomljena na celi črti, iz AVillemstada pa javljajo, da te vesti niso resnične. Mobilizacija na Ruskem kaj pridno napreduje Vsa vojna poveljstva so že menda dobila ukaz, da naj bodo Čete pripravljene za odhod. Nekaj polkov je že odšlo na jug. V Italiji dobe justično reformo. Ministrski predsednik Zanardelli je že predložil državni zbornici tozadevni naČrt. Papež Leon XIII. (Kratek življenjepis). Sedanji papež je bil rojen 2. marca 1810 v Karpinetu k(it najmlajši sin grof« Dominika Pecci. Pii krstu su mu dali ime Joaliim Vincencij Pavel, L. 1818 poslali so ga sta-rÍ8Í s starejsim hvatom Jožefom v mesto Vittjrbo k očetom jezaitom, ki so ondi imeli šolo in odgojevniiáíe. Leta 1824. prišla sta v Kiui v rimski kolegij, kjer sta nadaljevala učenje. Ko je Joahim dokončal modroslovje, poprijel se je 1. 18^0 bogoslovnih naukov ter že leta 1832 postal doktar bogoslovja. Ker se je liotel posvetiti [)apeževi državni službi, vstopil ja v akademijo, v kateri go se pripravljali gojenci plemenitega rodu za državne službe v papežeyi državi. Tu je proučeval meščansko in državno pravo s tolikim vspelioin, da je tndi v tem dosegel doktorat. Kolikor bolj se je bližal ćas, da stopi pred altar Gospodov, toliko bolj je molil mladenič in posebno Častil Mater Božjo. Zadnji dan leta 1837, je prejel Joahim Pecci zakrament mašniškega posvećenja iti drugi dan je daroval prvo sv. daritev. Že 1. 1838. imenoval ga je papež Gregor XII., poznajoč njegovo spretnost in bistri razum za deželnega predsednika v Beneventu. Leta 1841, pa je priH kot namestnik v Perugijo. S svojim razumnim in odločnim postopanjem je v obeh pokrajinah kmalu naredil občni red in mir. Dobro poldrugo leto je ostal v Perugiji, ni že ga je papež Gregor XVI. izvolil za svojega poslanca na dvoru belgijskega kralja ter ob enem za naslovnega nadškofa. Dne '27. januvarija 1,843 je bil v škofa posvečen. Pecci je bil prav na svojem mestu radi svojih ne-navadniii zmožnosti in svoje učenosti; dobro ja skrbel za koristi sv. cerkve, pu si je tudi pridobil spoštovanje in ljubezen vaeb prebivalcev, zlasti še kralja. Toda že leta 1840. imenoval je papež Pij IX. Joahima Pecei-a za nadškofa v Pe.rugiji. Veliko, neizmerno^ veliko je storil škof Pecci v dvaintridesetib letih svojega šk<»fovania_v Perugiji. Vso škofijo je prerodil k novemu cerkvenemu življenju. Papež Pij IX. je cenil zasluge Peccijeve ter ga I. 1853 imenoval za karduiala in leta 1877 za „kamomika rimske cerkve", kar je za papeževo najimenitnejša služba v katoliški cerkvi. Dne 7. februvarija 1878. leta je ii')g poklical k sebi sv. Očeta Pija IX., ki je 32 let vladal sv, katoliško cerkev. Hudi časi so bili tedaj, in vse je v skrbeh povpraševalo, kdi) bo novi papež'? V tako nevarni dobi Bog ni dolgo pustil svoje cerkve brez vidnega namestnika, in ža 20. februvarija so izvolili kardinali novega papeža, Eien izmed njih je naznanil to rimski množici, ki je bila zbrana pred Vatikanom z besedami: „Naznanjam vam veliko veaelje; papeža imamo — .prevzvišenega gospođa Joahima Peccija, ki sj si pridali ime Leon XIII. Kakor blisk se je razširila vesela novica po vsem katoliškem svetu. Z upatijewi so gledali v svojega novega vladarja. In upanje jih nt varalo. „LuÓ z neba" je pred ve6 sta nas bode mlada družba dobro zabavala, tega smo sicer pričakovali, a, da nas je pa s svojim nastopom kar očarala, tega se nismo uadejali. Nad vse smo bili pa presenečeni skozi igrokaz „Lurška pastarica". Lepše in primernejše pi edstave bi si Marijina druži a gotovo ne mogla izbrati. Vredna tedaj, da so ge je tndi igralke zares vilo dobro naučile; izvrševale so v resnici vsa dejanja naj-spretnejpe v besedi in celi ponaši, s prijetno preciznostjo in z občudovanja vredno lahkoto; nič ni bilo prisiljenega, vse tako mikavno in prikupljivo ; tudi uloge bo bile tako ugodno razdeljene, kř.kor bi bile sleherni igralki že prirojene. Kratko: bila je prava radost prisostovati takšni predstavi, takemu večeru, Dostojno popisati se to ne da, to se dá le bolje Čutiti. Da, s tem Vfčerom je Marijina kongregacija pokazala, da je njen namen vzvišen, da je v dobrih rokah in liodi pravo pot. 01) enem nam je osvedočiln, da smemo po Marijinih družbah upati izrednega blsgoslova za žensko mladino. Mi zamoremo le prav od srca častitati k takemu vapeliu v tako kratkem času. — Novomeškim vrlim kongreganistinjam pa zakličemo; Častno ste izvršile svojo nalogo — napravite nam še več takšnih večeiov! Le pogumno in odločno naprej pod zastavo Marijino, v Njeno slavo, sebi v časno in večno korist ter v ponos našemu mestu! Dne 19. februarja se je na željo občinstva igrokaz z ravno tistim ali še z bidjšim vspehom ponovil proti vstopnini, t'iati dobiček bil je namenjen „Gospejnemu društvu krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavlana", katera družba v najnovejšem času tudi že jako blagodejno in vspešno v našem mestu deluje v telesni in tudi dušni prid našim revnim, potrebnim siromakom. Srčno je želeti tej občekorialnej družbi telesnih del usmiljenja prav mnogo dobrotnikov, podpornih in delavnih udov. Dal Bog obilno blagoslova! —H. iz Čateia pod Zaplazom. — Preteklo je Že več mesecev, kar sem pisal v Vaš cenjeni lî.st o odhodnici prečast. gusp. župnega upravitelja na Úatežu. Ne bom razlagal tu njihovih zaslug, ker so Čitateljem „Dol. Novic" in nam v srca vtisnjena v trajen spomin. — Omenil bi rad njiliovega naslednika, gosp. župnika Henrika Povšeta. Vse vrline tega blagega gospoda dostojno opisati, mi ni moči ; smelo pa trdim, da se je v naši župniji v tem kratkem času v verskem oziru premenilo posebno