POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOROTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in a prava: Maribor. Ruška cesto 5 poštni predal 22. telefon 2326, Čekovni račun št H 335 — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din /.—, mali oglasi. M služijo v »odahte namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din_0_J0 Štev« 130 m Maribor, torek, dne 14. novembra 1939 » Leto jfljf Na vojnih frontah doslej skoraj tišina razvija se pa gospodarska vojna. Na glavni francosko-nemški fronti so še vedno le nepcmembnejše praske. Divja pa gospodarska vojna v obliki blokade, plembe in uničevanja ladij in kontrabantskega blaga na morju. Angleži in Francozi so zaplenili že okoli 550 tisoč ton takega blaga. Znatno škodo so napravile Angliji in Franciji tudi nemške podmornice, ki križarijo po morjih, potapljajo in plenijo nasprotniške ladje. Borba je za obe strani zvezana z velikimi žrtvami. Anglija je doslej zgubila poldrugi odstotek svojih ladij. Nemčija je v svoji gospodarski zadre Ni upanja na mir Angleški kralj in predsednik francoske republike belgijskemu kralju in holandski kraljici Na mirovno poslanico belgijskega|zagotovimo Evropi, kakor je to že več-]med vsemi narodi. Mir, ki sloni na pra- kralja in holandske kraljice sta sedaj odgovorila angleški kralj in predsednik Francoske republike. V svojem odgovoru pravi angleški kralj: »Vedno je bila in ostaja moja želja, da bi vojna ne trajala niti en dan več, kakor je brezpogojno potrebno. Bistveni pogoji, ki smo jih sklenili gi sklenila pozvati Nemce, ki prebivajo postaviti za zagotovitev častnega miru, v nevtralnih državah, da se vrnejo v so bili že večkrat jasno prikazani in po-Nemčijc, V ta namen sklepa pogodbe z Vedani. Dokumenti, ki so bili objavljeni, nevtralnimi državami, po katerih pre- j odkar je vojna nastala jasno dokazuje-vzamejo imetje nemških manjšin dotič- ] j0 njen jzvor in ugotavljajo, kdo je od-ne države, zato pa Nemčiji'k pošiljajo govoren za izbruh vojne. Moji narodi živila in surovine, dočim Nemci, ki se so Zgra5jj; omžje šele potem, ko so bili vrnejo v Nemčijo, dobe od države pred- p0dvzeti vsi napori, da se reši mir. vsem na Poljskem in Češkem posest, ki Neposredni poved za, naš vstop v jo država kupi ali vzame Židom in drugim posestnikom. Kakor poroča angleški »Financial News«, če vpoštevamo le nemške manjšine v baltiških državah, na Danskem, v Italiji, Jugoslaviji, Rumuniji in na Madžarskem, znaša imetje nemških manjšin v teh deželah okoli 220 milijard dinarjev, kar pomeni za Nemčijo ogromen kapital za nadaljevanje vojne. Anglija pravi, da nevtralne države s sklepanjem takih pogodb nudijo Nemčiji materijalno podporo in da zato niso več nevtralne. Če torej posamezne nevtralne države sklepajo take prenose imetja z Nemčijo, bi opravičeno enake pogodbe zahtevale tudi Anglija, Francija in Amerika za svoje državljane in tisoče in tisoče emigrantov, ki žive v teh državah in katerim je njih domovina zaplenila imetje. V nadomestilo za emigrantom zaplenjeno imetje, bi v Angliji, Franciji in Ameriki zaplenili nemško imetje. Angleži, Francozi in vojno, je bil napad Nemčije na Poljsko. Toda ta napad pomeni samo nov primer nemške politike proti njenim1 sose dom, glavni cilj, zaradi katerega.se bo ne danes moji narodi, pa je v tem, da krat izjavil moj ministrski predsednik vici, je dejansko edini in trajni mir. Zedinjenega kraljestva, da bo svoboda Francija je .prijela za orožje, da bi en-lahko prosta stalnega strahu predi po-1 krat za vselej naredila konec uporabi novnim napadom od strani Nemčije. Drugi cilj je, da bi narodi Evrope mogli ohraniti neodvisnost in svobodo in da bi se v bodoče preprečilo zlorabljanje sile namesto uporabljanja mirnih sredstev za reševanje mednarodnih sporov. Ti naši Cilji so bili prikazani in poudarjeni večkrat, zlasti pa je to poudaril ministrski predsednik 12. okto-brav s podn ji zbornici, kakor tudli moj zunanji minister 2. novembra v lordski zbornici. Elementi, ki morajo biti po prepričanju mojih vlad glavni del vsakega mirnega urejanja, se vidijo jasno in tečno iz omenjenih političnih izjav in veljajo tudi za primer, ako bi Vaši Veličanstvi imeli možnost, da mi sporočita predloge Nemčije, ki bi bili takega značaja, da bi nudili stvarne temelje za dosego cilja, ki sem jih poudaril. Odgovor predsednika francoske republike Vlada francoske republike in francoski narod1 izražata soglasno priznanje čustvom, s katerim je prežeta poslanica, ki ste mi jo poslali. Noben narod ni doprinesel večjih žr- tev za stvar miru kakor francoski. Francija to poudarja in tudi danes naglasa, da je bila in da ostaja trdno odločena, sprejeti vsako možnost, ki bi mogla zagotoviti pravičen im trajen mir sile, ki je bila v teku zadnjih dveh let vedno v škodo posameznih narodov v Evropi in ki ograža sedaj varnost vseh narodov. Trajen mir pa se more vzpostaviti na ta način, če se popravijo krivice, povzročene Avstriji, Češkoslovaški in Poljski. Do takega miru ne more priti razen v primeru, če se dobe jamstva političnega in gospodarskega značaja, ki bodo za bodočnost zagotovila spoštovanje svobode vseh narodov. Človeštvo ne bo rešeno nemirov in strahu, če ne bo sigurno dejstva, da se sila ne bo več uporabljala. Rešitev, ki bi pomenila zmago krivice, ne bi pripeljala do želenega miru, zlasti pa ne do stalnega miru, za katerim stremita Vaši Veličanstvi. Sedaj se mora izjaviti Nemčija in ne Francija za tak mir ali pa proti njemu, kajti tako čutijo vse države, ki se boje za svojo varnost in neodvisnost. NemSka vlada prou50 tisoč hektarjev. Za izsuševalna dela in regulacijo rek in potokov bi bilo potrebno 3,22 milijard dinarjev. Ministrstvo pa razpolaga v ta namen s fondom, v katerega se steka ena tretjina trošarine od cementa irt bencina. Letno priteka v omenjeni fond samo 30 milijonov dinarjev. Ta vsota je nezadostna. Toda med tem je dobilo ministrstvo na razpolago 225 milijonov dinarjev iz štirimilijardnega državnega posojila, 181,24 milijonov dinarjev predstavljajo dohodki melioracijskega fonda za debo šest let, 32,93 milijonov bodo prispevale banovine in 35,08 milijonov dinarjev interesenti. Od skupne vsote 447,26 milijonov dinarjev, s katero sedaj razpolaga ministrstvo za izsuševalna in regulacijska dela, bo dobila Slovenija 51,05 milijonov dinarjev. Nov socialističen list v Ženevi. V Ženevi je začel izhajati list »Peuple«, ki bo zastopal smernice švicarske socialno demokratske stranke in bo izhajal trikrat na teden. Dnevnik »Travail« bo pa še nadalje urejevan v Nicole- ovem duhu. Nicole je socialist skrajne levičarske