veliko. Dingo nedeljo v adventn so nam raz lece oznanili, da bodemo v kratkem času obhajali sv, misijon ter nas ob enem prosili, naj se v vsaki hiši moli vsak dan Očenaš in Čeačeno Marijo v dober namen sv. niisijona. Od tistega časa so nam vsako nedeljo po trikrat razlagali in nas podučevali o zakramentu sv. pokore, tako, da je bil vsakteri natančno podučen, kako se dobro spoved opravi. In rea napočil je zaželjeni dati 7. svečana, ko so nam naznanili zvonovi prihod prec. gosp. misijonarjev-lazaristov iz Maribora. Srce nam je veselja vzkliknilo: Srečni in zlati čas SV- misijon». O, da smo ga učakali tudi mi ! Res, milosti polni časi Kako ganljivo je bilo videti vsaki dan natlačeno polno cerkev vernikov. Vreme je bilo ugodno tako, da se je vsaki starček in otrok lahko udeležil. Gospode govornike smo imeli take, da so vsi trije eden druzega piekaSali, 15, ftbr. popoludne je bila spravna pridiga. Jako pretresljivo je bilo, ko so domaČi g. župnik izpred altarja izpregovorili par tesedi župljanoni, nato se nam je še prebrala izjava preč. gosp. Karola Hiierja, nepozabnega nekdanjega tukajšnjega župnika, in tudi prečast. g. Nikolaja Stazinskega, Niti eno oko ni suho ostalo. Bil je dan sprave mej sovražniki, in reči smeni, da plava sedaj angelj miju nad našo Župnijo. Kako srečni so farani, ker imajo tako vnetega in skrbnega dušnega pastirja. Nikuli ne moremo biti dosti hvahžni gosp. župniku za vse dobrote, katere so nam v tem kratkem času izkazali, kar bivajo mej nami. Naj jim bo na tem nieslu izrečena tisočkrat zahvala. Vsemogočni pa jih ohrani zdrave, da bi še mnogo let mogli tako uspešno delovati med nami. Prisrčna hvala gg, misijonarjem za njih veliki trud; prosili bodemo Boga, da jim poplača onkraj groba. Hvala tudi prečast. gosp, dekanu Ivanu Nagodetn iz Trebnjega in vsem drugim gg. duhovnikom, ker so prišli k sklepni prncesiji, da se ju ta slavnost tako slovesno zaključila. Dal Bog, da bi seme, ki so ga sejali, obrodilo stoteren sad. J. K. DomaČe vesti. (fUmrl), Po daljšem bolehanju je umrl v Novem mestu dne 16. febiuvaiija t. 1. gospod Andrej Vojska, doktor prava in niodroslovja, c, kr. deželnoso;lni nadsvetnik v pokoju. Pokojnik je služboval pred letom 1867 več časa na Ogrskem kot državni pravdnik, potem ko so se morali umakniti avstrijski uradniki iz Ogrskega, prideljen je bil c. kr. okrožnemu sodišču v Rudolfovem kot sodnijski svčtnik, v kateri službi je deloval nad 26 let. Poznan je bil kot mil, temeljito izobražen sodnik. Povodom njegovega upokojenja je bil imenovan nadsvetnikom. Med svojimi stanovskimi kolegi, v mestu in po vsem Dolenjskem užival je zaradi svojih lepih lastnostij občno spoštovanje in priljubljenost. — Pogreba, dne 17. februvarija, se je udeležila vsa novomeška inteligenca, vsa društva in nepregledna množica ljudstva. Naj v miru počiva ! (Umrla) je v Novem mestu dne 22. febr. sestra obče-znanega knjigotržca gosp. F. Tandlerja, gospodiÈna Celestina Tandler v 83. letu svoje dobe. Njenega pogreba udeležilo .se je vkljub slabemu vremenu precejšnje število odličnega meščanstva. Pokojna bila je blaga duša in obče spoštovana. Naj ji sveti večna luč! (Nemške postne pridige) za inteligenco bodo tudi letos v kapiteljski cerkvi in sicer od pondeljka 9. marca vsaki večer ob pondeljka 16 marca. Imel jih bo sloveči govornik iz družbe Jezusove o. Roller, (V Rim 30 šli) iz Dolenjskega sledeči ČtS. gg. duhovniki : F, S. ÀVa tzl, vikaiij iz Novega mesta; Andrej Oesen j, žiipnik iz Podgrada; Jauko ZakrajšČek, župnik iz Vavte vasi; Jakob Porenta, župnik iz Stopić in Bernard Jernej, dekan iz Trebnjega, (Grajšcini Zalog in Luknjo) pri Prečini, last umrlega gi'ofa Tli ur na, je kupil, kakor čujemo, nek DunajČan. (V p r o a t () r i li „Narodne é i t a 1 n i c e") v Rudwlfovem je priredil „Dolenjski Sokol" dne 14. februarja t. 1. predstavo „Divji lovec", narodna igra s petjem v štirih dejanjih, F. S. Fin/gar-jevo in potem ples. Udeležba je bila prav velika, zanimanje za to igro obĚe in radi tega smo nestrpljivo čakali, kako bodo igralci-diletantje završili svoje uloge. Snov igre in petje je vzeto iz našega domačega življenja na deželi, zato se poslušalec čuti prijetno izuenadenega, ko mu stopijo pred o6i skoro znane osebe iz polupreteklega časa. — Dame in gospodje so se potrudili, da so povsem zadostili svoji nalogi in zato je bil uspeh prav povoljen. Omeniti je zlasti težkih ulog Majde, Janeza, Tončka m Zavrtnika, ki so 8 svojimi dobrimi predstavami največ k dobremu zavrskn pripomogli. „Dolenjskemu Sokolu pak čestitamo k tako sijajnemu uspehu njegove veselice^ s tem si je le pridobil na simpatijali ! (Dolenjsko pevsko društvo) ima sedaj redne vaje za mešane zbore vsak ponedeljek in Četrtek od 6. do 7. ure zvečer, za možki zbor vsako soboto ob polu 7. uri zvečer. Di'uštvo je v preteklem mesecu napravilo v Četrtek 6. pevski večer pri g. Piutarju v Kandiji, ter se je udeležilo v četrtek 12, odhodnice g prof. Fajdige, dne 19, večerne zabave pri g Jakšetu, v sredo pa žalovanja po i>ustu v gostilni g. Poule. Prihodnje zabave se bodo pravočasno naznanjale, (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Novem mestu) priredi v korist tej podružnici dne 14. marca 1903. točno ob polu 8. uri zvečer na Čitalničnem odru igro „Cvrček" v potih dejanjih. Vstopnina v prvih petih vrstah po 2 K, v ostalih vrstah po 1 K 40 h, stojišča po 80 h, za dijake po 40 h. — Sedeži prodajali se bodo v četrtek in petek, dne 12. in Vi. marca t. 1. pri J. Krajec nasi,, v saboto zvečer pa pri blagajnici. (Za trtnice) podružnice kmetijske družbe kranjske iz-posloval je nmrljivi poslanec g. Povše 10.000 K. (liîizpis). Letni donesek za leto 1902. v znesku 1000 kron Jožef Dullerjcve ustanove za dekliško balo je oddati. — Pravico do te ustanove imajo zakonske potomke bratov in sestra dne 6. avgusta 1863. 1. na Velikem Skrjančem |>ri Hudolfovem umrlega ustanovnika, ki so se leta 1902. omožile, v kolikor so lepe nravnosti in zmožne branja v deželnem jeziku. — Prosivke za to ustanovo morajo svoje prošnje, opremljene z zakonitim rodopisom, z izpričevalom nravnosti in z dokazilom, da znajo brati, kakor tudi s poročnim listom, vložiti do 10. marca 1903. 1. pri podpisani deželni vladi. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne R. februarja 1903, (Vojaški nabori na Kranjskem). Vojaški nabori se vrše na Kranjskem letos po naslednjem redu: Naborna komisija C. iu kr. dopoluitvenega okrajnega poveljstva štev. 17 v Ljubljani: Dne 1. in 3. marca v Kamniku; 4. in 5. na Prevojah za sodni «kraj Brdo; 6. in 7. na Vrhniki; 9., 10., 11. in 12. marca je nabor v Ljubljani za sodni okraj Ljubljanske okolice; 13. iu 14. v Višnji gori; 16., 17, in 18. v Litiji; 20. in 21. v Ljubljani za mesto Ljubljano; 23. v Radečah; 24. in 2«. na Krškem; 27. t Kostanjevici ; 28. v Mokronogu; 30. v Treb n j em ; 31. v Ž užem berk u ; 2., 3. in 4. aprila: v Rudolfovem; 6. v Metliki; 7. v Črnomlju; 14. in 15. v Kočevju; 16. in 17. v Kibnici; 18. v Velikih Lašičah; 20., 21. in 22. v Radovljici za sodna okraja lî-ndovljica in Krnujska goraj 23., 24. in 25. v Kranju; 27. v Tržiču; 2S,, 29. in 30. v Skofji Loki. ■ (Maškarada) „Lukežev semenj", katero je priredila novomeška „Narodna čitalnica" s sodelovanjein „Dol. Sokola" pustni torek, zadovoljila ja v obilni meri vse navzoče. Dvorana spremenila se je popolnoma v sejmišče, na katerem smo opazili mnogo mask v dokaj lepih in pomenljivih opravah. Sprehajaje ae po sejmišču, srečavali smo aejinarje iz bližnjih in daljnih krajev, kateri 30 prav pridno kupovali pri proda- jalkah, opravljenih največ v starošegnih kranjskih nošab. Da na sejmu ne sme manjkati tudi sosednih nam Vlahov in Hrvatov, se samo ob sebi razume, in res došlo jih je obilo. Zastopana bila so tudi običajna kazališčs, kakor: menažerija, Gašperčkovo gledališče, panorama itd., katera so vsa povzročala obilo smelia. Posebno ugajali pa so s svojimi burkami dva kmeta, tatinski cigan in zoboderec, V vinski kleti, pri kupici pristnega Dolenjca, nas pa je zabavala in žela občo pohvalo četvorica mažarskih ciganov-tamburašev. Po sejmu, katerega konec je naznanil policaj, pričel se je precej živahen ples, kateri je trajal do jutra, (Občni zbor) obrtne zadruge za sodni okraj novomeški. [Konec]. — Gospod govornik pravi dalje, da se bode ustanovila mojstrska blagajna, pri kateri bodo dobivali obrtniki pomoč v časn bolezni. Sedaj nima več vsak mojster svojega donm, da bi mu doma lahko žena stregla, ne da bi se mu bilo treba bati, da zaradi tega do cela propade. Svoje čase je pač imel obrtniški stan zlata tla, takrat je oče poslal sina v tujino, da se do dobrega izuči in ko se je vrnil, prevzel je bogato domovanje ter je tako lahko napredoval. G. Stnrm razlaga dalje, da se bodo ustanovili surovinski zakladi, od katerih bodo dobivali obrtniki blago cenejše, ter bodo tndi plačilni pogoji ugodnejši. Za take surovinske zaklade je tudi vlada pripravljena žrtvovati gotove prispevke. Tudi lioče vlada dajati manjšim obrtnikom po posredovanju zveze dela za železnico, armado itd. — Pred vsem pa ne more gospod odpo-slanik dovolj na srce polagati edinosti in reda; odstranijo naj se prepiri med člani, ker se tako vstreže tudi vladnim organom, ki bi večkrat kaj storili, Če bi bila edinost med obrtniki. Vsi naj bi se držali pred vsem gesla njegovega veličanstva našega cesarja Franc Josipa L, ki se glasi: „Viribus unitis" (Odobravanje in „Živio" klici). — Nato se vrši glasovanj, glede pristopa k zvezi kranjskih obrtnih zadrug, kar se pe žalibog z večino glasov odkloni, zaradi nekaterih nerazumnia obžalovanja vrednih društvenikov. Volitev zadružnega načel-ništva, katera se je potem vršila, priobčili smo vže v jednem prejšnjih listov. — Nato pride sledeči predlog načelstva; §4. odstavek 4, zadružnih pravil naj bi se spremenil v toliko, da bi vplačevali od 1.1903 naprej obrtniki, ko nastopijo obrt, sprejemnine mesto 6 kron — 10 kron. § 11 a) naj bi se spremenil v toliko, da bt od leta 1903 najirej učenci vplačevali pristopnino v znesku 3 kron mesto 6 kron iu naj bi se za ta dva predloga naprosila c. kr. deželna vlada v Ljubljani, da predlagane pristojbine odobri, kar se enoglasno sprejme. — Tudi prellog g. Malovič-a, da bi se zopet izvoljenemu načelniku g. D. Frančičn za njegovo trudapolno delovanje za preteklo dobo dovolilo 100 K nagrade, se enoglasno sprejme, — Nadalje predlaga g. F. Picelj, da naj bi se § 11 a) zadružnih pravil še v toliko spremenil, da bi učenci od 1. 