smeri. Predstavniki angleških dominijonov so te dni posetili francoskega ministrskega predsednika in mu izjavili, da so dominijoni in Indija solidarni z Veliko Britanijo in Francijo v boju za ohranitev civilizacije. Daladier se je zahvalil za obisk in povdaril, da sta Velika Britanija in Francija odločni napraviti konec sistemu, ki hoče s silo gospodariti na svetu. Nov angleški poslanik v Švici. Za Švico je imenovan nov angleški poslanik, in sicer David Victor Kelly. Doslej je bil vodja egiptske-ga oddelka v Foreign Office. Plovba augleških ladij skozi Dardanele je po izjavi angleškega podtajnika Buttlerja zaga-rantirana in fiksirana z montreško konvencijo. Pojačanje švedskega brodovja. Švedski parlament je odobril načrt, po katerem bodo zgradili 6 velikih in 12 malih lovcev za mine ter velik torpedni rušilec. Povečana trgovina med Rumunljo in Turčijo. Med' Romunijo in Turčijo je bila sklenjena nova trgovinska pogodba, ki predvideva znatno povečan promet med obema državama. Obrambni ukrepi v Zedinjenih državah. — Mornariško ministrstvo v Zedinjenih državah je odredilo, da se na strategičnih važnih točkah cb obalah Atlantskega in Tihega oceana polože mine in s tem onemogoči vsak poskus izkrcanja tujih čet. Usmrtitev bidguškega župana. V Bidgušču na Poljskem je bil usmrčen bivši župan Leon Boroševski, ki je bil baje kriv krvoprelitja v tem mestu. 120.009 poljskih beguncev se nahaja v raznih evropskih državah, kakor je ugotovil poljski minister za socialno skrbstvo Jan Stanczig v Parizu. Anglija je votirala za pomoč tem beguncem večji znesek. Zakaj se zbirajo nemške čete ob nizozemski in belgijski meji? Z ozirom na vesti, ki so se razširile v inozemstvu, izjavljajo v nemških službenih krogih, da je kancler Hitler dal jamstvo, da bo spoštoval nizozemsko in belgijsko nevtralnost. Nemčija pa ne more vseh svojih čet koncentrirati na kraitki nemško-francoski meji, zato se mora del nemških čet razmestiti v bližini. Vodja angleških fašistov, sir Oswald Mos-ley, je imel pred kratkim v Wilmshovvu pri Manchestru zborovanje. Ko je po končanem zborovanju hotel stopiti v avto, ga je množica obsula s kamenjem in šele policiji se je posrečilo napraviti red. Tudi avtomobili njegovih privržencev so bili poškodovani s točo kamenja. Anglija — dežela svobodnega mnenja. »Welt-woche« piše: Anglija ceni svobodo tako visoko, da pušča opoziciji tudi v vojnem času prosto kritiko v vojaških in političnih stvareh. Kritika je v Angliji danes bolj svobodna kot v katerikoli nevtralni državi. Nič pa bi ne bilo bolj napačno kot sklepati iz te svobode na notranjo slabost in needinost. Nasprotno je res. Ker se vlada čuti močno in ker ve, da je ljudstvo na njeni strani, lahko dopušča svobodo besede in tiska. Vsakdo je v Angliji prepričan, da ni na vsem svetu vlade, ki bi dajala ljudstvu toliko svobode kot angleška.« Belgijska vlada je ustavila in prepovedala izdajati reksistične liste, ker so besno napadali Angino in Francijo. Istočasno ie vlada prepovedala uvažati nemški nacistični list »Der Sturmer«. Zane Grey: 32 Mož iz ^ozda »Najraje rastejo na severnih pobočjih, kjer sneg najdalje obleži«, je rekel Dale. Spustili so se nizdo, v neko globel, ki je zgle-dala precej plitva, pa se je izkazalo*, da je globoka in široka dolina; potem so se na drugi strani pričeli zopet vzpenjati po pobočju nekega drugega hriba. Ko so bili na grebenu, je opazila Helen vzhajajoče sonce in nudil se ji je tako krasen razgled, da ni niti utegnila odgovarjati na Bojine divje vzklike. Gola, rumena, s cedrami opikljana pobočja, navidez skoro ravna — tako položen je bil vzpon — so se razprostirala do goste, zobčaste, črne črte dreves, ki se je videla v daljavi nad celo vrsto vzporedno ležečih pasov vmesnega gričevja, dokler ni izginila tik pod golim vrhom krasne gore, ki je od sonca rdeče ožarjena kipela v modro nebo. »O čudovito!«, je vzkliknila Bo. »In to naj bi bile Črne gore.« »Old Baldy je pol leta bel«, je odvrnil Dale. »Razglejte se okoli sebe, pa da vidimo, kaj boste potem rekle«, je predlagal Roy. Dekleti sta se okrenili in se nemo razgledovali. Helen se je zdelo, kot da vidi pod seboj ves širni svet. Kako zelo različna je bila puščava! Rdeča in zlata v bližini, nežno škrlatno žareča v daljavi, neplodna praznina, brezmejna in neskončna; temno zelene lise in črne črte ter valovito poholmje je služilo samo za- to, da so prišle razdalje in širine še bolj do veljave. »Ali vidite ta mali zeleni madež«, je razlagal Roy. To je Snowdrop. In drugi, tam preko — na desno — to je Show Down. »Kje pa leži Pina?«, je vprašala naglo Helen. »Še dalje naprej, onostran predgorja, na robu gozdov.« Potem pa jahamo ravno v nasprotni smeri?« »Da. Ako bi jahali naravnost proti Pini, bi nas bila tolpa prehitela. V Pino je štiri dni ježe. Ako se Milt zateče V gore, lahko svojo sled zabriše. In ko bo Anscnu zmešal sled, se bo v loku napotil doli v Pino.« »Gospod Dale, ali upate, da naju boste nepoškodovane pripeljale tja doli — in skoro?«, je vprašala Helen zamišljeno. »Da bo to tako kmalu, nočem obljubiti, toda nepoškodovani, to pač. Vendar moram reči, da mi prav nič ne dopade, ako mi pravite gospod.« »Ali bomo dobili kdaj kaj za jesti?«, je vprašala Bo navdušena. Na to vprašanje se je obrnil Roy Beeman smejoč se proti Bo in uprl v njo svoje poglede. Helen je videla njegov obraz oblit od svetlobe; bil je suh in trd, temno bronast, oči so mu bile kot oči jastreba, imel je oglato brado in mršave lične kosti, na katerih je poganjala redka, plavkasta brada. »Da, gotovo«, je odvrnil. »Čim bomo dospeli do gozda. To ni več tako dolgo.« »Prav bi bilo, ako se nekoliko podvizamo in potem pošteno odpočijemo«, je rekel Dale in je pognal konja, da je koracal v kljus. Nad eno uro je trajala ta enakomerna ježa, spo- toma pa se je Helen ozirala na vse strani in z ostrim pogledom motrila bližnjo in daljnjo okolico — redki žajbelj, ki se je kmalu nato umaknil pravtako redki travi in temne madeže, ki so se izkazali kot pritlikave cedre in globeli, ki so, kot bi začaral, prehajale v navidezne ravnice, katere so se, čim so se razširile, vile med sivimi skalnatimi stenami, in dalje naprej skupinice samevajočih borovcev, po dva in tri skupaj, in potem posamezne gozdičke rumenih trepetljik, in gori onostran resičaste gozdne meje, ki se je vedno bolj približevala, temne, dolge terase, ki so vstajale proti plemeniti kupoli gospodovalne, najvišje gore masiva. In na vsej tej dolgi poti proti gozdu niso videli niti ptice, niti živali, kar se je zdelo Helen zelo čudno. Zrak ni bil več tako mrzlo oster, odkar se je vzpenjalo