1903 uaprej vplačevali osvobodnine mesto 8 kron — 5 kion in da bi se tudi za ta predlog naprosila c, kr. deželna vlads., da ga odobri. Tudi ta predlog se enoglasno sprejme. — Na to se zopet izvoljeni načelnik g. D. Frančič za vnovič mu izkazano zaupanje zahvaljuje, ter naprosi gg. obrtnike in posebno Se gg. odbornike, da bi ga pri njegovem trudapolnem poslu po možnosti podpirali, ter zaključi zborovanje s pozivom, se njegovemu veličanstvu cesarju Franc Josipu 1. za njegovo očetovsko skrb in za sočutje za obrtniški stan s trikratnimi „Slava" klici zahvaliti, kar zborovalci z navdušenjem storé. (Sejem v Št. Jerneji) za konje, govejo živino in svinje vršil se bode sedaj vsako leto 12. aprila, če pa na ta dau nedelja ali praznik pride, pa naslednji dan, torej ne več tisti pondeljek po sv. Jožefu. (V novomeškem okrajnem glavarstvu) s 48.970 prebivalstvom se je v pretečnem letu 1902 sklenilo 239 zakonov, btevilo rojenih je znašalo 1641, število umrlih pa 1270. Po starosti se razdelé: umrlo jih je v starosti do enega meseca 85, do enega leta 257, do pet let 197, od 5 do 15 let 107, od 15—30 let 59, od 30—50 lat 93, od 50—70 let 250. čez 70 let starih 222. Vzrok smrti : pri 41 prirojena slabost, pri 127 tuberkuloza (jetika), pri 122 pljučnica, pri 75 difteritija, pri 36 àkrlatica, pri 55 ošpice, pri 62 oslovski kašelj, pri 11 tifus (legar) pri 15 dysenterija, pri 4 otročja mrzlica, pri 27 mrtvond na možgane, pri 24 organična srčna napaka, pri 21 Skraljivi zrastki in pri ostalih druge bolezni. Ponesrečilo je 15 oseh, samomora sta bila 2, ubitili je bilo 8. (Odgovori na ugovore proti sv. veri). Tako je naslov 114 strani brojeći knjižici slavnoztianega francoskega pisatelja Abbé de Ségur, ki je v francoskem jeziku doživela že iiiiO izdaj Gutovo je to najboljše priporočilo za knjigo, a tudi potreba je blln, da se prevede v slovenski jezik. Sij je naš mili slovenski jezik ravno v zadnjem času orodje nečuvenim uapadiim na sv. vero, zato ti'eba, da se da tudi v slovenskem jeziku orožje proti tem napadom. Preved je prcskrbel A. M. prav dobro in čisto. Tudi cena je izredno nizka: za mehko vezan izvod 60 vin , za trdo vezan 80 vin., po pošti 10 vin. već. Dobiva se v prodajalui kat. tiskovnega društva v Ljubljani in v prodajalni ,1. Krajec nasi, v Novem mestu. Da bi se le obilno razširila tudi med naše omikance, ki najdejo tu točnih, stvarnih ugovorov in pojasnil. Vzemi, beri! (Današnji list) obsega dvanajst strani. —sassi— Uaziio stvari. "(Častni grob rešitelja cesarjevega). Dne 18. februarja je bilo 60 let, kar je na Dunaju mesarski mojster Ettenreidi rešil življenje cesarju Francu Jožefu 1., ko je vrgel na tla morilca, ki ga je hotel umoriti. Cesar je sicer svojega rešitelja povzdignil v plemiški sfan, sedaj, ko je Ettenreich že 28 let mrtev, pa mu je na centralnem dunajskem pokopališču postavil občinski sïet častni spomenik* (Hiša se pogrezni 1 a v rndnik). Strop Telegraph rudnika dve milji južno od Binghania, se je vdrl in potegnil seboj v globočiuo polovico hiše in zadušil alt smrtno zmečkal nedoletím dečka, ki sta se ob Času nesreče igrala v dotičnem delu stanovanja. Jamo je v istem trenutku zasul plaz, ki se je vtrg:il z griča za poslopjem. Štiri ure so neprestano kopali, prednn so prišli do trupel. — Johnsonova družina je bila vsa doma, a v sobi, ki se je pogreznila, sta se mudila samo ponesrečena deika. V trenutku je bila hiša iiretrgaua na dvoje, in polovica je izginila v jami, ki jo je koj na to zadelal plaz. * (Samomor). V Ljubljani ae je 23. febr. obesil znani socijalni - demokrat Franc Železnikar v svoji delavnici. Železnikar je bil zadnji čas na umu bolan ter živel v revščini. Sv'oj čas je igral vchko ulogo v socijalni demokraciji na Kranjskem, radi kateie je tudi 6 let presedel v ječi. Pogreb njegov so soc. demokratje naznanili cerkveni oblasti za 24. febr. ob 4. uri jiopohidne. P»i Ljubljnni pa so agitirali, da se pogreb vrši 25. febr. ob 4. uri jjopoludne. Posredovanjem kršc. socijalcev se je vršil 25, febr, ob polu treh popoludne. * (Rok Drofenik), znani socialnodemokraški agitator, je 23. m. m. umrl v ljubljanski bolnici. Pred dnevi se mu je omráčil duh. lievež je v bolnici ušel skozi okno in pozneje vse razbil, kar imi je prišlo pod roko, Drofenik je prevel v slovenščino nekaj liberalaoflocialuodemokratiHkih pamiletov. Pogreli je bil 25. feb. ob 2. uri popoludne. N. v ni. p, ! * (Razno o položaju v Macedoniji). Iz Carigrada poročajo, da se vedno več bolgarskega prebivalstva pridružuje vstašein. Od 24. januvarija do 8. februvarija t. 1. seje na povelje tajnega sodišča macedonskili odborov izvršilo devet umorov. Blizu Kastorije se je te dni vršila jako huda bitka mej Tinki in vstaši, katere slednje sta vodila Cakelarov in Kote. Tuiki So imeli mnogo izgub. Turki so stali mej dvema ognjema. V tem boju je padlo nad 160 Turkov. Bolgarska vlada je zopet zaprla 12 Macedoncev, ki so v Soiiji delali za vstaše. „Tako bodo", piše ,VeČ, Pošta', „zaprti skoro vsi Macedonci, ki so Lambsdorfn z bakljami v rokah klicali „liurra"..... Konzulske vesti se ozirajo te dni na bitko med turškimi vojaki m vstaši. V okolici Ochride je bila četa upornikov 30 mož pod poveljstvom Papakrista popolnoma premagana; 4 možje ubiti, 6 ranjenih, 17 ujetih. V vasi Resni se je bila četa 50 mož s turškimi vojaki tio6 in dan. Dva moža sta padla, 3 so ranjeni, ostali so g pomočjo prebivalstva ušli pred očmi turških vojakov. Enake bitke so bile na Grebenu in vasi Kreševu. Dva vstaša sta bila poslana prtitrgat železniško zvezo v iikolici Bilolje. Začela sta na progi delati in vlak je v tem pridrdral in ju razmesaril. Kako delajo krvoločni Turki, se razvidi iz tega, da vedno .397 Poljakov . . 3,238,534 3,719.232 4,259.152 Rusinov . . . 2,792.667 3.106.221 3.375.576 Slovencev . 1,140.304 1,170,672 1,192,780 Italijanov . . 668.663 675.305 727,102 Hrvatov . . 663.615 G44.926 711 380 KumutiOV . . 190.799 209 110 230,963 * (Sredstvo zoper prepir). Prileten in izkušen župnik je dal pri poroki mladima poročencema vselej ta-le nauk: „Ako se bode kdaj primerilo, da bodeta v Čem needina — to se zgodi tudi v najboljšem zakiiuu — tedaj vama svetujem samo eno! Récita ob takih prilikah diug drugemu: „Ljubi mož (ljuba žena), danes eden izmej naju nima dobrega dne. Veš kaj, dajva, odloživa prepir do jutri, danes nisva za to". * (Spovedni zadržek). Učenemu jezuitu Patru Roh dejal je imeniten in premužen krojač, ko ga je ta nagovarjal, naj opravi syojo velikonočno dolžnost: „Pred vsem ae mi zdi za olikanega človeka tudi zelo poniževalno, ako mora pred spovednika, ki je vendar le navaden človek, poklekniti iu reči ,jaz ubogi grešnik se spovem." „O, di'agi moj, — pravi pater —, ako ni druzega zadržka kakor to, potem se temu prav lahko pomaga. Saj vas nihče ne more prisiliti, da izre-čete te besede. Prav tako dobro in morebiti za vas še bolje je, ako pridete k spovedi in rečete „jaz prevzetni in nečimerni mestni krojač se spovem". S tem bo tudi polovico spovedi opravljene. * (Brez vere). „Jaz pa nimam nobene vere", ustil se je gostilničar kmetu, da bi ga osramotil, ker je molil, ko ju poldne zvonil«!. „Pa se mi prav dobro godi. V tem pogledu sem podoben beleuia papirju, na katerem ni nićesar napisanega." „Tako?" pravi kmet. Potem se pa le varujte, da vwm satwn svojega imena uaiij ne napiše". Te besede so donele brez-vernunu krčiuarju dolgo po ušesih. Ni se jih mogel več otresti. Spoznal je žaldstni svoj stan in se spreobrnil. * (Prevelikim ljubiteljem kupice). Karol XII,? kralj Švedski je bil v svojih mladih letili zelo udan pijaći. Velikrat je cele noči popival. Ko je neko uoft zopet prišel domov ves vinjen, pok icala ga je kraljica mati k sebi in ga Jiusvarila. Toda pijanega mladeniča je to zelo razburilo. Odgovoril je svoji materi na njeno svarilo zelo osorno in razžaljivo. To je potožila kraljica prijatelju svojega sina, Češ, naj mu pové, kako zelo jo je lazžalil s tem svojim obnaňanjem. Prijatelj je to stnril in živo predočil kraljeviču njegovo nespodobno obnaňanje do svoje matere. Karoi je prebledel in se zamislil za treiiotek. Potem pa pravi: „Prinesite mi vrč vina in ćaSo!" Ko so mu to prinesli, vzame oboje in gre h kraljici materi. „Mati, pravi ves ginjen^ „razžalil sem vas sinoči, ko sem vinjen domov prišel. Prosim, odpustite mi! Zadostiti liočein za to razžaijenje". Nato natoči polno kupico ][i jo spije rekoč: „Glejte, to je bilo zttdnje vino, katero sem pil.' Od zdaj naprej, ga nikdar veČ ne bodem pokusil celo svoje življenje". — Karol je držal svojo besedo do smrti, dssi ga je velikokrat to stalo velikega premagovanja. * (Gotovo znamenje). Neki časnik je prinesel pred kratkim to-le vprašanje: „Kdaj se pozna na miižakit, da je pijan V-* Nek njegov naročnik priobčil je v naslednji številki tL le odgovor : „Gotova znamenja pijanosti pri možu so : 1.) Ako se ustavi, ko gie po noči domov, pred cestno svetilko ia misli, da vidi celo bakljudo. S.) Ako poskuSa doma odpreti hišna vrata s koščekom klobase, katera mu je v gostilni ostala. 3.) Ako lioče uro z zajcem naviti. 4.) Ako položi psa v postelj, sebe pa ven zapre mesto njega. 5.) Ako se odkrije mesecu in ga pozdravi z ,dober večer gospod' I * (Pošteno dekle). Kardinal Schwarzenberg je šel nekoč s svojim kapelanom na sprehod na neko planino. Mej potjo sta pa zašla. Dolgo sta iskalu pravega po^ nazaj, toda nista ga našla. V tem se je pa naredila noč. Žr precej v mraku prideta slednjič do neke pastirske koče. Kapelan potrka na zaprta vrata. „Kdo je V odgovori ženski glas iz zaprte koče, „Zdaj je /.e tema. ,Taz sem sama doma in nikogar ne pustim notri. Kakor sodim po glasu, sta dva možka, Toraj vaju morem toliko manj sprejeti pod streho", „Prosim vendar, odprite!" prosi kajielan. „Noč naju je prihitela in ne veva pota nazaj". „Kdo pasta?" vpraša ženska ! Kardinal odgovori: „Jaz sem škof". „Škof ste? No, lep škof, ki se po noči potika po teh samotnih krajiii. Sicer pa poznam jaz take ponočne škofe. Le idita z Bngom ! Pot v vas gre pa naravnost na desno!" Kapelan je še prosil, naj bi jima dala vsaj svetilko, da bi si svetila po poti. Pa pošteno dekle se ni veČ oglasilo. Ni jium kazalo druzega, ko iti dalje. Kardinalu se je pa ta poštenost in sramežljivost priproste pastarice tako dopadla, da ji je poslal iz Solnograda krasno vezano knjižico v dar. Lahko s! mislimo, kako jo je bilo sram, ko je zvedela, komu je tako trdo odgovoiila. * (Zoper dvoboj). Oficirje pozval imenitnega in bogatega trgovca na dvoboj, ker ga je v neki družbi razžalil. Toda trgovec je bil dober katolik in kot tak je vedel dobro, da je dvoboj smrtni greli zoper peto božjo zapoved. Zato je odpisal razžaljenemu oficirju: „Jaz nikaktir ne želim vas ubiti, se manj pa, da bi vi mene ubili. Zato dvoboja ne morem sprejeti. Pač pa svetujem to-le: Potrudite se, gospod, kadarkoli vam drago v bližnji gozd. Tam si zberite drevo, ki je nekako tako debelo kakor jaz -- svojo mero vam pošljem na zalitevanje z največjim veseljem, — potem se postavite 50, 40 ali morebiti 20 korakov od njega in pogumno vanj ustrelite. Ako ga zadenete, hočem pripoznati, da je krivica na moji strani in vas odpuščanja prositi. Ako ga pa ne zadenete, morate pa vi pripoznati krivico na vaši strani in morate vi mene prositi odpuščanja". — Seveda se je oficir smejal temu predlogu — in y ki'atkem času sta bila zopet največja prijatelja. Mesto dvoboja sta pa pila bratovščino. — Ko bi vsi hoteli tako ravnati, pa bi bií kmalu dvoboj odpravljen v avstrijski armadi. Kaj ko bi se vojnemu ministru ta dogodek sporočil? * (Posrečilo se je). France in Tone, mizarska učenca, sta peljala veliko omaro gospodu profesorju na dom. Že na|)rej sta se veselila velike napitnine, o kateri sta bila prepričana, da jima ne odtde, Toda dobri gospod pn fesor je tokrat pozabil na napitnino. Ali prebrisana učenca nista bila v zadregi. Začela sta se pred sobo