sonce višje in višje, zato pa je pridobil na sladkih dišavah gozdne pokrajine. Prvi fini dah tega vonja je bil za Helen nekaj čisto novega, vendar je vzbudil v njej nek nedoločen, domač občutek in istočasno tudi neko prav tako čudno razdraženost; bilo ji je, kot da bi bila že pred davnim časom nekoč vdihavala ta ostri, skeleči von, in njen telesni čut se ga je oklenil hitreje, kot njen spomin. Rumena ravnina se je zdela ravna samo pri površnem pogledu. Rov jih je vodil v neko plitvo globel, kjer je šumela majhna reka in v tisočerih vijugah tekla dalje; sledil je tej vodi na levo, dokler ni dospel do nekega mesta, kjer so se cedre in pritlikavi borovci razrastli v majhen gaj. Ko so ostali prijezdili do njega, je sedel prekrižanih nog v sedlu in čakal. (Dalje prihodnjifi-l 2gs MusiU Ucajev Iz ČeSke CELJE Odpovedan tudi novi dopisnik DZ. »Slovenec« od 8. t. m. je poročal ined celjsKimi novicami, da je sedanja uprava Delavske zbornice odpovedala službo komaj novonastavijenemu dopisniku D. Z. v Celju. g. Grošlju. — Označena notica je zopet poživela razna ugibanja o upravi Del. zbornice, ki je v polletnem razdobju odpovedala službo že drugemu dopisniku. G. Grošelj je takoj ob nastopu službe izjavil, da bo vršil svoje posle popolnoma nepristransko, ter se je tega tudi držal, kolikor mu je bilo pri sedanjih razmerah mogoče. «* • . . Delav- stvo je radovedno, od katere strani bo sedaj Prišla tretja i.-i v Celje, ker so -gg. že drugo komaj našli 65 km izven Celja. , i' ’ : • - : je te dni odstopil tudi g. Doli- nar kot predsednik sosveta DZ v Celju, v -•K, i t . ... Svit. Kdo bo izgnan iz Celja? Brivski mojster Ta-ček Avgust, ki govori spanedrano slovenščino in je splošno znan, da se tožari s svojimi u-službenci za nadurno delo, je čutil za zelo potrebno, da je začel gonjo Proti organiziranim brivskim pomočnikom, posebno hrvaškim. — Te dni se je izrazil napram svojemu stanovskemu tovarišu, da se mora »te proklete hrvaške pomočnike izgnati iz Celja«. Prizadeti pomočniki si bodo zadoščenje že sami poiskali vendar je značilno, kaj si vse dovoli ta brivski mojster. Ker zavizema baje tudi pri združenju -brivskih mojstrov vidno mesto, priporočamo, da se ugledni mojstri izjavijo, ako ima tak izvoljenec pravico, tako govoriti o mirnih in sposobnih pomočnikih, brez katerih bi najbrž sploh ne mogel izhajati. Oni mojstri, ki zaposlujejo pomočnike Hrvate, so sigurno uverjeni, da radi tega ne trpe škode. Znano je, da je iz tistih obratov najmanj pritožb, kjer so zaposleni organizirani pomočniki. Ako je mogoče organizirana gonja proti strokovni organizaciji pomočnikov, naj povzročitelji vedo, da jo na-padenci sprejmejo, ugotavljamo pa že danes, da si bomo pogledali natančno iz oči v oči ter obelodanili kričeče delovne razmere tudi pri vseh onih mojstrih, ki bodo ščitili povzročitelja spornega vprašanja. Vse stranke, kakor tudi ostala javnost v Celju, je uverjena, da je baš v brivski stroki zaposleno najbolj potrpežljivo osobje, ker bi le-to v nasprotn. slučaju sigurno odgovorilo na debato na zadnjem zborovanju gg. mojstrov, kjer je bilo ugotovljeno, da mezdno službeno razmerje za pomočnike urejuje uredba o minimalnih mezdah, kar je več kot smešno, a vendar so slučaji, da pomočnik ne prejme mezde niti po tej uredbi. Gospod, ki mu je glavna briga, da podtika pomočnikom razna dejanja, naj pogleda in napravi red med svojimi sovrstniki, da ne bodo mogoče še pomočniki krivi, če je mojster veseljak in že desetletja ne plača nikakih socialnih dajatev, za svoje pomočnike, kljub temu, da je imel že nešteto pomočnikov in po dve brivnici ter morajo pomočniki pogosto oditi še brez obljubljene — plače. Enkrat za vselej povemo, da si prepovedujemo žalitve posebno še od opisanega gospoda, ki je najmanj poklican zato-, ker Celjani prav dobro, vedo, kdo je in kam ga vleče srce. Prizadeti brivski pomočniki. Prošnja dobrosrčni javnosti! Sedemčlanska družina, brez vsakih sredstev, prosi dobrosrčne Celjane za podporo-. Družina je brez stanovanja in tava po Celju. Otroci v. starosti od 5 do 13 let, lačni in raztrgani in prosijo očeta in mater za jed in toplo posteljo. Oče je brez posla, išče dela, pa ga ne dobi. Uprava jamči, da so podatki resnični in sprejme vsako da-rilo. Kulturni večer »Vzajemnosti«, z lepim sporedom, se bo vršil v soboto, 18. novembra s pričetkom ob 20. uri. Na tern večeru nastopi fan-farski -odsek prvič javno v Celju. Tudi druge točke sporeda bodo zanimive in prijetne. Že danes vabimo vse prijatelje delavske kulture, da se polnoštevilno odzovejo vabilu naše »Vzajemnosti«. V prihodnji številki lista bomo sporočili lokal, kje se bo prireditev vršila. Ne zamudite izkoristiti te prilike, ki se vam nudi. Ljudsko vseučilišče priredi ciklus pedagoških predavanj v risalnici deške meščanske šole. V torek 14. novembra: »Otrok vstopa v «o’o<-učitelj Roš Franjo. V sredo 15. novembra: »Po-scbne te-žkoče pri vzgoji iti učenju«, učitelj Kovač Zdravko. LJUBLJANA Umrl je pisatelj Ivan Vuk. Iz Ljubljane nam ! poročajo cb zaključku lista, da je tamkaj dne j 12. novembra preminul po dolgem bolehanju pisatelj Ivan Vuk, ki je ves čas po vojni, iz katere se je vrnil kot invalid, mnogo sodeloval tudi v delavskih listih in revijah, ter je znan tudi našim čitateljem. Živel je trdo življenje slovenskega literata, ki si je s svojim neumornim delom postavil trajen spomenik. Pogreb bo v torek popoldne na pokopališču pri Sv. Krištofu. MARIBOR Predavanje. V sredo, dne 15. t. m. bo preda /ala učiteljica na mešč. šoli Milica S t u p a vala učiteljica ____________ _____ _______ n o v a o »Slovenskem izseljeniškem vpraša-nju». Predavanje se bo vršilo v dvorani »Delavske zbornice« v Mariboru, Sodba ul. 9. — Predmet, ki ga bo obravnavala predavateljica, je tako važen, da naj vsak sod-rug in sodru-žica pride na predavanje. Tudi mleko se je podražilo. Z mlekom se tudi pri nas hrani pretežna večina delavskih otrok. Sporedno z dviganjem cen drugim življenjskim potrebščinam pa se je podražilo tudi mleko, ki ga prodajajo sedaj na trgu že po 3 dinarje liter. Vsak privošči revnim kmetom, da čim bolje vnovčijo tako poljedelske pridelke, kakor tudi mleko. Prav posebno pa bi zbor in učenci so mu priredil proslavo v ipetek, dne lu. t. m. in je bil nato dan prost šolskega pouka, Senzacija »Slovenca« o »boljševiškem mitii-stru«-vlomilcu. Minuli petek se je zagovarjal pred senatom mariborskega okrožnega sodišča bivši tekstilni delavec Josip Meixier radi vloma in komunistične propagande. Obsojen je bil skupno na 4 leta- robije in 3 leta izgube častnih pravic. — Resnicoljubni »Slovenec« bi ne ostal zvest svojim načelom, če bi tudi ob tej priliki ne skušal blatiti socijalis-te in naš list »Delavsko Politiko«. 2e v petkovi- številki smo objavili, kakšnega načina poročanja se poslužujejo »Slovenčevi« dopisniki v Mariboru, ki je enak zakotnim revolv erskim lističem in ue:se, naKor tuui mreno, vrav posemio- pa m m je euait zaKoimm revoiv ersKim lističem m privoščili to kmetom zlasti delavci, če bi se nevreden »vodilnega slovenskega dnevnika«, pri nas vodilo računa tudi o delavskih mezdah,1 Denuncijantstvo je vodilna misel tega poroča-ki pa so ostale iste, kot pred sedanjo draginjo, nja n da ne govorimo o znižanju mezd in zaslužka delavcev, zlasti v tekstilnih tovarnah, kjer se ponekod obratuje samo po 3 dni na teden ki se skriva za namigavanjem, e • Nam seveda ni bilo ni- česar znano o »boljševiškem ministru« in članu ,____________________ _ _ um na icucn. — vrhovnega tribunala v Bela Kunovi vladi, pač Val draginje hitro nara-šča, kupna moč širših'Pa smo poznali, Josipa Meixlera kot bivšega plasti konzumentov pa pada. Kljub temu, da tekstilnega delavca, ki je bil ob priliki zadnje se posamezniki trenutno sicer okoristijo z ne- stavke kot zaupnik v tovarni Ehrlich odpuščen upravičenim povišanjem cen, kar zaenkrat najhujše občutijo delavci in nameščenci, pa bodo posledice kmalu hudo prizadele tudi male obrtnike in kmete, če se ne 6o pravočasno preprečilo neumestno dviganje cen. Odbor za pobijanje draginje, . isii--«--« * -«• e»»* 1 '■ * čakajo velike naloge. Občutno pomanjkanje bencina je nastalo se- in nato ni mogel nikjer več dobiti zaposlitve. Kot takšen je »bil menda tudi tri tedne zaposlen v knjižnici Delavske zbornice z zavijanjem knjig, ne pa, kakor je' »Slovenec« poročal, kot knjižničar D. Z. Da je Meixler postal pozneje vlomilec, ali pa da je bil celo že predkaznovan radi sličnih deliktov, seveda takrat ni nihče vedel. Prav tako smo o kovčegu daj tudi v našem mestu in so porabili že do- s komunistično literaturo, ki da jo je dobil v mala vse rezerve. Bati se je. da bo radi tega ’ prostorih »Delavske Politike« in »Delavskega •7dc+q1 m n.™«* 1 konzumnega društva« zvedeli šele iz poročila, zastal tudi ves tovorni avtomobilski promet, kar bo povzročilo novo podražitev živil in blaga. Za potovanje v Nemčijo potrebujejo avtomobilisti, motociklisti in kolesarji še posebno dovoljenje. — Podrobna navodila daje tajništvo Touring kluba pri »Potniku«. O položaju kmečke žene je te dni predavala v »Ljudski univerzi« v Studencih in v Mariboru hrv-atska kmetska pisateljica Mara Matočec. — Predavateljica je žela za svoja zanimiva izvajanja ogromen uspeh. Prijeten družabni večer mariborskih pekovskih pomočnikov se je vršil minulo soboto v društvenih lokalih gostilne »Zlati konj«. Pevski zbor pekovskih pomočnikov je pod vodstvom pevovodje g. Horvata zapel več lepili narodnih pesmi, tamburaški odsek pa je neumorno sviral pod vodstvom kapelnika s. Viherja. Vsi prostori so bili do zadnjega kotička nabito polni in so se navzoči prijetno zabavali pozno v noč. Zopet tatvina kovčega. Zadnjič smo poročali, da je bil iz neke veže ukraden kovčeg z ------------------- -------- ---- zlatnino in urami v vrednosti din 100.000. Te j ki je bil, kot je na dolgo in široko poročal dni -pa je na premeten način nek tat ukradel, »Slovenec«, obsojen na 4 leta robije, bo baje kovčeg nekemu posestniku iz Kočevja, ki je pomiloščen, ker spadajo dejanja radi katerih nameraval potovati v Nemčijo. Prizadeti po-j je bil obsojen po čl. 3 zakona o zaščiti države, sestnik je kovčeg spravil v neki gostilni in šel.Pod amnestijo po opravkih po mestu. Ko se je vrnil, je zve-' del, da je kovčeg odnesel nek postrešček, ki ga je najel, kakor se je pri poizvedbah pozneje dognalo, neznan tat. Od kapi zadet je padel s kolesa minulo soboto 34 letni gostilničar Herman Murks na Aleksandrovi cesti in obležal na licu mesta mrtev. Šef-zdravnik OUZD g. dr. Sekala, ki je baš takrat prišel mimo, je pomagal zanesti Murksa v bližnjo vežo, kjer je ca mogel ugotoviti samo to, da je že nastopila smrt. Med tem pa je neznan tat ukradel g. dr. Sekuli ročno torbo raznimi zdravniškimi instrumenti. Nenadno katero je objavil »Slovenec«, ki tudi sicer porabi vsako priliko in se poslužuje najbolj ogabnih metod za blatenje socialistov. Ugotavljamo, da je tako poročanje navadna laž. Preiskava je ugotovila, da se je Meixler seznanil z nekim avstrijskim emigrantom v prostorih uprave »Delavske Politike« (kamor prihaja po opravkih, kot v upravo vsakega lista, dnevno veliko ljudi). Iz prodajalne »Konsumnega društva« pa je Meixler odnesel kovčeg, ki ga je tja prinesla neka ženska s prošnjo, da naj ga ji shranijo, kot se to v trgovinah velikokrat dogaja. Zadnjič nam je hotel naprtiti »izsiljevalca«, sedaj pa vlomilca, »boljševiškega ministra« itd. »Slovencu« bi lahko na taka nami-gavanja odgovorili s številnimi sličnimi primeri, ki so se zgodili v taboru »Slovenčevih« pristašev, i, • ....... 0 Morda se še kdaj povrnemo na ta vprašanja. Zaenkrat pa o tej stvari s »Slovencem« ne bomo več polemizirali, ker vemo, da se pokvarjene gospode ne more spreobrniti. Meixler deloma amnestlran. Meixler Josip, Češki politiki v Beogradu. »Čsl. Boj« poroča, da je prispel v Beograd bivši socialistični češki poslanik David in bil toplo sprejet med tamošnjimi Čehoslovaki. Aretacija nadškofovega tajnika. »Čsl. Boj« poroča, da je bil odpravljen v koncentracijski tabor^Buchvvald pri Weirna.ru dr. teol. Stanislavi Žela, tajnik olomuškega nadškofa dr. Pre-čana. Ostali aretirani duhovniki se nahajajo v taborišču v Dachauu. Leto dni radi skrivanja orožja. Pred nemškim deželnim sodiščem v Pragi je bil obsojen kovač František Jozefin iz Žamtberka na leto dni ječe, ker je imel na podstrešju skritih 55 nabojev za puško in granato, uslužbenec Mestne hranilnice v Kladnem, Karl Jaroš, pa na 6 mesecev ječe, ker je imel doma avtomatično Pištolo. Obe kazni sta nepogojna Protektor rajha je namreč razglasil 1. avgusta, da mora vsakdo pod pretnjo kazni oddati shranjeno orožje. Najvišje cene za opeko. Urad za določevanje cen v Pragi je izdal tudi najvišje dopustne cene za opeko in vse ostale opekarniške izdelke. Počno je tudi določeno, koliko se sme k označeni ceni pribiti še za dovoz. Prekrški naredbe bodo strogo kaznovani). Opeka sme stati 268 K do 290 K za 1000 kosov. Reprezentančno gledališče v Pragi. DNB javlja razgovor vodje sudetskih Nemcev Hen-leina s svojim poročevalcem o vprašanju nemštva v Protektoratu. Henlein je med drugim poudaril, da se mora v Pragi čimpreie zgraditi novo reprezentančno gledališče in »Dom ljudske prosvete«, ki