g. profesorja kregati in pretepati, da je profesor pritekel iz sobe ju mirit. „Kaj pa je vendar to?" vpraša učenca. Tone je vašo napitnino sam spravil v žep", kriči France. „Saj ni res ! France jo ima, pa jo hoče od mene imeti", vpije Tone. — „Nobeden niuia prav, pravi bliigi gospod^ „Čakajta, takoj bode konec prepira ! Jaz sem kriv, ker sem pozabil (lati napitnino". Z veseljem sta spravila prebrisana učcnca precejšno napitnino in se v pest smejala dobremu gospođu profesorju. * (Najsrečnejši človek na svetn). Sloveči učenjak in bogoslovec Janez Tauler je na nekem svojem sprehodu srečal priletnega moža, katerega zunanost je pričala jasno o njegovem ubožt^u. Smilil se mu je starček, zato ga nagovori: „Dobro jutro!" „Še nikdar nisem imel slabega !" „Bog daj srečo !" „Še nikoli nisem bil nesrečen". „No, Bog vam izpolni vaše želje!" pravi naposled učenjak v zadregi. „Hvala za prijaznost", odgovori zopet čudni mož, „do sedaj se mi je vedno še izpolnilo, kar sem želel. Zato sem pa zmiraj srečen?" „Srečni ste?" vpraša Tauler, „Saj veidar ne mo;e biti na zemlji človek, ki bi bil popolnoma srečen". „Zlikaj ne V" pravi smehljaje so puŠčaVuik, Jaz nisem im^l se nikdar sla-bef^a jutra, ker sem bil vedno s tem zadovoljen, kakoršnega mi je Bug poslal. Se nikdar nisem bil nesrečen, ker si nikoli priti želel nisem do tega, kar vi srečo imenujete in nesreče ne poznam. V tem pa obstoji moja sreča. Jaz imam dobrega Očeta v nebesih, ki mi vedno hoče le najbolje, Zato ga hvalim, ko sem lačen, hvalim ga, ko sem žejen, iivalim ga, ko mi je vroče, hvalim ga, ko me zňbe. Ako me kdo zasraniuje, ga hvaležen hvalim, ker vem, da je On to pripust i. Vedno si mislim: Oče, to ti hočeš, zato pa še jaz to hočem. Ker pa vedno le to hočem, kar Bog hoče, zato se mi pa vedno le to zgodi, kar hočem". — Kaj ne da, srečen človek! * (Ponesrečilo se je). Trgovec je knpil mladega papagaja za svojega prijatelja dvornega svetnika. Hotel mu je s tem ptičem posebno veselje narediti na dan godu. V ta namen ga .je začel učiti, da je znal izgovarjati: „Na mnoga leta, gospod dvorni svetnik!" Ptič se je do godu j>rav dobro naučil svoje voščilo, V le])i pozlačeni kletki ga pošlje na dan godu svojemu prijatelju. Mej potjo je pa ponavljal svoj : „Na mnoga leta, gospod dvorni svetnik!" Ai vsak:krat mu je hlapec, ki ga je nesel, odgovoril: „Tiho bodi! osel uKimni!" Ko se je to-le ponavljalo, začel je tudi papagaj ponavljati te besede. Ko ga prinese godovnjaku, bilo je že več imenitnih gospodov pri njem, ki so mu prišli častitat. Z velikim presenečenjem sprejme ptiča. Postavi pa na mizo mej diuge darove in ga ogleduje, „Krasen ptiček to!" pravi navzočim gospodom. Tod» papagaj, ne bodi len, zavpije nad njim : „Tiho bodi, osel neumni !" — Seveda so se vsi glasno za-smejali temu odgovoru. Gospod pa je bil v zadregi. (Vlak povozil našega rojaka v Ameriki). Iz Joungstovna Ohio se poroča: Ponesrečil seje naŠ rojak Martin MatekoviČ. Usodnega jutra na vsezgodaj se je na-)otil, kakor po navadi, na delo. Pot ga je donesla d!» ždeznice, kjer je stal tovoren vlak; polno delavcev je Čakalo, da bi se naredil prost prehod, ker se je vsem stoječim mudilo ali na dehi ali pa z dela. Hkratu se je vlak le toliko premaknil, da se kola niso še niti enkrat obrnila. Pri tej priči se je slišal dvakratni stok : „O joj ! O joj !" Ljudje so priskočili ua pomoč — a bilo je prepozno. Martin MatekoviČ je bil že mrtev. Stri ga je tovorni vlak. Pokojnik je bil rodom iz Krasnega vrha tare Radovica pri Metliki na Dolenjskem in zapušča vdovo z 11 mesecev starim otrokom. "^ (Iz zgodovine kronanih glav). Nek francoski časnik je preiskal vso zgodovino in našel, da je vladalo na svetu 2540 vladarjev nad 64. ljudstvi. Od teli 2540 vladarjev pa je bilo 299 pahnjenih iz prestola, 64 se jih je samili odpovedalo kroni, 20 se jih je samih umorilo, 11 jih je znorelo, 100 jih je v vojski našlo smrt, 123 ih je bilo vjetih iu v ječe zaprtih, kjer so končali svoje življenje, 25 jih je umrla mučeniške smrti, 161 jih je bilo z orožjem zavvatno umorjenih, 62 zastrupljenih in 108 aa smrt obsojenih in pobitih. SiiieŠiiice. (Same kosti). Naddosetnik (Feldvabelj): „Gospod «totnik, vojaki ae pritožujejo, da dobivajo premalo mesa — pa preveliko kosti." — Wtotník : „Kaj seveČ! kosti! — Jaz imam kosti, vi imate kosti, nezadořoljneži imajo kosti, sploh vsaki junak ima kosti". (Velikodušnost). Gost toèaju: „Metli je denar pod mizo padel. Ako ga najdete, mi ga jutri nazaj daste, ako ga pa ne najdete, si ga obdržite za se". (Prevelike zahteve.) Sestra; „Moj ženin mora biti duhovit, lep, bo^at in dobrega srca, na tem stalisčn stojim". — Brat: „O ne, — obsedis!" (Skrb za red.) Sodnik: Vi ste obtoženi, da ste vpili in rabili hujskajoče, puntarske izraze. — Toženec: Ne tajim tega. Iskal sem res najhujših in najbolj razburljivih izrazov ter vpil ua vso moč. Nase predmestje je namreč tako malo varno, da sem hotel na ta način privabiti redarje. (Dvoumno.) Gospa? Obžalujem, da vas moram zapustiti' — Gospodar: Res škoda, ker kadar vi odidete, se vselej šřle začne pravo veselje. (K met, ki p r i d e v s o 1 o) vprašat po napredku svojega sinĚka, zagleda po stenah nove tablice (po ukazu C. kr. glavarstva zoper pljuvanje) z napisom : „Ne p juvajte po tleh !" Začuden vpi'aša nadučitelja: Gospod, ali bomo zdaj v strop pljuvali? (Za ženske). Lepo je bilo, tako lepo, da moja žena samega začudenja ni mogla govoriti. — „O, potem pa tudi «vojo ženo peljem tja". (Lord liussell in Bismark). Nekoč je bil lord pri Biamarku. Ker je Bismark imel vedno vse polno obiskovavcev, ga vpraša lord Russell: „Kaj pa naredite, da se iznebite nadležnih obiskovavcev ?" — „Moja žena mi pomaga iz zadrege", odgovori Bismark. „Naučil sem jo, da kadar pride k meni kak postopač, ki mi hoče s svojimi čenčami kratiti čas, pride ona in me oprosti s kakoršnimkoli izgovorom". Komaj je Bismark to izgovoril, se odpro vrata, in njegova soproga vstopi. „Dragi Oto", reče, „ti si gotovo pozabil vzeti zdravilo. PriĚla sem te opomnit". Lord Riissell in knez Bismark se spogledata in udarita oba hkrati v glasen smeh. Ruasell pa se je pri tej priči poslovil. (Zvijača). Srečko: „Prijatelj, dobro ves, da sem ie od nekdaj bil strasten tobakar in zdaj moja žena tega ne trpi, da bi doma v hiši pušil". — Šulek: „Tudi moja žena ni tfga od kraja trpela — pa dal sem njeno podobo na pipo naslikati in zdaj ne SHmo, da smem v sobi pušiti, temuČ mi ae celo, pipo z tobakom nabaie", (Ne suknja, temuč jaz). Gospod si misli pri prodajalcu novo zimsko suknjo kupiti. Prodajalec, žid, poišče mu lepo novo suknjo iii mu ponudi. Gospodu se suknja zelo dopade samo pravi : „Škoda, suknja mi je zelo prav in se mi dopada, pa preveč smrdi po čebuli". „Odpustite gospod", pravi Žid zelo vljudno, „ne snknja, temuČ jaz !" Naznanila iiiestncga magistrata. Volitve iiftikurniiitvft grozil» v Kanten vrSile se liotlu ilue 8, luaroa 1903 ol) 11. uri đopolilaii v inestui hiSi, K tej volitvi se uljuiliio vabijo vsi poBôstiiiki gozdnih ileluv v Rasten. Umrli so: 15. febravarija: Andrej Vojska, doktor prava in modroslovja, o. kr. deželnoaodui nailsvetiiik v pokoju, 74 let, otrpnenje pljuč, št. Gl. 22. febr.: Celestina Taudler, samaka zasobuiua, 83 let, nirtvoml, 8t. m. O dijaški kuhinji v Novem mestu. sprejelo se je tekom prvega polleta Gíí ^imn^zijaloev in 6 niencev Ijndske iole. . Kou(^e^l prvega polletja je bilo KimnaKijoev ."jfl. Izmed teh je dobilo odliko 11, prvi red 38, i rugi red 9 in eden je bil osrefiim s trojko. Odšlovljen .6 bil trojkar in eden z dvojko, osem dvojkarjev je se ostalo na lirani, ker je «panje, da v drugem seniestrn dobro izvr.íé. Dohodkov je bilo z lanskim preostankom (3U K 28 h) je 2089 K 28 h. Potrosilo še jo 2090 K 43 h, torej se je pokazal nedostatek 21 K 16 h. Ker sem pa moral iz hranilnice vzeti 30O K in je ostalo lani 314 K 28 h. je dejansko doSlo v prvem polletjn (;3& K 43 h manj nego ee je potrebovaio. Troski so res v prvem senioitra veúji, ktir se je nakupilo marsikaj n, pr. maHt, zelje za celo leto, vendar pa prav toplo priporoSam našo za mladino tako potrebno in koristno najiravo dobrim srcem. Pomagajte, da se v drneem polletjn uedostatek poravna in Bog daj I — glavuioa nekoliko poviša! Dr. Jos. Marinko. Loterijske številke. GRADEC, 14. februvarija TRST, 21. februvarija 26 U -2 45 61 84 17 73 62 21 Tržne cene dne 9.februvarya 1903 v Rudolfovem. Imenovanje llektl. po Imenovanje Rektl. po K ' Il K )t 13 _ 11 01 n 10 40 Kornja..... 11 71 10 40 Oves...... Ofi 5Û 1'roso...... 12 3G JeĚmen..... 09 76 12 3(J Krumpir..... 05 20 _ ___ Fižol...... 11 04 Jajca po 5 *a 20 vinarjev, 11 04 t Berta Vojska naznanja v svojem iu v imenu svojega sina Vladimirja prežalostno vest o smrti neposiahnega soproga ozir. očeta, prehlagorodnega gospoda Anrtrej-a Vojsku, doktorja prava in niodroslovja. C. kr. št. 122. FlorijanskI trg v Rudolfovem, obstoječa iz 3 sob s knliiiijo, 2 kleti, novfga Lleva za 6 glav, 3 svinjiikov in nek.liko vrta je na prodaj. K hiíi spada 2 orala 642 aeinjev z mešanim lesom mlado zaraščene lioste, 3 velike njive za 26 mernikov posetvei na teh stoji nov pod a šupo in 2 lioz'-lca z nekaj travnikom. Produ se tudi hiša sama, ako kdo želi. Prodajo se tudi njive posebej. — Pojasnilu daje (6(5-1) Magdalena BliimeL Proda se: ^ Lep izbran krompir, seno in repa. nadalje gozd z mešanim lesom, 16 johov v obsegu. Nahaja se v občini it, Peter pri Kii-dolfovem. Vpiaaa naj se pri oskrbništvu grajščine Otočce. vse se novo in v dobrem stanu, hiša, pod, kozolec z vodnjakom, njivami, gozdom in travnikom, vsf ležeče ob glavni cesti, pripravno za gostilno, prodajalno ali sploh za vsfiko obrt je iz prost« roke na prodaj. — Natančneje ae izve pri g. Marku Kapš, Ljubno pri Uršniti Selili, pošta Toplice, (Dolenjsko). (&2-l) se takoj sprejme, kateri ima veselje do pekovske obrti ter naj bode 15—10 let star. — Kje, pove upravuistvo „Dol. Novic". (277-8) Pas (II. natis) Dobiva se V knjigami J. Krajec nasi, v Novem mestu, v jako lični vezavi v usnje in rudečo obrezo po 1 K 40 vin., po pošti 10 vinarjev več. W v Î , v« zaradi aeaseftie niSa na protiaj I Ja„ez BožIč, .loma u Hnřne vasi. Nova hiš«, Z opeko krita, v Novem mestu na trgu sv. Katarine, mej iiišaini g. Štefanoviča in Pintarja ležeča, katera obaega dve sobi, kuhinjo in dve kleti je takoj iz proste roke na prodaj. — Več pove lastnik Ljudevit Ferllč na Glavnem Irgu Žtevflka 61. (67-1) Pred tremi leti bil je v Calumetu, kjer je bil tudi ud družbe sv. Joitefa in sv. Petra in potem je sel v „Britisch Colonie". — Kdor kaj o njem vé, naj blagovoli sporočiti njegovemu očetu Jerneju Božiču v Bučni vasi, župnija Prečina pri Novem mestu. 