bo obenem družabno in kulturno središče praških Nemcev. Obenem, poroča DNB. da je praško gledališče (v poslopju, kier je bilo poprej češko gledališče)! stalno razprodano, tako, da bo v kratkem začela sezona tudi še v drugem nemškem gledališču »Kleine Biihne«, na Havličkovem trgu. Iz SlovaSke Slovaška diplomata v Parizu pri Čehih. Prvi poslanik Slovaške republike dr. Ladislav Szathmary v Varša\i je vztrajal do zadnjega v obleganem glavnem poljskem mestu, a končno je ušel pred aretacijo, ki mu je grozila od nemške armade, v Romunijo, skupno z višjim slovaškim diplomatskim uradnikom dr. Viljem Kordošem. Iz Romunije sta oba odpotovala v Pariz irr se tam javila za sodelovanje med češkimi in slovaškimi emigranti. (Čsl. B.). Slovaška vlada pa je radi tega izdala za dirjem Szathmaryjem tiralico, češ, da je s tem zagrešil veleizdajo in mu je tudi zaplenila premoženje na Slovaškem. • V ogleda SEVNICA OB SAVI Kopitarna VVlnkle zopet obvisela. Poročali smo prod meseci, kako se je tukajšnja tvrdka, Kopitarna Winkle, last inozemcev bratov Win-kle, na žive in mrtve pravdala skozi vse leto s svojim bivšim skladiščnikom S. radi plačila din 700, ki mu jih je neopravičeno odtegovala od plače za prispevke v Pokojninski zavod. o enoletnem pravdanju je Kopitarna Winlde Kapitulirala in ipo sodbi druge instance plačala terjatev ter stroške dveh advokatov. Toda s tem še zadeva ni bila končna. V pravdi se je izkazalo, da bi morala Kopitarna Win,kle skladiščnika že 4 leta ipoprej zavarovati, pa ga ni 'n je zato skladiščnik zgubil po krivdi tovarne leta zavarovanja za starost. Skladiščnikov zastopnik je vsled tega zahteval od tovarne, a mu plača prj Pokojninskem zavodu še tudi toliko kapitala, da bo imel skladiščnik tudi. ta , e‘a zavarovana, kar bi zneslo okrog din' DOOO I o varu a se je nove tožbe ustrašila in te dni sladiščniku S. tudi ta kritni kapital za zavarovanje za 4 leta vplačala. Po hudi pol-orugoletni borbi je na ta način naš državljan Koiicim prišel do svojih pravic napram inozemskim podjetnikom v smislu naše socialne zakonodaje in ima sedaj skupno nad 11 let pobalinskega zavarovanja. — Na tem primeru zlu10 v9*'kanski pomen uporabljanja socialne onodaje za življenje uslužbencev. Mestno poglavarstvo, odsek za zaščito otrok za slučaj vojne, sklicuje za sredo, dne 15. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu št. 1 sestanek roditeljev oziroma skrbnikov1, ki imajo male otroke in niso bili vablleni na roditeljske sestanke, ki se vrše ta teden po šolah. Do smrti sc je pobila 601etna prevžitkarica Kaiserjeva s Kamnice, ki se je v njo zaletel nek kolesar, kateri je pridirkal s kolesom po klancu navzdol in jo podrl po tleh. Kolesarju se ni zgodilo nič hudega. Vozite počasi! - ..........-................... —---------------------------- Mariborsko gledališče umrli Murks se je šele pred 14. dnevi oženil Ponedel.;eU, 13. novembra: Zaprto. Torek, 5 n°* ■ • ,■ 'o4, novembra ob 20- urh »Hinavci«. Premiera. Šestdesetletnico je praznoval ravnatelj hu- Sreda, 15. novembra: Zaprto, četrtek 16 DO- pianistične gimnazije prof. Mastnak. Učiteljski vembra ob 20. uri: »Navihanka«. Red Č. LAŠKO Žalosten slučaj v Laškem, Nekateri občani imaio ob Rimljanski cesti njive z razno zelenjavo. Že večkrat so se nekateri pritoževali, da jim izginja z njiv solata, zelje, murke itd. Pred nekaj dnevi se je zgodil slučaj, da je nek laški obrtnik zalotil pri tem neko staro ženico iz občinske ubožnice, kako je z njegove njive jemala solato. V razburjenosti je sicer oštel ubogo starko, a je spoznal, da ni ravnal prav. Priznava, da je pač boga sirota, vendar je pa dolžnost občinske uprave, da nudi občinskim siromakom tako dovoljno množino hrane, da jim ne bo treba segati po tujem blagu. So pa včasih tudi ljudje, katerim ipač ne bi bilo treba jemati živil s tujih ipolj. Svarilo. Nek obrtnik v Laškem je bil kaznovan z 10 dnevnim zaporom radi nedovoljenega manipuliranja z desnico. Čudno pri vsem tem oa je, da priča izjavlja, da ne ve prav nič, da bi obtoženec sploh kaj zakrivil. Že večkrat smo svarili delavce in obtrnike, da naj ne nasedajo raznim prišepetovalbem, ipotem pa trpe in plačujejo globe, ko jih že itak tišči k tlom težko breme slabih časov. KOČEVJE Predavanje o delavski zaščiti. V nedeljo, dne 19. t. m. se bo vršilo pri nas važno predavanje o delavski zaščiti in pomenu kulturnih in strokovnih organizacijah. Predavanje .priredi tukajšnja »Vzajemnost« sporazumno s strokovno organizacijo). Predavala bosta ss. dr. Reisman in Eržen iz Maribora. Pridite vsi! PREVALJE Nismo dolžni polagati računa. Gospod D. ima navado, da si večkrat privošči socialiste. Tako je tudi zadnjič smatral za potrebno, da se je obregnil ob nekega našega pristaša, češ, zakaj da je socialistična delegacija obiskala ministre. Socialisti nimamo prav nobenega povoda, da bi vpraševali g. D., kaj naj delamo oz. kaj naj opustimo, kakor tudi on ni prišel vprašat nas socialistov, ali naj se poda v Beograd ali pa ostane doma, ko je 'g. Jevtič, v dobi diktature svojega režima, sipal poslanske dijete svojim- miljencem. Naši sodrugi niso šli prosit v Beograd nobene milosti, niti ne subvencij, še manj pa se priporočat za kakšen mandat ali poslanske dijete, ampak so šli k ministru zato, da zahtevajo za socialistično gibanje enake pravice, kot veljajo za vsa ostala gibanja. ŽERJAV PRI ČRNI Z roko v žareč svinec. V čistilnici v Žerjavu se je pretekli petek, dne 10. novembra zgodila huda nesreča. Delavcu Brezniku Ivanu je izpodrsnilo na tleh in je omahnil taiko nesrečno, da je z levo roko priletel v kotel, napolnjen s 24 tonami žarečega svinca. — Nesrečnež je dobil težke opekline na roki do komolca in najbrž je roka izgubljena. Ponesrečeni je oženjen in ima dva otroka. Vse delavstvo sočustvuje s ponesrečencem in nje-goov družino. Križmanonovo glasilo »Slovenski delavec« objavlja, vest, da je »Delavska Politika« morala prinesti popravek o povišanju prispevka za Delavsko zbornico. Gospodu • < povemo, da morajo listi prinesti po našem tiskovnem zakonu vsak popravek ki je pravilno dostavljen in nimajo pravice preskušati vsebine popravka. Nočejo sodelovati. »Slovenski delavec« piše, da svobodne strokovne organizacije nočejo sodelovati s sedanjo upravo v Delavski zbornici,^ pač pa v svojem časopisju ponatiskujejo iz številnih okrožnic, ki jih izdaja sedanja uprava D. Z. za delavstvo važne zadeve itd. Glede povišanja prispevkov za Delavske zbornice od 3 na 4 promile pa pravi: »Če hočemo biti pošteni, moramo priznati, da so sedanji procenti krili pač režijo zbornic, da pa z njimi brez posebno modrega gospodarstva za delavstvo samo ni bilo mogoče dosti narediti.« — Glede ponatisov iz okrožnic D. Z. ugotavljamo, da se naš liist do danes ž njimi ni okoriščal. Izjemoma smo objavili samo ono za delavce in nameščence važno dosmrtno pogodbo, ki jo je sklenil g. Prezelj s sedanjo- upravo Delavske zbornice. Rudarsko gibanje v Šlverlcu v Dalmaciji Rudarji premogovne družbe »Monte Promi-na« v Sidvericu so predložili upravi družbe kolektivno pogodbo in zahtevali odgovor do 30. m. m. Družba je izjavila, da velja zanjo kolektivna pogodba, ki je bila sklenjena z rudarsko zadrugo in velja do konca leta 1939. Organizirani delavci niso bili zadovoljni z odgovorom družbe in so zahtevali pri okrajnem glavarju v Kninu poravnalno razpravo, ki jo zagovarja tudi rudarska oblast v Splitu. Poravnalna obravnava se bo vršila te dni. Danski Nemci nofelo v Nemiijo »Dagens Nyheter« poroča, da se je vršila v kraju Iingley, ki leži v južni Jiitlanddji, veliko zborovanje nemške narodne manjšine iz vse Danske. Zborovanje je vodil nemški poslanec v danskem parlamentu Moller. Zborovalci so soglasno sklenili, da se bo nemška narodna manjšina na Danskem z vsemi sredstvi zoperstavila vsem -poskusom preselitve iz Danske v Nemčijo. Govori se celo, da bo Moller v kratkem odpotoval v Berlin, kjer bo na merodajnem mestu objasnil stališče Nemcev na Danskem in bo svetoval uradu in nacionalno socialističnim krogom, naj opustijo misel, da .bi se danski Nemci preselili v Nemčijo. Jktavska Politik** hc doto/a M&C*uU SU&UCttrif, zofo Mtoiniho. takoj! Naša predavanja se se zopet prižela Mežiški rudarji za zboljšanje svojih pravic Ičoticdc sodmžic V nedeljo, dne 11. novembra, je zopet pričela predavateljska sezona naših sotrudnikov pri »Delavski Politiki«, ki stremijo predvsem za razširjenjem poznanja delavske zaščitne zakonodaje, poglobitvijo razumevanja strokovnih organizacij in dvigom delavske izobrazbe. Rudarji v Mežici so si že ponovno želeli tekom leta takšnega predavanja, ki pa je moralo biti radi zadržanja predavateljev že parkrat preloženo. V nedeljo pa se je končno to predavanje lahko vršilo. Dvorana gostilne Toff je bila polna, ko je s. Žagar, predsednik podružnice ZRJ v Mežici otvoril predavanje in opozoril svoje sodruge in sodružice, da je le v strnjeni organizaciij upati na boljšo bodočnost. Nekateri zamudniki pa so prihajali še tudi pozneje in jim je bilo potem žal, da so zamudili začetek. Na željo članov organizacije je predaval s. dr. Avg. R e i s m a n predvsem o vprašanju uzakonjenja dopusta za rudarje ter v enournem govoru pojasnil rudarjem, kako je s tem dopustom po drugih državah in kako veljajo tudi pri nas isti razlogi in potrebe, da se izda čimpreje zakon o plačanem dopustu rudarjev. Urednik »Delavske Politike«, s. Viktor E r-ž e n, pa je navezal na to predavanje z daljšim razpravljanjem o določbah letošnjega finančnega zakona na polju socialne politike in položaju delavstva, strokovnih organizacij in delavskih ustanov, ki jih delavstvo vzdržuje, • Oba govornika sta predočila zbranim sodrugom in sodružicam tudi potrebo duševnega življenja rudarja in so navzoči tilr di to prav dobro razumeli. Priglasilo se je nato šestnajst novih naročnikov »Delavske Politike«, ki so jo tudi vsi za prvi mesec plačali ter ia-javili, da ji bodo ostali tudi naprej zvesti, pla-čujoči naročniki. Naši- Mežičani pa so pokazali tudi popolno razumevanje za težave »Delavr ske Politike« v teh časih ter zbrali v klobuke sodrugov Šahm.ana iz Mežice in Plečnika iž Črne, lep znesek din 122.75 za tiskovni sklad »Delavske Politike«. V znak posebnega priznanja še moramp omeniti, da je prišlo na predavanje tudi okrofi 20 sodrugov in ‘odružic iz Žerjava in Črne, ki so izrazili željo, da bi se podobno predavanje vršilo čimpreje tudi v Črni. Obljubili sd, da bodo tedaj razvili prav temeljito agitaciid, da bo obisk še boljši, kot je bil zadnjič pri ler po obiskanem članskem zborovanju. Po izvajanjih predavateljev, katerima sp zbrani sledili z nazvečjo pozornostjo nad dve uri, kljub hladu v dvorani, so dobili številni navzoči še pojasnila na razna osebna vprašanja. Povrh tega je bil v nedeljo še lep jesenski dan, tako da je ta predavateljski dopoldan res kar najlepše odjeknil v naši stari mežiški postojanki in ponovno utrdil in zbližal zavest naše skupnosti. To ipot so se tudi delavke in žene naših sodrugov v lepem številu udeležile predavanja. Marsikdo je rekel: Drugič bo pa še boljše in to bi naj bilo tudi kmalu! Razno Nova delniška družba »Adir« za raziskovanje rudnih polj je bila ustanovljena v Beogradu. Glavnica nove delniške družbe znaša 3 milijone dinarjev. Nad izvozom živine in živilskih proizvodov v Anglijo in Francijo bo ipo odredbi ministra za trgovino in industrijo uvedena kontrola. Smrt švicarskega socialista. V Mannedorfu v Švici je umrl v starosti 65 let s. Johannes Sigg, član curiške kantonalne vlade in bivši večkratni poslanec osrednjega parlamenta. Iz Holandske poročajo, da nameravajo oblasti razpustiti tamkajšnjo narodno socialistično stranko. Nek nemški bombnik je v Rokavskem prelivu napadel francoski potniški parnik iij vrgel dve bombi, ki pa nista zadeli. Na parniku se je nahajalo 90 potnikov. Nemški bombnik so prepodila zavezniška letala, ki* so nato ladjo spremljala do pristanišča. Nesreča pri polaganju min. V Gjorderlandu na Holandskem je pri polaganju min zgubilo življenje pet vojakov in en civilist, ker je nekaj min eksplodiralo. Dve Noblovi nagradi podeljeni. Noblovi nagradi za medicino za leto 1938 in 1939 sta podeljeni Nemcu Domacku in Belgijcu Hyman-su. Nagrado za leto 1939 je dobil profesor GerhaTd Domack, in sicer radi zaslug, ki si jih je pridobil z odkritjem prontosila, ki je znano kemoterapevtidno sredstvo. Belgijec Corneis Hymans je dobil medicinsko nagrado za leto 1938, ki je bila šele letos razdeljena. Znano je, da je nemškim državljanom prepovedano sprejemati Noblove nagrade in zdaj se v švedskih listih sprašujejo, kaj bo naredil prof. Domack, ki je nemški državljan. Velik uspeh dveh francoskih letalcev. Dva francoska letalca sta brez prestanka preletela progo Pariz—Rio de Janelro v Braziliji. Ta polet pomeni nov svetovni' rekord. Ženska vozi ministra. Angleški vojni minister Hore Belisha ima za šoferja neko žensko in nikomur v Angliji se to ne zdi čudno. Sovjetska umetnostna razstava v — Berlinu. Berlinski dopisnik holandskega dnevnika »Te-legraph« poroča, da se bo v Berlinu v kratkem vršila razstava sovjetske moderne umetnosti. 50.000 Nemcev se bo baje izselilo iz Rusije? Izseljenci bodo potovali baje s posebnimi) vlaki preko Litve v Vzhodno Prusijo, kjer jih namerava Nemčija naseliti. - «» c .