5. stev. Vinska trgovina na debelo. Podpisani vljinlmi imznHtiiain slavnemu občinstvu, (l;i iiniiiii v liisi g, Franc Pintarja v Novem mestu, Ljubljanska cesta št, 36. _ , vinsko trgovino na debelo. I v ziihigi iiNiuii iii'iio, lUiitĎe in beli) istj'sk« viuo i'iiziiili \rst |>o uajuižji ceni. Pťíliordřam se pdse^no posi). gnstilntônrjen], preč:istiti (liihovBČmi in vsecii lirugini stanovom, da se o prislnosM nntjOi vin izvolijo prepričati iii me počasi U z oliilniiiii naročili, Z odličnjn spoàtuvanjem (41-2) Franc Kolene. Največja in najstareja parobrodna družba na sveiu poseduje 279 parnikov, Najviimejse, najhitreje in največje vrste velikanskih piiinikov, ki \(i2ijo saiiKi potnike in cesarsko pošto iz Hamburga v Novi-York so: Za vinorejce! ^XS Podpisani ima na |Todaj Narejene so po najnovejšem sisteitui z okroglim košem ali korbo, slemenom in ksmnom. Dve imate železni špindel ali vinte. Preše so prav lepe iii dobro narejene. — Nadalje imam na prodHj za kositi in žeti, skoro ^isto nov in se dobi prav po nizki ceni - (22—3) Janez Lenard, posestnik Reichenburg Štajersko, Deutsililami . , Auiju^te Viťti»rift 11'ilrke .... PeiiiiBykania Gtnf Wakleraee . I'filHtia.....140 Btttrtvia . . , . 152 Biilirnria .... 162 212 111 dglg. m „ „ lœ „ „ ni „ „ 170 .. Fliret Bismark , ('o)uiiibia . . , lîiliiilier . , , ri'fturia . . . l 'a tricia , . , l'IioeiiiiiiB . . , . 140 Belgravia , , , , 152 Armenia ,,,.170 aoo m dolg. HO „ „ 160 „ „ no « n 171 „ „ Hamburg-Novi-York le 6 dni. Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila točno ni brezplačno, oblasti eno potrjena agentura Hamburg-Amerika Linie v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31, takoj na desno od jiiž, kolodvora, cb progi elektriùiie àsleïiiioe. (293—G) S. -«'n obstoji iz štirih lepili sub, ku- y J lii'iiCi shrambe, kleti, drvarnice itd, ( I f I se a 1. majem t. 1. v najem, — UliU I LliyUj igj^g gg nahaja v Novem mestn h. Št. 211 v prvem uadstropjn. (61-a) Snrlnrt J ^ metra visoka iina na / ' r 1ÏÏ Kalinger na Drski f ( IT lil if l^li^o Rudolfovega, jablane po M.WX1U, UlUtUMUU hruške (to 50 vin., viš;ije po 30 vin., mnrelce po 40 vin,, divje kostanje 4 metre ■visoke po 1 K 20 vin., grmič agraza vin., grmič nlieza vinarjev, (50—2) je na prodaj na Drski poleg Novega mesta. Hiša ima 5 sob, klet in dve kuhinji. Poleg hiše je; pod, hlev, vodnjak, gostilniški in sadni vrt, „Lawn tennis", njive in Iinsta, — Cena izve se v upriivništvu „Dol. Novic". DupavHki semenski oves 100 kg po 18 kron, spomladno semensko pšenico lOO kg po 20 kron in razne vrste semenskega krompirja po 10 h 1 kg ima na prodaj kmetijska šola na Grmu. 100 1 semenskega ovsa tehta 54 kg, 100 1 pšenice 79 kg. Od semenskega krompirja se pnidajaji> sledeče vrste in sicer: 1.) zgodnje: Pi'aški najzg-dnejil, Stela in Early, Sunrise, 2.) srednjepozne in pozne: Trtglavan, Leo (najnovejša vrsta), Aspazija, Novi iebular. Prof. dr, Mirker, Agaelijev biser, Onejidovec, Zborovski, Kambovšek, Magnuni bonum. Velikan Goliat, Veliki plavec, Kaštelan, Kmit, Lada, Jubilej. Naročila se izwšujejo priti povzetju. Vreče je treba posebej plačati, (4G-2) Prodaja ae tudi lepe, visoko debelnate jablane po 60 h komad. Vec mnm (45-2) od 14 let naprej vsprujmev podnk tovarna S. Tiinnies v Ljubljani, Polnokrvno Simentalsko žival v števihi šestih glav med tem 1^4 îf^t^ star junc je za prodati. — Natančne poizvedbe se bodo točno dajale na vpiašanje F. D. poŠta IVlirna, C-'O-S) koncesijo- vano m za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepeljne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi ©X® ©Kî^s mm Fran Zeman-a, Ljubljana, Poljanska cesta št. 24. (236-12} G-ostilničarji in drugi! Crepor Škorc v;Sv. Petru, Medvedovo seto, pošta Prislova, Štajersko, ima 2083 litrov viiiii, zlate in liele barve, na iirudaj. Vitio je iirnielek iiajboljijU vrat trt tm aniet-ikaiiiilte irt.e ce,.ljeiiili in olistiijeSe iift batvi iti uknaii réi celo leto. — Pjšlje ga tuili na iKiikus. Cena IkkIů niKkR. (33 —3) V najem ali tmli i>i'oti mesečni plaći se tla z vsem kovawkiiii orođj<^m v Št. Petru št. 5, pri Novem mestu. (150-181 Kažnjivo je vsHko |)íiiiarejaiije edino pnivegn Bergmann-ovega lilijtiega-mieČnega-mila, tovarne Bergmann in drug, Draždane-Tečen ob Elbi. Vai'đtveiiH znaiiikii : Dva rudarja. — Taisto naredi uťžno, ćistn lice, cvetdëo in mlado zuiianiost, belo in žametno meliko kožu ter blestećo lepo pôlt. Najbolje srfdatvo proti pêgam. Komad po 80 ft, jiri lekarnarju S. pl. Sladovič in trgovcu Alfonzu Oblak v Novem mestu. — 'luadazez |3)E[EpoJd u; ijnudoissz — -shïjS |So|íie)| lujisqo -luiBfiepBui -uojq U! lujmiqajs '{uidgjz oet P^" i ucAO>|!|po francosko prekmorsko družbo ,,Conii)iignie generale ïraiisatlimtiqiie" Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzoparnikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni ■l'a"® — o Z i ložnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna p(il(»VHnja iu prireditev roinarskili vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Mé- Ěmf^^é^ - v LJubljani, Dunajska cesta št. 6 - lilizt) ziia[iB gostilne „pri Figabirtu". (300 - 8) NAZNANILO PRESELITVE! Vdano podpisHni uljudno naznanja, da je avojo trgovino preselil iz liiše g. Bergmanna v svojo lastno liišo Štev, 112. v Kastelčevi ulici, nasproti hotel SCHWARZ, — Zalivaljujeiii !>e za dosedaj mi izki.z:uio zaupanje prosim tudi za prihcdnost nakloiijenoati slavnega obeinstva in zagotavljam, da .se bodem trudil vedno z dobrim blagom po primerni ceni posireči. Anton Kastel ic, (36-3) irijovM z leseno robo in elamniki. m 1 Padavica (božjast.) Kdor trpi na padavici, krčili in drugih nervoznih boleznih zahteva naj zvezek o teh boleznih, Dobi se zastonj iu pogtnme proato pod naslovom Siîhwanen-Apotiieke, Frankfurt a, M. 241-11) Pozor! -m Kupujem ženske lase, odrezane, izpadle in zmešane, PlaĚam po najvišji ceni. Izposojtijem tudi Ďez pustni cas vlasulje (Baroke) po nizki ceni. Ivan Svetec, bi 'ivec (Glavni trg, nasproti mestne hiše.) OdKOTomi uieil»ik Fr. Sal. Watil. liđajateli in saložuik Urtian Horvat. Tiik J. Krajec nati.