« n*«, Rusija ima dobro žitno letino. Prvi uradni sovjetski podatki o letošnji letini cenijo, da bo znašala žetev; 144,6 milijonov ton. — To pomeni, da bi bila Rusija v stanju, izvažati gotove vrste žita v Nemčijo. Vendar pa, kakor poroča švicarska »Volksstitnme«, Rusija ne bo uvozila v Nemčijo prevelikih količin žita; ker mora skrbeti za rezervo. Nova najdišča petroleja v Rusiji. Ekspedicija ruskega centralnega geološkega instituta je odkril^ Pri Turkestanu nova petrolejska polja, ki se razširjajo na ozemlju, ki meri več tisoč kvadratnih kilometrov. Tudi ob obrežju Volge so odkrili več manjših petrolejskih vrelcev. Nova vrsta motornih ladij. Neki inženiT v Kanadi je baje ponudil angleški vojski nove motorne ladje, ki se lahko izognejo plavajočim minam in tudi prenesejo udarec torpeda. Zedinjene države pošiljajo bombnike v Brazilijo. Iz Zedinjenih držav je odletelo v Brazilijo sedem težkih bombnikov, na katerih se nahaja na vsakem 57 mož posadke. Ta letala bedo sodelovala v Rio de Janeiro pri veliki proslavi obletnice ustanovit\e braziljske republike. Atentat na kralja Faruka. Po vesteh iz Kaira je nek »slr.boumnež« vrgel steklenico bencina v avtomobil, s katerim se je vozil kralj Faruk iz džamije. Steklenica bencina je padla skozi nasproti ležeče okno zopet iz avtomobila in kralju se ni ničesar zgodilo. Napadalec Ahmed Farak je bil po zdravniškem pregledu spoznan za slaboumnega in ne odgovarja za dejanje. Strahovita nezgoda v kitajskem premogovniku. V Kusuasjenu se je v premogovniku, ki je v japonski upravi, dogodila strahovita katastrofa, pri kateri se je ponesrečilo okoli 2000 rudarjev, ker je rudnik zalila voda. Sedaf |e las za Izobrazbo Delavska kulturna društva in delavske strokovne organizacije prirejalo v spomladanskih in poletnih mesecih izlete v naravo, prireditve na prostem ter razne proslave. Zl zadnjim jesenskim mesecem novembrom pa morajo delavske kulturne in strokovne organizacije in društva posvečati največjo paž-njo izobrazbi svojega člansva, ipotem pa izobrazbi delavstva sploh. To se doseže najbolj s predavanji, za katere je zimski čas kot ustvarjen. Zato se mora tudi ta čas prav izrabiti. Organizacija, ki ne polaga dovolj pažnje izobrazbi članstva, je kakor hiša s slabim temeljem. ,, Nekateri delavci ugovarjajo, češ, saj nič ne pomaga. To ne drži. Sadovi izobraževalnega dela, zlasti ako se je izvajalo potom organizacij in smotreno, so povsod vidni. Saj si pa tudi v današnji družbi ne moremo ustvarjati boljših življenskih pogojev, ako delavstvo ne pozna položaja in ne ve kje bi začelo! Marsikje v Sloveniji je višina delavskega zaslužka in delovnih pogojev merilo izobrazbe delavstva v dotičnem kraju. Najdejo se člani, ki ugovarjajo, da je 'za izobraževalno delo škoda sredstev in so proti temu, da bi organizacija, dasi razpolaga s sredstvi, kaj izdala v ta namen in samo gledajd, da se bo na občnem zboru povedalo, koliko je organizacija prihranila, četudi na račun izobrazbe. Sredstva morajo biti za vse tekoče posle in vse obveze, ki jih ima organizacija na razpolago, zanemarjati se pa v nobenem primeru ne sme najvažnejši program organizacije in to je izobrazba članstva. Delavski razred ima napram sebi duševno moč tistih, ki služijo kapitalu. Ako se hoče delavstvo uspešno uveljavljati v boju za svoje pravice, mora tudi duševno nadriljevati svojega nasprotnika. Kultura 15-letnica smrti velikega francoskega pisatelja. Te dni je minilo 15 let. od kar je umrl veliki francoski pisatelj in neutrudljiv 'borec za svobodo in človečanske pravice, Anatole France. Slavnostne igre kolhoznih gledališč v Moskvi. Te dni so končale v Moskvi slavnostne predstave kolhoznih gledališč Sovjetske Rusije. Glasom praških listov se jih je udeležilo 16 podeželskih gledališč, ki so jih izbrali izmed 300 kolhoznih gledališč. Na sporedu slavnostnih iger so bile predstave v ruskem, ukrajinskem, aserberjdžanskem, armenskem, uzbeš-kem, beloruskem, tatarskem in drugih jezikih narodov Sovjetske Rusije. Predvajali so bogat in pester repertoar iger ruskih klasikov Oo,-gola, Tolstoja, Gorkija, Čehova in sovjetskih drapiatikov Leonova, Pogodina, kakor tudi Goldonija, Molierja, Scribeja in drugih. Slavnostne igre so se vršile ves mesec ter so imele velikanski obisk, med drugim tudi tujcev, ki so prišli na gospodarsko razstavo Sovjetske zveze. LJUDSKA SAMOPOMOČ * Naribam, r«|, pon. blipijoo Mina domač* zavarovala« nat*-oova v Dravski banovini, Id plodonosno deluj« ta od leta ‘1927 In ja IzplaSala tekom obstoja nad II nllljooo* din na pogrebninah ln deti. lavamjo ta poorabalno zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta da največ din 10.000*— In na doto mladoletne od 1. do 14. de največ din 25.000*— plačljiva ob dovt-lenem 21. leta. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Ženski vpliv gospodarstvu V gospodarskem življenju je stvar taka, da upravljajo žene premoženje v najmanjših gospodarskih edinicah države, v družinah. V večini slučajev so žene tiste, ki dobijo v roke tnožev zaslužek in razpolagajo z njim, kakor pač smatrajo za najbolje. Vsakdo ve tudi iz lastnih opazovanj, da opravlja večina žen to težko nalogo z neverjetno bistroumnostjo in spretnostjo, da obrnejo gospodinje kar naj-vestnejo vsak dinar, preden ga izdajo in da je nešteto tihih junakinj vsakdanjosti, ki postavijo kosilo za devet ljudi na mizo, ko ni več groša pri hiši in ne da štacunar niti soli na j upanje, kakor je to povedal Ivan Cankar. — | Seveda je žal tudi mnogo žena, ki ne gradijo, ampak samo razdirajo, pri katerih trpi potem vsa družina in gre vse rakovo pot. j Moški, ki se za domače gospodarstvo po navadi le malo zanimajo, skozi katerih roke gre v, podrobni kupčiji morda komaj četrtina na-rodnega premoženja, pa smatrajo po drugi strani gospodarstvo na veliko, za svojo izključno predpravico. V vseh gospodarskih zadrugah, delniških družbah, bankah in drugih takih podjetjih so skoraj izključno moški m tudi gospodarstvo kulturnih društev je največ v moških rokah. Mnogo takih podjetij je sijajno upravljanih in zato tudi temu primerno pro-cvitajo. Mnogo je pa tudi takih, ki hirajo in jim vse injekcije nič ne pomagajo. Prepričana sem,. da bi marsikatera ustanova vse lepše uspevala, ko bi na njeno upravo dobile žene tudi nekaj vpliva. Žena-gospodinja, ki mora biti neprestani boj za obstanek vse družine, prinese s seboj mnogo več praktičnega smisla kakor moški, ki n. pr. mirno ukaže, da je treba ogreti s centralno kurjavo kar vse poslopje, če se vrši polurna proslava ali če pride slučajno v nedeljo pisat. Mnoge kulturne ustanove, ki gmotno nevzdržno propadajo in skušajo podaljšati svoj obstoj s podporami države in javnosti, bi morale preusmeriti svoje gospodarstvo. Namesto da samo vedno iščejo novih podpor, bi morale preusmeriti svoje gospodarstvo od znotraj, prav od temeljev in prav gotovo bi ženski vpliv pri tem lahko mnogo koristil. Zato je naloga žen, da se zanimajo bolj ko doslej za gospodarska vprašanja in raztegnejo svoj vpliv tudi na področja, ki pogrešajo praktičnih sodelavk. Zajtrk šolske mladine Po večini ima naša šolska mladina za zajtrk samo precej vodeno kavo s kruhom. Ker je zjutraj želodec pošteno izpraznjen, saj je od večerje, tki je bila morda tudi prav lahka, poteklo že'deset ali več ur, tvori kava le slabo podlago za prihodnjih 4 do 5 ur napornega dela,, ki čakajo o.troka v šoli. Prvi dve uri še za silo prebije, nato pa naravnost oslabi in so zadnje ure zanj včasih prava muka, zlasti še, če nima južine ob desetih ali pa jo sredi šolskih skrbi le mimogrede v naglici pogoltne. Ker prazen želodec ni za šolo, mora datr pravo podlago vsemu dnevnemu delu zajtrk; V prejšnjih časih so to na kmetih bolje umeli, kajti ajdovi žganci in kislo zelje je bil izdaten zajtrk, ki se je pa tudi že skoraj povsod umaknil vodeni kavi ali čaju. Matere bi morale, čim je to količkaj mogoče, nuditi otrokom pred odhodom v šolo izdaten zajtrk. Poštena čašica mleka ali zelo bele žitne kave, zraven pa črn kruh, namazan s surovim maslom, medom ali marmelado, tak je pravilen zajtrk šolske mladine. Za malico ob desetih pa potem popolnoma zadostuje malo svežega ali suhega sadja, ki ne obremeni po nepotrebnem želodca pred kosilom. Važno pa je pri zajtrku še zlasti to, da ima mladina zanj dovolj časa. Slaba razvada je, če otrok vstane v zadnjem trenutku, če zjutraj šele zbira svoje šolske reči ali pa če se celo še uči in dela naloge, potem v največji naglici vlije kavo vase, kruh pa spravi v žep in hiti v šolo. Ako hočemo, da bo želodec v redu opravil svoje delo in da bo jed zalegla, si moramo vzeti za jed dovolj časa. Matere morajo* skrbeti za to, da se otrok že prejšnji dan nauči in napravi vse naloge, pa tudi; da sli priprav* vse šolske reči. Zjutraj mora otrok dovolj zgodaj vstati, da lahko še v miru zajtrkuje, seveda pa mora biti tudi zajtrk pravočasno na mizici. Primerne večerje za šolsko deco 1. Koruzni žganci z mlekom, kavo ali paradižnikovo omako. 2. Ajdovi* žganci z zeljnato-solato ali pa z mlekom. Surovo kislo zelje-kot solata z oljem, zraven kruh, navrh še lipov čaj. 4. Kravji sir s kruhom in lipov čaj. 5. Krompir v oblicah s kravjim sirom ali surovim maslom. Kuhani jabolčni štruklji. Napravimo vlečno- testo iz pol kg moke, enega jajca, soli, malo masti ali žlice olja in potrebne mlačne vode. Testo damo za pol ure počivat pod segreto skledo, nato pa ga razvaljamo. Namažemo ga s smetano, povrh pa potresemo tri do štiri pesti olupljenih in naribanih jabolk, pest sladkorja, pest drobtin in malo eimta. Če dodamo rozine ali orehe, je pa še bolje. Testo z\ijemo in kuhamo v slani vodi pol ure. Nato zabelimo z mastjo* in drobtinami in damo z vodo vred na mizo. če pa hočemo* dati štrukelj suh na mizo, je pa najbolje, da ga kuhamo v prtičku. Delavski pravni svetovalec Neizplačana mezda V'p ra Sanje: Bila sem zaposlena več mesecev kot natakarica v neki gostilni. Gostilničarka mi je obljubila določeno mesečno plačo, razen tega pa še. da bom zaslužila na odstotkih pd prodaje pijače in cigaret din 300.— mesečno. Ves čas, kar sem bila vi službi, pa sem na teh odstotkih zaslužila komaj din 160. Ali lahko zahtevam od gostilničarke, da mi plača tudi še odstotke? Odgovor: Plačilo ostanka od gostilni- čarke lahko zahtevajte le, ako Vam je gostilničarka* jamčila, da bodete zaslužili na odstotkih najmanj din 300 na mesec in če je razumeti vajin medsebojni dogovor tako, da Vam gostilničarka doplača, ako bi zaslužili manj. Plačilo vojnice (Zagorje) Vprašanje: Pred kratkim je prišel k meni finančni organ izterjava! vojnico. Ker nisem plačal, mi je zarubil obleko. Ali je tako postopanje upravičeno, ko sem bil že petkrat na naboru, pa dosedaj še nisem bil potrjen? Odgovor: Po zakonu morajo plačevati vojnico tudi tisti, ki so proglašeni za začasno nesposobne. Ako ste mnenja, da je bil rubež neupravičen,, se obrnite, na davčno upravo, kjer Vam bodo pojasnili, zakaj zahtevajo od Vas plačilo vojnice. Gotovo' ste pa poprej dobili predpis in ako se niste pritožili, je predpis postal pravomočen, nakar je sledil rubež. Najemnina, ki jo plačujejo rezervisti (Hrastnik) Vprašanje: Imam več najemnikov, ki so bili v septembru mesecu t. 1. vpoklicani na o-rožne vaje. Od podjetja dobivajo mezdo kakor poprej. Ali tudi za te rezerviste velja uredba od 5. oktobra t. 1., da jim ni treba plačevati najemnine? Odgovor: Od oseb-rezervistov, ki* so vpoklicani v vojaško službo za najmanj 15 dni, ni mogoče zahtevati dospelih najemnin za čas,, dokler so v vojaški službi ter še 3 mesece po* odpustu. Šele po preteku treh- mesecev po odpustu iz vojaške službe se more od omenjenih oseb zahtevati najemnina, za čas, ko so bili na orožnih vajah, toda samo tako, da plača dotični poleg redne mesečne najemnine še 50* odst. od zaostale najemnine. Navedeni predpisi uredbe z dne 5. oktobra t. 1. pa se ne uporabljajo na tiste najemnike, katerih dohodki zaradi njih poziva v vojaško* službo niso bili zmanjšani; Z ozirom na navedeno veljajo predpisi o odložitvi plačevanja najemnin, ki* jih dolgujejo-vojaki-rezervisti, tudi v Vašem primeru. Smrt najboljšega svetovnega zdravnika prof.. Neumanna v emigraciji. Pred kratkim je umrl. v New Yorku svetovmozuani dunajski zdravnik prof. Heinrich Neuinan, ki je moral v emigracijo, ker je svojčas odklonil zdravljenje visokega funkcijonarja sedanjega nemškega režima. Ko je Nemčija zasedla Avstrijo, se mu jele s pomočjo intervencije vojvode \Vindsor-skega posrečilo uiti koncentracijskemu taborišču. Po rodu je bil Siov.ak, židovskega poko-lenja. Konzumno društvo za jtiežiško dolino Poštni predal štev. 3. Telefon interurban št. 5. Poštni ček. račun 12.048. Brzoiav: Kodes Prevalle. Osrednja pisarna in centralno skladiSCe v Prevaljah Podružnice: Prevalje, Leše, Mežica, Črna I, črna II, Sv. Helena, Guštanj, Muta*, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjlh cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Član' društva lahko postane vsak. Delež znaša samo 100.— din. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugahr' V slogi ]e moč, v delu rešitev! Za konzorcij izdaja In urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.